Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto 80 kr. Za tuje drž. vež poštni stroški. „Soča“ z ,Gosp. Listom* in ,Primorcem* stane na leto 5 gld. 20 kr. Oglasi se plačujejo za tristopno petit-vrslo: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po po-| godbi. Vsa plačili vrše se naprej. Posamične številke po 3 kr. ij Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 9. Rokopisi se ne vračajo, Izdajatelj in odgovorni urednik A. Gabršček. — Tiska .Goriška tiskarna** A. Gabršček (odgovoren Josip Krmpotič). Goriške novice. * Ali .je Gorica res — Italia irre-denta! — V zadnji številki „Naše Sloge** piše nekdo, da je obiskal Nugentov grad (grad hrvaških Frankopanov) na Trsatu pri Reki. Ker se navadno vsakdo vpiše v spominsko knjigo, je storil to tudi dopisnik. Obrnil je slučajno stranice nazaj, na kateri je našel ta-le dva podpisa: „Luigi Uceelli, studente da Gorizia (Italia irrcdenta) in „Nicola Rubando, studente da Po r t o m a u r i z i o (Italia)**. — In še je ljudij, ki nam dajo rog za svečo ter razglašajo v svet, da ni irredente na Primorskem. H koncu pristavlja „N. Sl.": „In.cosi facile modo, o Voi Nicolo Rubando e Vossignore Luigi Uccelli, non si ruba no gli uccelli di Gorizia per la valorosa Italia !“ * Ponočno prepevanje po ulici in gostilnah je prepovedalo goriško redarstvo. Znano nam je, da so bili klicani na redarstvo nekateri Slovenci, ker so potihoma ] eli pri Čošu pred nekaterimi dnevi. V nedeljo zvečer okoli 11. urejta so tulili „pri j e 1 e n u** baje znano pesem „N e 11 a p a t r i a de Favetti**. Peli so jo inožki, ženske in otroci — torej vsi so izzivali. — Radovedni smo torej, ako slavno redarstvo vsaj posvari tudi te gospode izzivače, kakor je posvarilo one, kateri so peli pri Čošu. Enako pravo za vse — drugega ne želimo! * Kdo izziva v Gorici? — Naši vročekrvni sodeželani so v svoji sovražni strasti do Slovencev tako zaslepljeni, da ne vidijo pri goriških Slovencih d rt z ga nego samo in vedno le izzivanje Italijanov. Ako kateri naš razumnik po ulici hode čita slovenski časnik, ali govorita dva skupaj, se mu v obraz smejejo ob proda-jalnična vrata postavljeni trgovski pomočniki, razposajeni pred durmi prodajalnic in da ovirajo bojo drugemu občinstvu. Največ takih je v Raštelu, kjer stražijo, da dobijo v past kakega Slovenca bodisi da kaj kupi ali da se mu posmehavajo. Ti ljudje so največ slovenskega rodu in so tako zagrizeni, da so hujši od pravih Italijanov. Opozarjamo še enkrat naše občinstvo, naj strogo pazi na to, da bo spoštovano od onih, ki živijo le od slovenskih žuljev. Vsako razžaljenje, podprto z dokazi, naj se nam priznani. * Se za neumne nas ima! — V zadnji „Soči** smo se spomnili v blagi obliki g. Moseta radi njeggvega postopanja proti g. Severju. Pred štacuno na ulici si je dal tolmačiti vsebino naše opazke, in pri ti priliki se je tolažil z nadejo, da tega ne bo čital nikdo onih Slovencev, ki puščajo pri njem svoje groše. Da bo zadovoljneji z našo re-klarpo, mu poročamo v „Pri m or c u**, da „Sočo*- čitajo zavedni Slovenci, ki bodo uporabljali ves svoj upliv, da se da žaljenemu narodnemu čutu primerno zadoščenje, ter da se tiska „Soče** trikrat več nego njegovega ljubljenca „Corriera**, „Primorec** pa ima toliko naročnikov, kolikor jih nima niti jih za petdeset let ne bo imel nijeden laški list na Goriškem! * Občinske naklade. — Naša tiskarna ima v zalogi tiskane knjižice „Izkaz o vplačevanju občinskih naklad**. Vsaka knjižica obsega prostor za 15 let. Take knjižice so prepotrebne Občinarjem, radi tega bi si jih morala omisliti vsa županstvo, katera opozarjamo na to. (Nekatera županstva so jih že doslej naročala, zato smo jih tiskali tudi za zalogo). * Požar. — Danes osem dnij je nastal ogenj v podstrešju hiše št. 1 v kapucinski ulici zadej. V II. nadstropju stanujoči rodbini B o 1 t e r je zgorelo perilo, obleka in pohištvo nad 200 gld. vrednosti. Ni bilo nič zavarovanega. Rodbini B a t i s t i g v I. nadstropju je naredil škode nad 300 gld. Zavarovana je bila pri tržaški zavarovalni družbi. Tudi v pritličju je naredil škode rodbini M e r t a k. Bila je tudi zavarovana. Najhujše je oškodovana rodbina Bolter, ki je prišla ob vse. ogenj je nastal vsled tega, ker so se vnele saje. Ognjegasei so sicer prišli kmalu na pogorišče in sc trudili omejiti ogenj, a zmanjkalo j i m j e v o d e. Kaj bi naredili brez vode, da je razsajal vihar? * Lepi tovariši res! — Sobotni „Cor-riere" je povedal, da je trgovec Moše v Raštelu — odpustil iz službe g. S e-verja, ker mu je poslalo nekako pretilno pismo 40 trgovskih pomočnikov, ki so zahtevali, da ga mora odpustiti. In gosp. Moše je to storil u k 1 j n b t e m u, d a so ga Slovenci postavili na n o g e. Se več, odpustil gaje, ne da m u j e p 1 a č a 1 p o s t a v n o dolo č e n o odpravnino, da se mora g. Sever tožariti ž njim, ako želi priti do onega, kar mu tiče. Kar je navada v drugih mestih, da svojemu tovarišu priskrbujejo delo, oziroma ga podpirajo gmotno, to ne velja za goriške trgovske pomočnike, ki so nasprotno prisilili gospodarja, da je vrgel na ulico mladeniča, — njihovega tovariša — ker je Slovenec in ker se ni dal sramovati od poturi e. Ta škodoželjna plemenitost jih kaže v pravi luči! ^Vinarsko društvo v Tomaju je imelo IB. t. m. popoludne svoj redni občni zbor pod predsedništvom vele zaslužnega gosp. dekana U. Golmajerja. Na shod sta došla tudi g. okrajni glavar sežanski grof Schaffgotsch in pa g. obrtni nadzornik Oskar Pollcj. Po zborovanju se je razvila prekrasna zabava v velikih prostorih g. A. Crneta, — kamor so morali zbežati zborovalci pred ploho, ki se je bila usula proti G. uri. Na željo Tomajcev je došlo tjakaj nekaj tržaških pevkinj, pevcev in tamburašev, in le-ti so kaj lepo poveličevali ta lepi sestanek naprednih vinogradnikov kraških. Razume se ob sebi, da je bilo čuti celo vrsto navdušesih govorov, iz kojih je zvenelo veselje, da so tržaški Slovenci stopili v ožjo dotiko s Tomajci. Domačini so zatrjevali tržaškim gostom tudi v zasebnem pogovoru, da utis tega svobodnega sestanka ostane neizbrisljiv vsemu prebivalstvu. Povdarjamo, da so Tržačani našli v Tomaju, česar se rodoljubno srce še posebno veseli v današnjih dneh: navdušenje za napredek, inv tem navdušenju nekaljeno slogo med posvetnjaki in duhovščino. * Iz Mirna: — „V nedeljo se je vršila veselica na našem šolskem vrtu po vsporedu. kakor ga je prinesla „Soča**, in povrhu je razpravljal socijalno vprašanje č. g. Ro ji c, vikari j iz Bilj. Ljudstva je bilo obilo, a ker je prišlo le k zabavi, jelo je godrnjati in je kazalo svojo nevoljo radi predolgega razpravljanja. Gospod vikar je jenjal govor še-le tedaj, ko je nekdo glasno zavpil: „Gospod jenjajte, bo dež!**. To je pomagalo, in gospod vikar je kmalu pretrgal razpravo. Veselica se je drugače dobro obnesla. Bilo je tudi precej gostov iz Gorice in iz soseščine**. * Poučni shodi. — Iz srede „Sloginih** odbornikov se je sprožila misel, naj bi se priredilo tudi letos nekaj poučnih in političnih shodov na deželi. Odbor «Sloge» se* bo razgovarjal o tem v četrtek. Najbrže bodo shodi: v goriški okolici, v Vipavski dolini, v Brdih, na Krasu, v Tolminu in pri Sv. Luciji (na en dan) in v Bolen. —Prav! Le na delo ! * Zopet napredek. — Konsorcij 10 rodoljubov je' kupil v sredi Gorice veliko hišo z dvoriščem in vrtom ; tu se prirede prostori za različne narodne potrebe, zlasti za posojilnico, za razne šole in za »Sokola*. Vsi stroški bodo znašali okoli 50.000 gld. — Ali bo narod konsorciju kaj pomagal pri tem znamenitem delu? Upamo, da bo! Več v »Soči * Otroški vrtci v Gorici ter v Pevmi in Ločniku so pričeli danes. V Podgori vlada Škrlatica, zato sta odložena šola in vrtec za 14 dnij. — Stariši naj pridno vpisujejo svoje otročiče v šolske vrte. Vsak otrok od 3.—6. leta bodi vpisan v otroški vrt! Rodoljubi, pozor! * Dvojna mera. — Gospod Moše je odpustil iz službe Slovenca, ker je bil ova-jen, da je baje razžalil Italijane. Znano je, da so edino le Slovenci Mosetovi odjemniki; ne Furlani, še manj pa pravi Italijani mu nd dajo deset let toliko zaslužiti, kolikor Slovenci le v četrt leta. Radi tega bi bila njegova dolžnost, da bi prej premislil, kaj dela — ako želi imeti tudi zanaprej podporo Slovencev. S svojim postopkom je pa pokazal, da je tudi on nasprotnik Slovencev — čeprav rojen nekje na Vipavskem — k e r ni odpustil iz službe tudi onega svojega mladeniča, ki je večkrat v š tacu ni žalil Slovence s psovko „sciavi**. Znano nam je tudi njegovo ime; pridemo ž njim na dan, ko si priskrbimo vse potrebne podatke. Slovenci v goriški okolici in drugod, kamor zahaja na semenj gospod Moše, naj si zapomnijo to dvojno mero! * Naše ceste. — Namestništvo je že izdelalo podrobni načrt ceste iz Kostanjevice čez Lig do pod sv. Jakoba in ga izročilo ministerstvu v potrjenje. — Drugo leto se bo nadaljevalo čez Vrtoče in Kabališče do vrbovske ceste. — S tem je zagotovljena zveza z najbolj zapuščenimi kraji med Idrijo in Sočo na Kanalskem. Namestništvo se je vendarle odločilo za resno izvršitev že davno sklenjene preložitve ceste med Kobaridom in Trnovem in sicer posebno z ozirom na to, da se omogoči razdelitev občinskih zemljišč. *Iz Dornbcrga: Veselica ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, ki se je vršila 23. pr. m., je izpadla sijajno ukljub slabemu vremenu. Zjutraj je bila sv. maša s procesijo in blagoslovom cerkvene zastave, katero je podarila cerkvi ista podružnica. Zastava je izdelana krasno. Na eni strani je slika sv. Marije lourdske, na drugi pa slovanskih bla-vestnikov sv. Cirila in Metoda. Lepo prepoved je imel preč. g. župnik Juvančič. Na-glašal je plemeniti namen družbe sv. Cirila in Metoda in njenih podružnic ter zahvalil za lepi dar družbenice in odbornice, posebno pa neutrudljivo gospo Bizjakovo kot predsednico dornberške podružnice. Preč. gosp. župnik nam je segal do srca s svojo prepovedjo. Bog ga živi! — Ukljub dežju, ki je trajal do 4. ure in se je potem zjasnilo, se je nabralo toliko občinstva, da se je mogla vršiti veselica. Došlo je mnogo občinstva iz Rihemberga in Prvačine. Dvorišče, kjer se je vršila veselica, je bilo polno. Nastopil je novi tamburaški zbor, katerega je izvežbal g. učitelj Golja. Udarjal je izborno. Na citre je igrala gospodična Bizjakova. Gospodična Rožica Bizjakova je deklamovala popolnoma dobro in izvršila svojo nalogo častno. Hvale vredno je izvršila svojo nalogo tudi gospodična Amalija Jelšek. Vsa veselica ostane v spominu udeležnikom. — Todi gmotni uspeh bo dober. (Pričakujemo obljubljeni dopis za „Sočo“. Ur.) — Dne 2G. pr. m. so priredili dornberški tamburaši skupen izlet v Ajdovščino, kjer so se prav dobro imeli, a poleg tega niso pozabili narodne svoje dolžnosti, kajti zložili so za „Slogine" zavode 9 gld. Bog živi darovalce! * Kozjereja. — Vsled večletnih prošenj planinskih občin je namestništvo ukrenilo, naj se določijo taki kraji, ki niso sposobni za gozd, da se bodo smele pasti koze na njih. Občine naj torej zdaj same pazijo na to, kateri kraji se odločijo v ta namen, ker od tega je zavisen obstanek kozjereje. Pri tej priliki opozarjamo, da zdaj posluje deželna komisija za pregledovanje davčnega katastra. Njej naj se naznanijo one parcele, katere so bile vpisane doslej kot gozd, ki so pa v resnici le pašniki ali celo goličave. Take pritožbe naj se pošiljajo članu komisije g. deželnemu poslancu Ivanu L a-p a n j a. * Konju sta ukradena 28. pr. m. po noči posestniku Jakob Mraku iz Vojskega pri Logatcu. Njegov hlapec Janez Grošelj ju išče po Goriškem. Eden konj je rdeč z belo pego na zadnji levi nogi za kopitom, druga je kobila kostanjevočrnkasta. — Opozarjamo one, katerim bi bila ponujena, da ju ne kupijo. * Redek slučaj. — Iz Podgore nam poročajo: „V naši obč. smo obhajali 25-letnico županovanja našega vrlega župana g. Antona Klančiča. — Zbralo se je domače starašinstvo in drugi Občinarji. — Gosp. Kocijančič je v lepem govoru naglašal redek slučaj, da naš g. župan je bil vseh 25 let vedno enoglasno izvoljen; županoval je vedno v popolno zadovoljnost Občinarjev. Na ta govor so vsi zbrani zaklicali g. županu oduševljeni „živio". Godba je zagodla „Naprej", a pevci so prej in poslej peli izbrane narodne pesmi. — Zupanu je primerno napil č. g. kurat Golob. — Zbrana družba je naposled zaklicala trikratni živio presv. cesarju in godba je zasvirala ces. pesem". * Še dragi hotč ubežati. — Povedali smo, da kaplan Dermastja bi rad šel na Ljubušnje, še predno je ustanovil in organi-zoval konsumno društvo in zadrugo mizarjev v Solkanu ter preskrbel „magari 100.000 gld.“, ako bi jih bilo potreba, kakor se je pohvalil pod Mozetičevimi murvami. — Na to je iznašel „P. L.“, da se je naš urednik izjavil, češ, da mu kaže v Gorici vse popustiti in iti v Kobarid ali v Bole. Resnica je le toliko, da urednik lahko gre v K. ali v B., ali prav radi narodnega položaja na Goriškem to — ne kaže. Dostavljamo še, da hoče uteči tudi šem-peterski kaplan Knaus k Lazaristom in dr. Mahnič v Ljubljano! — Bog daj! * Pozor — Prošnja! — Naprošeni, priobčujemo: Ker se zaporedoma vrstijo slučaji, da se odvračajo od mene ljudje, ko se kočejo pri meni fotografirati, z nesramnimi lažmi, da imam na Travniku le razložbo slik, a da se vršijo povzetja le v Vrtni ulici ali na Korzu, hote mi s tem odvesti ljudi ter poslati jih h kakemu drugemu folografu, kar se je vodoma že večkrat, nevedoma pa Bog ve, kolikokrat pripetilo, usojam se zavedne sorojake na deželi preuljudno prositi, da bi blagovolili v svojih krogih na ta nesramni čin opozoriti ter opominjati, naj bi v jednakih slučajih ne povpraševali po meni v štacunah, ker gotovo jim naši „dobri" prijatelji ne povejo za me, ampak pošljejo jih kam drugam. Ate-lier se prav lehko najde, ker je blizo škofije na I ravniku št. 11 in sem edini f o t o-gral na tem trgu. V enem tednu so mi odvrnili k drugim fotografom sledeče : g. Marijo Pa uši er iz Sv. Križa na Vipavskem, neko dekle z dvema otročičema iz P r v a-č i n e, deklico gospe S i 11 i c h iz R a š t e-1 j a, prej gospoda Albin Gruntarja iz Dreserjev pri Šmarji. Za te vem, koliko pa so jih odvrnili, da jaz ne vem ?! — V tem oziru se imam zahvaliti nekaj Antonio Lutt-mann-u, trgovcu z jestvinami v Raštelu. V vsem spoštovanjem Anton Jerkič, fotograf zraven škofije. Preč. gosp. dr. Anton Gregorčič je povrnil iz Kamnika. Toliko na znanje onim, ki so nas popraševali, kdaj se vrne. f Franc Leban. — Pišejo nam iz Črnič 27. avgusta: — Danes ob 5. uri popoldne smo izročili materi zemlji truplo uzornega domoljuba, pravega narodnjaka in dolgoletnega bivšega župana naše občine, gospoda Franceta Lebana. Njegove zasluge za širno našo domovino in za našo občino sploh popisovati bi bilo dolgotrajno delo, in zdi se nam to nepotrebno, ker gotovo so obče znane bralcem „Primorca". N. p. v m.! Enakopravnost na poštah. — Čitateljem v ravnanje naznanjamo, da c. kr. poštni uradi imajo nalog, vršiti skrajno možno enakopravnost. Vsi potrdilni listi (re-cepisi) morajo biti slovenski, ako je tak naslov na pismu ali nakaznici. — Tudi slovenske brzojavke morajo biti napisane na slovenski tiskanici. — Od našega občinstva je zdaj zavisno, ali se bodo točno vršile te naredbe ali ne. Kraške volilne spletke. — V Trstu je bila razprava pred tamošnjim sodiščem proti 36 osebam iz komenske občine, katere so bile obtožene, da so deloma skušale kupiti glasove volilcev, da bi glasovali pri zadnjih obč. volitvah za stranko dosedanjega župana Josipa Kovačiča. •— dobro znanega izza poslednjih deželnozborskih volitev — deloma, ker so res prodali svoje glasove. Mej obtoženci je bil tudi sam komenski župan, g. Jos. Kovačič. Razprava je bila zelo zanimiva in je trajala dva dni. Konečni uspeh je bil, da sta bila obsojena dva vsak na mesec dnij zapora (tudi župan Kovačič je vmes), trije po tri tedne, dva po dva tedna, pet po teden, eden pa pet dnij. Torej vseh skup 14- obsojenih. Ostali so bili oproščeni. Nesreča pri vojaških vajah. — V soboto je bil pri Krškem ob Savi hud vihar. Vojak Vincenc Pipan iz Sute na Krasu se je skril v neki senik kneza Auersperga. Ali vihar je senik porušil in ubogi Pipan je našel pod ruševinami žalostno smrt. Pokopali so ga v ponedeljek. La direttissima, t. j. zveza furlanske železnice z italijansko, ki drži v Benetke, je dognana reč. Videmska „Patria del Friuli" poroča, da na laški strani se že pripravljajo, da dograde železnico do meje. — Ko bo dograjena ta železnica, potem pojde ves promet na Benetke po tej železnici in ne več mimo Gorice. Nasprotniki nas učč. — Po Furlaniji snujejo županske shode, o katerih smo že večkrat govorili. — Enako bi bilo treba na slovenski strani. Slovenski župani in podžupani bi imeli na takih shodih izborno šolo; shodi bi koristili ne le zborovalcem, marveč tudi gospodarskim in narodnim interesom slovenskega dela naše dežele. Nekaj se je že govorilo o takih shodih a je vse zopet zaspalo. Naše ceste. — Pod Predelom pridno delajo novo cesto ; enako v Trento. — Tudi od Kanala proti tolminski meji bi jo prid-neje delali, ako bi nakazala vlada in deželni odbor dovoljeni denar. — Na Tolminskem se pridno grade tudi druge ceste. — Dne 20. sept. pa bo v Tolminu dražba za popravo državno ceste v Rodežu pod Desklami; klicna cena je gold. 1 2.5G3-54. — Klanci nad Kobaridom se nadalje merijo; prihodnje leto bo najbrže že dovoljen prvi večji znesek tudi za ta del državne ceste. Razpisan štipendij. — Početkom šolskega leta 189G/97. oddati je državni štipendij v znesku 210 gld. na leto kojemu ubožnemu in marljivemu dijaku iz Istre ali Goriško-Gradiščanske, obiskujočemu dunajsko visoko šolo za obdelovanje zemlje. Prednost imajo oni, ki obiskujejo poljedelski oddelek akademije. Prošnje je uložiti do 20. oktobra t. 1. c. kr. namestništvu v Trstu. Umrl je 18. t m. v Ročinju čast. g. Andrej Vuga, tamošnji vikarij v 59. letu. Pogreb je bil včeraj. Blag mu spomin ! Naznanilo. — Vpisovanje gojenk v c. kr. izobraževališče za učiteljice in s tem združeno deško vadnico za šolsko leto 1896-97. se prične 15. septembra, a) Tega dne pridejo z očetom ali materjo ali pa namestnikom od 9-12. ure vse one učenke, ki so že do sedaj hodile v kateri razred te vadnice, se oglasijo pri ravnateljstvu in izroče zadnje šolsko spričevalo. Vsaka učenka, ki se tega dne ne oglasi, smatra se, da je izstopila iz te šole; b) Učenke za L razred vadnice se bodo vpisovale tudi 15. septembra od 9-12. ure dopoldne. Te pridejo tudi s stariši, se oglasijo pri ravnatelju, in prinesejo seboj krstni ali rojstni list in spričevalo cepljenja koz. V druge razrede, to je v II., III., IV. ali V. se letos nove učenke ne sprejmejo: c) Tiste gojenke, ki so že lani hodile v kateri tečaj tega izobraževališča, se oglasijo pri ravnatelju 16. septembra od 9-12. ure in izroče svoje zadnje šolsko spričevalo: one, ki se tega dne ne oglasijo, se smatrajo, da so zapustile ta zavod; d) Gojenke, ki žele biti sprejete na novo v I. ali kakšen višji tečaj izobraževališča, se vpisujejo 16. septembra od 3-5. popoldne ; seboj prinesejo: krstni ali rojstni list, zadnje šolsko spričevalo in spričevalo uradnega zdravnika, da je popolnoma zdrava. Ponavljavne preskušnje začno se 17., sprejemne preskuš-nje 18. septembra ob 8 uri. Redno poduče-vanje na vadnici začne 18. septembra ob 8. uri zjutraj, na izobraževališču pa precej, ko končajo sprejemne preskušnje; e) Upisovanje v deško vadnico se prične dosedanjih učencev in onih za I. razred obeh oddelkov 15., 16. 17. septembra od 9. do 12. ure zjutraj. Upisovanje in sprejem tistih učencev, ki prestopijo z družili šol, bode 18. septembra od 8. do 12. predpoldne. Vsi učenci pridejo z očetom ali materjo ali pa namestnikom; oni, ki ustopijo vnovič, prinesejo naj seboj krstni ali rojstni list in spričevalo cepljenja koz. Ostala Slovenija. * Politično društvo „Edinost" v Trstu je imelo v nedeljo od 9. predp. do 1. pop. občni zbor kot nadaljevanje onega, ki je bil razpuščen. — Razpust je bil izvrstna reklama za ta zbor, kajti udeležilo se ga je nad 500 oseb ne le iz Trsta in okolice, ampak tudi iz Istre in trije gospodje iz Gorice. Slovenci in Hrvatje so bili tu združeni v bratski slogi za skupne težnje. — Obšir-niše poročilo priobčimo v „Soči". Tu le omenimo, da govor dr. Laginje je napravil velikanski utis. Govorili so še dr. Vitezi č, vitez Nabergoj, dr. Trinajstič iz Pazina, dr. P r e t n e r iz Trsta, posestnik Martin Pečar iz Gropade, prof. Spinčič in še drugi. Vsi so slikali neznosen položaj Slovencev in Hrvatov v Trstu in v Istri ter v obče na Primorskem. Sedanji vladni sistem je moral slišati britkih, resničnih očitanj. Vseskozi pa je prevladovalo mišljenje: dovolj smo opozarjali vlado na krivice, ki se nam gode, a brez uspeha; odslej opozarjamo narod, naj si pomaga sam! In to je tudi prav! Ako si ne bomo pomagali sami, ne pričakujmo pomoči od nikoder! Ta zbor je velikega pomena za odno-šaje na Primorskem. Visoki krogi naj le ostanejo še nadalje slepi in gluhi za vse naše opravičene zahteve, a nosili bodo tudi vse slabe - posledice svoje slepote. (Več v * Veteransko društvo v „Trstu" — je povsem izključilo slovenščino iz društva, dasi je prav veliko Slovencev pri društvu; v vodstvu je baje tudi neki Nabrežinec, ki pomaga slovenščino zaničevati. — Ako je tako, tedaj je narodna dolžnost slehernega Slovenca, da izstopi iz takega društva, toliko bolj, ker veter, društvo v Trstu je le stroj, ki od časa do časa umetno vzdržuje stari nimbus te „citta fedelissima".— Opozarjamo na te okolnosti zlasti narodne Nabrežince. Parnik «Bolieniia» spustili so 25. t. v morje. Slovesnost bila je takorekoč «do-ninCn» slavnost Lloydova, kajti ni bilo ne slovesnega krsta, ne govorov, ne druzega o takih slučajih običajnega oficijelnoga aparata. Parnik je 115-8 m. dolg, največa širokost nm je 13.75 m., visokost 9.27 ni. vsebina 7650 tonelat. V oddelku za potnike je prostora I. razredu za 80. v II. za 40 oseb. Ta oddelek je urejen jako elegantno. Ves parnik ima 380 električnih svetiljk. Za vodstvo in postrežbo parnika je določenih: 4 častniki, 5 mašinistov in 63 mož. * Poziv p. n. slovenskemu učiteljstvu. — Odločil sem se izdati za leto 1897. zopet »Popotnikov koledar« za slov. učitelje z imenikom šol, učiteljev itd. Da bode slednji koliko toliko brez pogreškov zagledal beli svet, prosim vse p. n. tovarišice in tovariše, kateri so v vadnji izdaji zasledili kakoršno koli pomoto, naj mi jo nemudoma naznanijo, da jo popravim, preden oddam rokopis tiskarni. V Mariboru dne 27. avgusta 1896. M. F. Nerat izdajatelj «Popotn. koledarja«. Istra. — G. kr. primorsko namestništvo je razpustilo občinski zastopvDo-lini. Komisarjem je imenovan neki Nemec po imenu Ugovitzer. Uzrok je menda ta, ker je občina popolnoma slovenska trdnjava, čudno je res, da primorsko namestništvo razpušča najrajše — le slovenske občine v Istri, kajti za Podgradom je Dolina druga na vrsti. — Malološinjski italijanski nestrpneži — kakor piše puljski „oslič“ — so odposlali na namestništvo pritožbo proti udeležnikom pogreba za pok. Ostermanom, katerega sta umorila italijanska redarja. Ali niso to prave peklenske duše? Njihova narodna nestrpnost je uzročila umor, njihova privrženca sta ga izvršila in sedaj moralni ubijalci še tožijo one osebe, ki so se udeležile pogreba, ker so baje s tem demonstrovale proti občinski upravi. Uprav v isti številki, v kateri prinaša doslovno pritožbo, v koji napada tudi okr. glavarja — prinaša tudi popravek samega c. kr. glavarja, v katerem se pobija kot neresnična trditev v pritožbi, v kolikor se do-staja samega glavarstva. Ker glavarstvo ni bilo nikoli prijazno tamošnjim Hrvatom in, ako bi se bile res zgodile kake nezakonitosti pri pogrebu, smo prepričani, da bi bilo postopalo proti njim glavarstvo samo, kot je to že navadno, ne čakaje „osličeve* pritožbe. Ker se to ni zgodilo, je umevno, da ni bilo nikakega uzroka temu. Glavna točka v pritožbi je lošinjska „Čitalnica*, koje se hote znebiti, kajti zahtevajo nje razpuščenje. Radovedni smo v resnici, kako jo zasuče nam že tako preprijazno namestništvo v Trstu ozirom na to pritožbo italijanskih nestrpnežev? — V predvečer cesarjevega godu so našli na oknu vojašnice v Pulju petardo, ki bi se bila razpočila, da je ni zapazil pravočasno neki vojak in ugasnil že gorečo vrvico. Zločincu ni sledu. In to naj zopet pove gospodi na Dunaju: da ni irredente na Primorskem ! Sicer pa: ako taki pojavi ne vznemirjajo visokih krogov dunajskih, nas Slovencev še manj! Kranjska. — Mestni svet ljubljanski je sklenil postaviti spomenik v spomin prihoda Njegovega Veličanstva v Ljubljano povodom potresne nesreče. V to svrlio je dovolil 10.000 gld. — Deželni predsednik baron Hein je šel za več tednov na dopust s svojo soprogo. Nastanil se je v kopališču »Porto Rose* pri Piranu. — Praktični zdravnik v Gorici dr. Ant. Perc o je imenovan začasnim okrožnim zdravnikom v Senožečah. ■— C. kr. okr. glavar v Logatcu Gustav del Got t je odlikovan z švarcburškim častnim križcem II. vrste. — Slavnost 25-letnice sta-rotrške „Čitalnice* je izpadla sijajno vz-l>c slabemu vremenu. Slavnosti so se udeležili župan Hribar, dr. Tavčar, drž. poslanec Koblar in drugi gostje iz Ljubljane, Postojine in drugod. Cerkveni blago-s 1 o v zastave je bil odklonjen, ni 6 j tem, ko je enako blagoslovil s a m škof v Š k o f j i 1 o k i. Radi te dvojne niere se je celo zjokalo samo nebo, kajti deževalo je v *Starem Trgu in Skofjiloki! — V Ljubljani se je ustavil na polu v svojo domovino Perzijo rimsko-katoliški škof To- maž A n d o iz Ourmiuha v Perziji. Ogleda si je nekatere mestne znamenitosti. — V Idriji odkrijejo 17. septembra spomenike trem tam umrlim učiteljem. — „Slovenski Narod* pozivlje mestni svet ljubljanski, naj se potegne pravočasno, da dobi tamošnje novo poštno poslopje najprej slovenski in potem še-le nemški dvojezični napis. — Kakor je poročala uradna „Laiba-cherica*, odslej se bodo vršile skušnje vspo-sobljenja za nižje gozdne službe v Trstu in ne več pri deželni vladi v Ljubljani. Štajerska. — Volilno gibanje je v polnem toku. Z ene strani Slovenci, z druge veleposestniki in nemški konservativci se pripravljajo za boj, ki pa ne prinese strankam nikakih novih zmag, k večemu novih močij. Tudi Slovenci so imeli shod v Mariboru in so tam postavili svoje kandidate za spodnještajerske kmečke občine. „Slovensko politično društvo* s sedežem v Mariboru je izdalo oklic v smislu tega dogovora ter je proglasilo tudi kandidate, namreč za mariborsko-šl.-lenarško - slov. - bistriški okraj gg. Franca Robiča in Mihaela Lendov-š e k a ; za Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško, Šmarje in Konjice gg. dr. Josipa S r n c a in dr. Ivana Dečka; za Slovenjegradec, Ma-renfcerg in Šoštanj g. Ivana V oš n jak a; za Ptuj-Rogatec g. dra. Franca J u r t e 1 o ; za Ljutomer, Gornjo Radgono in Ormož g. dr. Janeza R o z i n o in slednjič za Brežice, Kozje in Sevnico župnika Josipa Ž i č k a r j a. Kandidatije za mestne skupine objavijo se pozneje. Volitev v kmečkih občinah bode 21. septembra; v mestih, trgih in trg. zbornicah 23. in v veleposestvu pa 26. istega meseca. Slovenci nimajo upanja do zmage v mestnih skupinah. — V Št. Pavlu v Savinjski dolini so imeli Slovenci 15 let občinsko krmilo v rokah. Pri prošli teden vršečih se volitvah pa so propadli v vseh treh razredih in odstopili sedeže nemškutarjem ! To je žalostno, da Slovenci zanemarjajo tako narodno čast. Namesto napredovati — nazadujejo! — Koroško. — „Odbor katol. političnega društva za Slovence na Koroškem* je izdal oklic slovenskim volilcem, v katerem jih vabi, da oddajo svoje glasove volilnim možem slovenske katoliške stranke, ki bodo volili poslance na podlagi zadnjič objavljenega programa združene katoliške ljudske stranke. — Radi prvotnih volitev so letos odložene duhovske vaje na drugo leto. — Slavnost odkritja nagrobnega spomenika pok. prof. I. Lendovšeku je odložena na 9. dan septembra. Razgled po svetu. * Avstrija. — Avstrijski in ogerski vladni krogi so baje prišli do prepričanja, da ne bode drugače mogoče, nego da se sedanje kvotno razmerje in carinska pogodba podaljša za jedno leto. Vlada že izdeluje dotično predlogo. Za podaljšanje carinske pogodbe je treba dovoljenja zbornice, dočim kvoto za jedno leto lahko določi krona. Na obnovljenje pogodbe v sedanjem državnem zboru nikdo več ne misli, če tudi sta se obe vladi sporazumeli že ob vseh vprašanjih, izimši bančno vprašanje, v katerem dela banka ovire. Obema zbornicama že pohaja doba in zatorej nista več sposobni za rešitev tako važne stvari. Posebno avstrijska zbornica ni več za sklepanje pogodbe, ker se je sklenila volilna reforma in je vsled tega sedanji državni zbor že nekako zgubil pravico do obstanka. — Pravosodno ministerstvo hiti s pripravami za vpeljavo novega sodnega reda. Pokazala se je pa že neka finančna težava. Pri ustnem postopanju odpade mnogo kole-kov in vlada sedaj premišljuje, kako bi to na drug način nadomestila. Najtežavneje je pa to, da nikdo ne more izračunati, kako velik bode odpadek pri kolekih. Vlada bi vender rada, da bi državni dohodki pri pravdah ne bili nič manjši. Kako bode to uredila, še nikakor niso prav na jasnem. Mislilo se je povišati razsodno pristojbino, a se je ta misel opustila, ker bi to utegnilo vzbuditi nezaupanje pri občinstvu. Vprašanje je težav-neje, nego se je sprva mislilo. Pri sestavi civilnopravdnega reda na to težavo menda še pomislili niso. * Gonja na Italijane v lira/Aliji. — Prošli mesec bili so v mestu San Paolo in po drugih krajih Brazilije veliki izgredi proti tam bivajočim Italijanom. Vzroka tem izgredom iskati je, kakor po drugih krajih, v konkurenciji, ki jo delajo italijanski delavci domačinom. Zasebna poročila, došla iz Brazilije preko Londona v Rim, govore celo o ubitih in ranjenih. Nekega dne zbralo se je v San Paolu okolu 300 dijakov, ki so med klicanjem „Doli z Italijo!“ sežgali italijansko trobojnico. Istega večera poskusilo je kakih 200 Italijanov prirediti protidemonstracijo, toda konjištvo jih je razgnalo. V glavnem gledališču je italijanska družba Emanuel priredila predstavo v prid italijanski bolnišnici. Med predstavo udrlo je na stotine Braziljancev v gledališče, ki so pričeli streljati na Italijane in udrihati s palicami po njih. Govori se, .da je bilo o tem napadu 10 ubitih in 48 ranjenih. Londonski „Times* javlja o tej gonji iz Rio de Janeira: Zastopnik Italije je zahteval od braziljanske vlade zadoščenja za • radi oskrunenja italijanske zastave. Diploma-tiški odnošaji med Italijo in Brazilijo so zelo napeti. Rimski vladni „Don Ghisciotte* izjavlja, da je položenje v Braziliji glede Italije in Italijanov silno ozbiljno. Italijanska vlada je odredila, da odplovi par vojnih ladij v Brazilijo v zaščito Italijanov in v podpiranje protesta, kojega italijanska vlada prijavi vladi zaveznih držav brazilijariskih. Vlada je osvedočena, nadaljuje službeni list, da mora odrediti energičnih korakov v varstvo Italijanov, koje napadajo in preganjajo pov-sodi, skoro kakor da napadalci slušajo na dano jim povelje. (Kdo pa je kriv na teh napadih, kdo izziva domačine po vseh državah vsega sveta ? Uredn.) Italijanski kralj se vrne vsled teh dogodkov danes v Rim. Vlada je odredila, da odplovite v Brazilijo vojni la-diji „Cristoforo Golombo" in „Piemonte*. Pripomniti je, da živi v Braziliji kakih 500.000 Italijanov. »Ed*. * Italijanom raste greben! — Sedaj, ko se Italija tajno nadeja, da Menelik povodom poroke svojega kraljeviča s princesinjo Jeleno črnogorsko pusti na svobodo italijanske ujetnike, sedaj raste zopet pogum italijanskemu časnikarstvu. Posebno „korajžna* je Rimska „Opinione*. Ta list govori v svoji številki od 25. t. m. o pogajanjih z Meneli-kom, o ujetih Italijanih in o drugih jednakih stvareh, ki leže Italiji na srcu, in pravi: „Ujetniki morajo se osvoboditi, ne da bi se ponižala Italija. V najboljšem slučaju utegnejo se vrniti ujetniki januvarija meseca. Blazno pa bi bilo misliti, da se more še letos nadaljevati vojna s Tigre. O možnosti vojne moglo se bode razpravljati le v slučaju, ako bi hotel Menelik ponižati Italijo, zahtevaje odškodnino za osvobojenje ujetnikov. Italija pa bi se prej odrekla osvoboditvi istih, nego bi plačala vojno odškodnino. Ako želi Menelik odškodnine, pa naj si pride v Rim po njo*. Slednjič poživlja „Opinione* ljudstvo, naj dostojno in mirno pričakuje osvoboditev ujetnikov. * Novi vojni zakon v Rusiji. — Sedaj so potrjene spremembe v določilih glede vojne dolžnosti v Rusiji. Ta določila so v glavnem: Onim, ki ne znajo čitati, služiti bode 5 let pod zastavo, a 13 let v rezervi. Osebam, ki so završile šole VI. reda (ljudske šole), služiti bode pod zastavo 4 leta, a v rezervi 14 let. Osebam, ki so zvršile viši ali srednji učni zavod (šole tretjega reda) služiti bode pod zastavo tri leta, v rezervi 14 let. Za učitelje na šolah tretjega in četrtega reda določeno je službovanje na 1 leto pod zastavo, a na 17 let v rezervi. Dobrovoljcem, ki so zvršili viši ali srednji zavod, namreč 6 gimnazijalnih razredov ali realke, služiti bode pod zastavo 1 leto in v rezervi 12 let. Onim, ki žele dovršiti svoje nauke, se lahko odloži službovanje : pravnikom do 25. leta, onim, ki se pripravljajo za profesuro, do 28. leta. Pred 20 leti je bilo v ruski vojski 90 odstotkov takih, ki niso znali čitati, v letih 1889—1892. je pal ta odstotek na 7P4. To je vsakako velik napredek. * Bombardovanjc Sansibara. — Po smrti Sansibarskega sultana je le tega stric ,Saiđ Kalid se proglasil za sultana in se s 1500 vojaki ustaboril y sultanskem dvorcu. Angleške vojne ladije so dvorec bombardirale. Said Kaiid se je dolgo branil, a ko je bil dvorec že povsem razrušen, je zbežal v poslopje nemškega konzulata. Izkrcani angleški vojaki so pogasili ogenj v dvorcu in razkropili Said Kalidovo vojsko. Bombnrde-ment je trajal 50 minut. Blizu 400 oseb je bilo ubitih ali zasutih. Razgled po slovarjem svetu. Hrvaška. — Mestni svet zagrebški je odobril strošek 87.000 gld. za lanskoletni sprejem cesarjev v Zagrebu. — Dosedanjo bolnišnico usmiljenih bratov v Zagrebu je kijpilo mesto. Vsmiljeni bratje sezidajo novo na drugem kraju mesta. Dosedanjo zgradbo preurede za mestni magistrat. -— O svobodi tiska na Hrvaškem nam je priča „Obzor“, ki je bil zaplenjen že nad 700 krut od 1881. leta naprej; od 1. 1871. je plačal gld. 11.800 glob, zaplembe so stale gld. 14.000 in zapori 1(500, torej skupno gld. 27.400. Živela taka svoboda tiska! — Madjarska predrznost se zopet kaže na drug način. Trgovinsko ministerstvo namreč je dalo v promet razne ilustrovane dopisnice, ki predstavljajo slike iz madjarske švindelske razstave in druge zgodovinske predmete iz madjarske preteklosti. Takšnih dopisnic je do trideset vrst in med njimi so le tri vrste, ki se nanašajo na Hrvaško, namreč slika Zagreba, plitviških jezer in Reke. Take dopisnice stanejo le 2 kr. za notranjo in 5 kr. za mednarodno porabo. — Pa tudi na drugi način so se pokazali Madjarji. Neka delniška družba namreč je bila nakupila po ceni veliko sveta v Grkvenici v hrv. Primorju in je na tem sezidala lep hotel, hote tekmovati naši Opatiji. Potrosili so precej denarja, največ pa družbin pokrovitelj nadvojvoda Josip. Vendar podjetje ni uspevalo, kakor so pričakovali; na mesto dobička, se kaže zguba, kajti prošli mesec se je pokazalo, da družba nima denarja za poravnanje dnevnih stroškov nasproti svojim podrejenim uradnikom. Kupljeni svet, na katerem je zidala hiše, pa še niti plačan ni. Ljudstvo je razkačeno vsled tega na upravitelja kopališča in sploh na vso madjarsko družbo. — Srbski podaniki v Zagrebu so naprosili svojo vlado naj ustanovi konzulat v Zagrebu. — Kakor smo že sporočili, dne 15. pr. m. je blagoslovilo svojo zastavo pevsko društvo „Davor" v Brodu na Sa-v i in obhajalo ob enem svojo 25-letnico. Zastavo je blagoslovil osebno 8 5-let ni starček vladika Str os s maj er in o ti priliki imel nro in pol trajajoči govor, v katerem je razlagal svoje krasne nazore o pomenu take slavnosti. Ni treba, omenjati, da je bil presrčno in navdušeno pozdravljen. Po končani slavnosti se je udeležil tudi banketa v tovaršiji z botro in baronom Rukavino, katerega se mora danes smatrati za pravega vodjo stranke prava. — Madjarski jezik si pripravlja pot v Hrvaško. Lovske izkaznice, katere so bile doslej samohrvaške, so sedaj dvojezične, namreč madjarsko-hrvaške. Ker ni možno upe-Ijati madjarščino kot obvezni učni jezik na hrvaških šolah na podlagi zakona, so si izmislili nov način v dosego te svrhe; naročajo si prošnje od raznih podrepnic za upe-Ijavo madjarskega jezika, češ, tako želi ljudstvo samo. Znano pa je, da se dobi takih oseb dovolj, kateri to storijo po naročilu. Ir. tako, se je zgodilo, da so nekateri iz Vukovarja naprosili za pouk v madjarščini v tamošnjem gimnaziju. Prošnja ni sicer še rešena, no ni dvoma, da bo ugodna za prosilce, kajti razmere to kažejo. Dalmacija. — Deželni in državni poslanec Juraj B i a n ki n i je krožil po svojih volilnih Okrajih, da sporoča o svojem delovanju v državnem in deželnem zboru. — Avstrijski hribolazni klub prireja izlet v Dalmacijo 4. septembra iz Trsta. — Na dubrovniškem gimnaziju so se vršili zrelostni izpiti od 3—6. pr. m. Od 18 maturantov je le eden propadel. — Na tamošnjem ženskem učiteljišču je polagalo ,29 kandidatinj zrelostne izpite. Le 3 | so propadle. Češka. — V Pragi se je vršil 22. t. m. shod čeških državnih in deželnih poslancev, da so se posvetovali o skupnem nastopu proti nemškim večinam v raznih mestih na Češkem, ki tlačijo češke manjšine. Sklenili so izdati oklic na narod, naj zlaga prispevke za ustanovitev narodnega zaklada v prid češkim manjšinam v nemških mestih. Poznaje češko rodoljubno požrtvovalnost, ni dvoma, da se odzove češki narod s svojimi prispevki, da pripomore s tem svojim zatiranim rojakom. — Deželni odbor češki je razposlal okrajnim odborom okrožnico, v kateri jim naroča, da se opusti vse, kar bi moglo obuditi narodnostna nasprotstva, a tudi naj pazijo, da se ne bo smatrala za izzivanje vsaka narodna veselica ali ustanova. — V Pragi so tri nemške gimnazije. Lanskega šolskega leta je bilo na enem 45 krislijanov in 28 Židov; pristnih Nemcev je bilo mej njimi le 17 in 28 Čehov; na drugem je bilo 193 kristijanov (148 Nemcev in 45 Čehov) ter 223 Židov; na tretjem pa 203 kristijanov in 198 Židov. Torej na vseh treh skupno 441 kristijanov in 629 Židov! Tukaj se vidi, kje dobiva nemštvo največjo oporo ! — Okrajni glavar v Litavi na Moravskem, ki je svojčas dal odstaviti nekoje češke napise raz prodajalnic, je bil brzojavnim potem odstavljen iz službe. Ogerski Srhi si prizadevajo priti do veljave na Ogerskem posebno o priliki bližajočih se novih volitvah za državni zbor. Postavijo svoje kandidate povsod, kjer upajo zmagati. Kjer ni tega upanja, pa bodo podpirali madjarsko ljudsko stranko proti liberalni vladi. Moravska. — Češka zavest ne spi niti v tej deželi, ki je dvetretjinsko češke narodnosti. Nemške trdnjave polagoma prehajajo v češke roke, a ko se doseže, da dobijo Čehi vajeti v roke tudi v onih občinah, kjer gospodujejo doslej Nemci le po krivici, tedaj bo gotov preobrat po vsi deželi. Kakor pri nas v Istri italijanska, tako na Moravskem gospoduje dvetretjinski slovanski večini nemška stranka, katero podpirajo največ veleposestniki (tovarnarji) in pa Židje. No pride čas, ko odklenka obema, a na njih mesto se postavi Čeh, kateremu tiče pravica do tega. Pri nedavno vršivših se volitvah v mestu Kijov so zmagali Čehi po jako hudem boju. Z mestno občino so dobili v roke tudi po mestu vzdržavani nemški gimnazij, katerega pa gotovo tudi počeščijo. In tako pride na vrsto vse po svojem naravnem toku ! Slezi j a. — Tudi v tej slovanski deželi si prizadevajo Čehi in Poljaki delovati skupno na političnem polju. Ker se bližajo deželno-zborske volitve, so izdali skupen volilni oklic, v katerem izrekajo nado, da upajo ne samo obdržati dosedanje svoje sedeže, ampak da pričakujejo pridobitev zlasti v mestnih skupinah. V oklicu so naštete tudi zahteve Čehov in Poljakov. Ako vlada ne bo upoštevala teh zahtev — naglašajo v oklicu — tedaj prestopijo poslanci v brezozirno opozicijo. Bosna-Hercegovina. — Strokovnjaki so res potrdili izvir petroleja pri Zvorniku. Vlada je vsled tega odločila precejšnjo svoto denarja za prekopavanje. — Iz Carigrada poročajo o neki spomenici, katero je baje predložilo sultanu 50 mohamedanskih dijakov iz Bosne-Hercegovine, ki obiskujejo inozemska vseučilišča. V spomenici se pritožujejo, da oni ne morejo dobiti v teh deželah po končanih šolah nikakih služb, ker se iste odajajo inozemcem, to je avstro-ogerskim podanikom. Prosijo turško vlado, naj bi posredovala v tej reči. Črnagora. — Slavnost 200-letne proslave vladarske hiše črnogorske je odložena na prihodnje leto, ker se niso mogla končati pravočasno pripravljalna dola, oziroma, da se more prirediti čim sijajneji vsprejem srbskemu kralju. — Italijanski kraljevič Viktor Emanuel se je zaročil z črnogorsko kneginjico Jeleno. — Knez Nikolaj je naznanil brzojavno zaroko svoje hčere vladiki Stros-smajeru, na kar je prejel od njega to-le odgovor: „Presrčna hvala na izkazani mi časti. Čestitam iz vsega srca in iz vse duše Vaši Visokosti in rodbini V. V. Čestitam še posebno kneginjici Jeleni, kojo je določil Bog sam za to izredno srečo in za ta prestol. Dal Bog, da bi bil isti večni vir vsakojakega blagoslova, vsega blagra in vse sreče ter hotel Vsemogočni, da bi ta zveza, katera približa dva naroda tesnejšemu prijateljstvu, bila za n;u vir blagostanja, napredka, slave". — Ker je čestitala knezu Nikolaju tudi hrvaška omladina iz Zagreba, so sprejeli kneževo zahvalo te-le vsebine: „Blizu štirdeset let poznanstva, prijateljstva in enacih stremljenj za blagor bratskih narodov, vezan naš Gospodar z. vašim dičnim Mecenom, pošilja vam preko podpisanega svojo zahvalo na čestitki hrvaške omladine prilikom črnogorske radosti, ki je obenem tudi Vaša" (Podpisan tajnik Vojnovič). Nekoliko črtic o prlncezinji Jeleni Črnogorski. — Sedaj, ko ves politiški in nepolitiški svet govori o zaroki italijanskega prestolonaslednika, princa Viktorja Emanuela, s princesinjo Jeleno Črnogorsko, je umestno, da objavimo tu nekoliko črtic o morebitni bodoči kraljici Italije. Princesinja Jelena, jedna prvih krasotic Evrope, prekoračila je svoje 23. leto, kajti rojena bila je dne 8. januvarja 1873. na Cetinju. Oče ji je, kakor znano, vladar Črnegore, knez Nikola Petrovič-Njeguš, rojen leta 1841., mati pa princesinja Milena Vukotičeva, rojena leta 1847. Princesinja Jelena je tretja hči črnogorskega kneza. Najstarejša sestra je princesinja Milica, poročena s Petrom Nikolajevičem, velikim knezom ruskim, druga pa Sta n a, poročena z velikim vojvodo Leuchtenburškim. Razven teh dveli starejših, poročenih sester pa ima princesinja Jelena še šest mlajših bratov in sester, in sicer: Danila (prestolonaslednik), Anko, Mirka, Ksenijo, Vero in Peter. V črnogorski obitelji je torej 6 hčera in trije sinovi. Srbija. — Srbski kralj obišče baje italijanskega precej po otvorjenju kanala pri Železnih vratih na romunski meji.— Bel-grajski „Mali Žurnal" se toži, da je naj-glavnejša hrana srbske vojske, namreč kruh, tako slaba, da je ni možno uživati. Nekdaj so radi posegali po vojaškem kruhu tudi meščani, sedaj ga ne morejo povžiti niti sami vojaki, katerim je ta kruh edina hrana, kajti tudi druge reči so pripravljene na tak način, da niso užitne, Dalje se pritožuje, da je v Belgradu razširjeno veliko število svinčenega denarja. Navadno se dobi po 6 do 8 komadov svinčenega denarja v zavitku 5 gld. Iz tega sklepa, da mora bili v Srbiji nekaka tovarna neveljavnega denarja, ki je zelo razširjen v prometu. — Koncem oktobra nastopi kralj svoje potovanje na razne dvore. Najprej obišče bolgarskega kneza v Sredcu, kjer ostane štiri dni, potem odpotuje preko Dunaja na Cetinje. Na Dunaju se zadrži tri, na C e-tinju pa šest dnij. Pišejo, da poskusi svojo srečo tudi on pri mlajši hčeri črnogorskega kneza. Bolgarija. — Poročajo iz Sredca, da je nastala ministarska kriza. Odstopila sta ministra Načevič in Petrov radi vprašanja o povratku bolgarskih častnikov iz Rusije. Drugi, ki je bil prvi na vrsti za povišanje na generalsko čast, je bil preziran in je baje tudi to uzročilo ne Samo odstop iz minister-stva, marveč tudi sploh iz bolgarske vojske. Piše se, da je odstopilo vse ministerstvo, ki ni maralo ubogati kneza glede povratka ruskih častnikov. Knez se dogovarja radi sestave novega ministerstva s Cinkovom in Kara-velom, ki sta pristaša Rusije. — Bolgarija si izposodi 30 milijonov frankov za gospodarske potrebe. — Ministerska kriza Se ni rešena, kar baje jezi rusko časopisje. Kriza konča le tedaj — tako pišejo — ako se odloži z dnevnega reda vprašanje o povrnitvi bolgarskih častnikov iz Rusije in ako se popusti namerovana trgovinska pogodba z Avstro-Ogersko. — Tudi knez F e r d i n a n d je baje razžaljen, ker ni bil pozvan k slavnostnemu otvorjenju železnih vrat, ki se bo vršilo prih. meseca. Jezi ga tem več, ker sta k istim pozvana srbski in rumunski kralj, on pa ne. Knez pa ima še neko drugo bolezen — kraljevskega n a s 1 o v a si baje želi. Obkrožen je s kralji in cesarji in radi tega mu je zelć neprijeffen kneževski naslov. Ali se mu izpolni tudi to presrčno hrepenenje ? Jugoslovanska pevska zveza. — Naši Čitatelji se spominjajo, da se je nedavno, ko so si o prazniku sv. Cirila in Metoda v Plovdivu podali roke srbski in bolgarski pevci, porodila ideja o jugoslovanski pevski zvezi. Kakor čitamo v „Slov. Narodu", imel je dotični zasnovalni odbor dne 29. m. m. svojo prvo sejo pod predsedništvom Slovenca prof. Bezenška. Odbor je naložil svojemu predsed-piku, naj osebno navdušuje srbska, hrvaška in slovenska pevska društva za pristop k »Zavezi". Prof. Bezenšek je že potoval po Srbiji in po Hrvaškem — z najboljim vspe-hom. Dal Bog, da bi srca objemajoča pesem ublažila dosedanja nasprotstva med Jugoslovani, sosebno pa Hrvati in Srbi. V Belem-grndu so o bivanju prof. Bezenška kazali najboljo voljo za tak preobrat, ki bi epohalno uplival tudi na naše avstrijske odnošaje. V Zagrebu se je prof. Bezenšek dogovoril sledeče glede pristopa k zavezi: Od vsake narodnosti naj se izbereta po dva delegata za zavezno konferencijo, ki naj bi se sešla v oktobru n. pr. v Belemgradu. Zaveza hrvaških pevskih društev priredi prihodnje leto v Oseku svoj veliki koncert. Tjakaj naj bi prišla tudi srbska pevska društva in nekaj bolgarskih in slovenskih pevcev. Tako naj bi se prirejali koncerti vsako leto na drugem kraji, kamor naj bi prihajala bližnja društva. Tudi sedež vodstva naj bi se menjal: jedenkrat naj bi bil v Sredcu, potem v Belemgradu, Zagrebu, Ljubljani itd., kajti ako smejo hoditi avstr., nemška pevska društva celo v Stuttgart — opaža prav dobro dopisnik „Slov. Naroda" —, potem mora biti dovoljeno tudi nam kadar hočemo iti v posete k našim bližnjim bratom. Rusija. — Česar nima še nijcaka država v Evropi, to dobi v kratkem barbarska Rusija — namreč žensko zdravniško vseučilišče. Dne 26. pr. m. so uzidali v Petrogradu temeljni kamen takemu vseučilišču. Vsi ruski časopisi so pohvalili odlok petrogradske ■vlade, edini „Graždanin" ne, ki se boji, da se ženske s to ustanovo ogreše ob načela pravoslavne cerkve. V tem pogledu ga je pobil pa „Cerkveni Vestnik", ki tudi odobrava ustanovo tega vseučilišča terde, da ženska omika v nikakem pogledu ne nasprotuje koristim cerkve. — Ruska vlada pošlje v Sredozemsko morje več vojnih ladij, katere se ondi združijo v skupno brodovje pod zapo-vedništvom admirala Andrejeva. Brodovje bo krožilo v vzhodnem delu sredozemskega morja, oziroma v obližju turških dežel, ter ima baje namen, braniti ruske koristi v turških zmešnjavah. — Neki Hrvat, ki je prišel z Niže-novgorodske razstave, piše v „Obzoru", da je razstava nad vse pričakovanje krasna, veličastna, ukusna, bogata in poučna. Učenjaki raznih narodov trdijo, da je ta razstava za pariško ena najlepših, le na žalost je slabo obiskovana. Temu pa je uzrok: prvo, ker ruski narod ne mara za reklamo, kot si jo delajo Madjarji, in drugič, ker razstava ni v kakem pripravnejšem mestu, ki bi bilo bolj pristopno ruskemu narodu. Sibirska železnica se je jela graditi v letu 1891. Ako bodo dela tako napredovala, kakor doslej, računati je z gotovostjo, da hode to velikansko tehnično podjetje dovršeno do leta 1904. Stroški te železnice, ki se gradi na jeden tir in v Rusiji navadno širjavo (1,524 metra), so proračunjeni na 460 milijonov goldinarjev. V tej svoti so vstete tudi svote za vozove. Trebalo bode najprej 2000 lokomotiv, 30.000 voz za osebe hi 3600 voz za prevažanje blaga. Namero-vana bržira v vožnji bode 30 kilotnetrov na m-o. Ko se otvori vsa črta, trebalo bode to-re,i od mesta Čeljabinsk (mesto v guberniji oremburški) do Vladivostoka (mesto v skrajno vztočni Sibiriji ob japonskem morju) 11 dni, °d Peterburga pa do pacifiškega oceana 14 hoi. Iz Londona v Japonsko (preko Moskve) Se bode dospelo v 19 dneh, v Kitaj (Šangaj) v 21 dneh. Ta pota zahtevajo danes po morju oziroma 31 dni. Pa takem mora biti vsa-. c,lliur jasna velikanska važnost, ki jo bode jniola sibirska železnica ne le za Sibirijo in Ul's'jo, ampak za ves mednarodni promet. 0'k prevrat v mednarodni trgovini in v gospodarskih odnošajih bode značilo že dej- samo, da velika kitajska država, ki je bila dosedaj zaprta Evropi radi nedostatnosti občil, stopi v direktno zvezo z Evropo! Saj je baje že dovolila kitajska vlada, da se bodo nadaljevala sibirska železnica na kitajska tla. Kakor hitro se to zgodi, nazivati se bode smela Rusija prvo širiteljico kulture v dosedaj isti kolturi nepristopni Aziji. In vse velikanske priprave za to kulturno delo, zahtevajoče ogromnih naporov človeškega duha ter ogromnih materijalnih žrtev, vrši Rusija brez vsega hrupa, vriščanja in bahanja. In če primerjamo to mirno samozavest na ruski strani, a kričavost Italijanov z njih kolonijalno politiko ter vspehe na obeh straneh, potem še le vidimo, kolik je razloček med Rusi in Italijani. Stolica za slovanske jezike v Krl-stijaniji na Norveškem. — V zadnjem zasedanju norveške zbornice je bila vspre-jeta postavka za ustanovo stolice za slovanske jezike na vseučilišču v Kristijaniji. Profesor slovanskih jezikov bo dr. P. J a n s e n, znani slavist, ki je velik prijatelj Slovanov ter je mej njimi živel in se privadil jezikom. — Kar spoštujejo v tujih nam državah, to nekakor zaničujejo v domovini ! Slovani. — V Evropi je bilo 1890. leta 110 milijonov Slovanov. V sami Rusiji jih je bilo 77-6, v Avstriji 22, v Turčiji in Bolgariji 5-25, v Nemčiji 3, v Srbiji 2 milijonov, v Črnigori 250.000, v Rumuniji pa 200.000. Največ je seveda Rusov. Poljakov je v Rusiji 5 milijonov, v Avstro - Ogerski 3-6 in v Nemčiji 2’65, torej skupno 1 1,250.000. Hrvato-Srbov je 7!/2 milijonov. Čehov je 6 milijonov, Slovakov 2 milijona, Slovencev 1,275.000; Lužiških Srbov je pa le 300.000. Ako se prištejejo še Slovani v Aziji in Ameriki, tedaj jih je nad 120 milijonov. — Slovani smo torej največji evropski narod. Ta zavest naj nas osrčuje za boljšo prihodnost. Ruski car^ na Dunaju! Z Dunaja so brzojavljali 27. pr. m. o sprejemu : Na severnem kolodvoru zbrali so se še pred 10. uro nadvojvodi in nadvojvo-dinje, med njimi nadvojvoda Fran Ferdinand in Ludovik Viktor v ruski uniformi. Cesar in cesarica dospela sta ob 10. uri. Cesar je imel rusko uniformo in red sv. Andreja. O 10V2. uri dospel je ruski dvorni vlak. Glasba je zasvirala rusko himno. Cesar Fran Josip pomagal je carici izstopili iz voza. Vladarja sta se dvakrat objela in se presrčno poljubila, baš tako cesarica in carica. Car je bil opravljen v avstrijski uniformi pehote. Po pregledanju častne stotnije in po predstavljanju spremstva, peljala sta se car in cesar, za njima carica in cesarica v odprtih kočijah, napreženih s 6 belci, v mesto. Tema kočijama je sledila dolgo vrsta voz nadvojvod in spremstva. Med vožnjo po krasno odiče-nih ulicah je prirejala ogromna množica navdušenih ovacij. Car Nikolaj se je prijazno, po vojaški, zahvaljeval. Ko se je carjev voz približal koji vojaški glasbi, ki so bile uvrščene v špalirju v vsakem polku, pričela je ista svirati rusko himno. V cesarskem dvoru so bili predstavljeni ruski carski dvojici ministri in dvorni dostojanstveniki. — Ves vs-prejem je bil jako prisrčen. Vožnja do cesarskega dvora je bila pravi triumfalni sprevod. — Ob 5. uri je bil v cesarskem dvorcu slavnosten obed, katerega so se udeležili car in cesarica, nadvojvode in nadvojvodinje ter dvorni, civilni in vojaški dostojanstveniki. Cesarica in carinja ste sedeli na čelu mize, poleg carinje cesar, poleg cesarice car. Ko je prišel na mizo šampanjec, je vstal cesar in napil carju in carinji, rekoč: „Zahvaljuje se Vašima Veličanstvoma za obisk, kateri sta bila tako prijazna mi narediti, in kateri na svoje veselje smatra kot dokaz prijateljstva, ki nas veže, pijem na zdravje Njega Veličanstva ruskega carja in Nje Veličanstva ruske carinje". V tem ko so zazvenele čaše, je godba svirala rusko himno. Koj na to je vstal ruski car in rekel: „Zahvaljuje se Vašemu Veličanstvu za ljubeznjivi vsprejem, kateri ste blagovolili nama prirediti, pijem na zdravje Njega Veličanstva cesarja avstrijskega in kralja ogerskega in na zdravje Nje Veličanstva cesarice in kraljice". Godba je po tej napitnici svirala avstrijsko himno. Zvečer je bila v dvorni operi slavnostna predstava. Pred opero je stalo mnogoštevilno občinstvo, katero je cesarja, carja in carinjo živahno pozdravljalo. Cesar je peljal carinjo, car pa nad vojvodinjo Marijo Josipi no, katera je zastopala cesarico. V dvorni loži je bilo razen imenovanih še več nadvojvod in nad-vojvodinj. Predstava je končala ob 10. uri. Tudi pri povratku iz opere v dvorec je živahno pozdravljalo mnogobrojno občinstvo carja, in carinjo. — Za 28. določena velika vojaška parada na Schmelzi se je odpovedala, ker je vso noč deževalo. Ker se je pa zjutraj zjasnilo, se je car s cesarjem peljal v Laiuz na lov, carinja je obiskala dopoludne naravoslovni muzej. — Popoludne je bil rodbinski obed v Lainzu, katerega sta se udeležila car in carinja, cesar in cesarica in nekateri nadvojvode ip nadvojvodinje. Predno se je cesar peljal v Lainz, je obiskal ministra Lobanova. Zvečer je bil v redutni dvorani v ces. dvorcu sijajen dvorni koncert. Po koncertu so bili carju in carinji predstavljeni razni visoki dostojanstveniki in aristokratje. Ruski car je podelil mnogim avstrijskim dostojanstvenikom visoke redove, avstrijski cesar pa mnogim ruskim. — V soboto zjutraj je bila na „Schmelzi" sijajna vojaška smotra. Cesar in car sta jahala, carinja je prisostvovala smotri v vozu. Pri difilovuju je car vodil mimo cesarja drugi pešpolk, čigar imetelj je. Ob 11. uri sta car in carinja s spremstvom zapustila Dunaj. Slovo na kolodvoru je bilo jako prisrčno. Carinja in cesarica sta se dvakrat poljubili, isto tako car in cesar. Car je poljubil cesarici roko, cesar pa carinji. Car se je cesarju večkrat jako ginjen zahvalil za prekrasni vsprejem. Ustaja v Carigradu. IzCarigrada brzojavljajo 26. pr. m.: Uradno se poroča, da so se tukajšnji Armenci uprli. Naskočili so otomansko banko in umorili mnogo navzočih uradnikov. V dveh delih mesta so začeli pleniti in ubijati. Mej prebivalstvom je zavladal nepopisen strah. Trgovci so takoj zaprli vse prodajalnice. Avstrijski poslanik baron Galice je telegrafično prosil varstva za avstrijsko pošto. Vojaštvo in policija se nista ganila. Ustaši so razstrelili več bomb. Na stotine ijudij je bilo ranjenih, dve osebi sta bili ubiti. Mrliče so odvažali na tovornih vozeh. Evropsko prebivalstvo je silno preplašeno in se boji krvavega klanja med inozemci. — Armenci imajo poslopje otomanske banke popolnoma v oblasti. Zabarikadirali so se v njem, iz okna pa streljali na policijo. Tudi v Galati je nastala revolucija. V Psamotiji so ustaši ubili več slo Ijudij. S francoskih vojnih ladij, ki se mudč v pristanišču, so se izkrcali vsi vojaki, da ščitijo francoske podanike. Vsi poslaniki evropskih velesil so pri sultanu storili glede teh dogodkov primerne korake v svrho, da vlada energično nastopi in zavaruje javno varnost. Pri izgredih v raznih mestnih delih je bilo ubitih rad 2000 oseb, ranjenih pa jako mnogo. V Galati so mohamedanci na jednem mestu ubili 46 Armencev 14 pa utopili. Inozemci so se vsi v svojih stanovanjih zabarikadirali. Strah je bil mej njimi velik; — Iz Carigrada brzojavljajo 29. avgusta: Turki so zopet uz r o-čili velike -izgrede. Napadli so na stambulsbem kolodvoru več Armencev in jih ubili, potem pa naskakovali armenske hiše ter poklali mnogo Armencev, pa tudi Grkov in Evropejcev. Naskočili so tudi nekaj ladij ter je oplenili. V mestu vlada velika panika. — Namestnik armenskega patrijarha je eskomuniciral vse armenske revolucijonarje. — Minister za zunanje stvari je priobčil 28. pr. m. doyenu (najstarejšemu) diplomatov, da je odredil sultan, da naj policija in vojaki rabijo orožje tudi proti mohamedancem, ako bi isii provzročali izgrede ali nasilstva. Vsled tega nastopa policija in vojaštvo energičneje nego doslej. — Položaj je nekoliko mirneji. Minolo noč in danes je bilo le tu pa tam posamičnih izgredov. Po noči je nastal ogenj poleg poslopja ruskega poslaništva v predmestju Pera. Ruska čuvalna ladija je izkrcala 30 oboroženih mornarjev. Prodajalnice so zaprte. Raznoterosti. * Ljudske lu meščanske šole y Avstriji. — V Avstriji je 18.087 javnih in 999 zasebnih ljudskih in meščanskih šol. Javnih meščanskih šol je 554 in ljudskih 17.553. Od ljudskih šol jih je 1142 samo za dečke, 171 za dekleta in 15.440 za oba spola. Učni jezik je v 7331 šolah nemški, v 4006 češki, 1824 poljsk, 1990 rusinski, 041 slovensk, 832 italijanski, 333 hrvatski, 102 rumunski, 3 mad-jarsk in 405 mešan. Od 3,772.571 otrok jih hodi 3,100.837 v javne, 115.621 v zasebne šole, 74.524 se jih poučuje doma, 20.026 jih zaradi telesnih napak ali boleznij ni hodilo v šolo, 429.961 jih je pa ostajalo brez vsa-cega pouka. V Istri 38%, v Bukovini 30% in v Galiciji 35 % otrok ne hodi v šolo. Najbolje je šola obiskana na Dolenjem Avstrijskem, kjer samo 0'3% otrok ne hodi v šolo. * Slika iz amerlkanskega kulturega življenja. Poslednja leta narašča število bankerotov in hudodelstev v Ameriki, posebno v Zjedinjenih državah, od meseca do meseca. V prvem polletju tekočega leta bila sta v Zjedinjenih državah 7002 hankerota, in njih propala glavnica prekoračuje 10'/2 milijona dolarjev! Leta 1895. je bilo v prvi polovici leta 1005 bankerotov manj. nego letos. — Po statistiki profesorja Whileju bilo je leta 1895. v Zjedinjenih državah 10.500 ubojstev in umorov, dočim je bilo leta 1894. le 9800. a leta 2890. le' 6720 slučajev. — Kako naglo se je pokvaril „novi svet!“ * Figovo drevo — priča Božja. Rajni škof Ullathon, ki je bil poprej misijonar v Avstraliji, je pripovedoval sledeči dogodek: Na pokopališču v Sidneju (na Avstralskem) kinča krasno figovo drevo neki grob. To drevo je živa priča božja. Ko je namreč mož, čigar kosti tam počivajo, ležal na smrtni postelji, hotel je umreti, kakor je živel, to je, brez vere, brez Boga. Vse molitve, vse prošnje in svaritve njegovih sorodnikov so ostale brez vspeha. Kot dobri znanec onega zakrknjenega grešnika sem bil poklican k njegovi smrtni postelji, da bi ga pripravil na večnost. Toda opravil sem ravno toliko, kakor njegovi sorodniki. „Pustite me pri miru, ni nobenega Boga in nobene večnosti", pravil je trdovratno. Ko sem ga vendar le nadlegoval, odgovoril je zaničljivo: „Veste kaj, kedar umrem, vtaknite mi figo v moja usta; če bo vzkalila in začela rasti, potem morete verovati! da je Bog“. — Nesrečnež je umrl še tisti dan brez vsega kesa. Odrekel se mu je cerkven pogreb. Njegovi sorodniki so res izpolnili njegovo bogokletno željo. Vtaknili so mu v usta figo in na grob so mu dali marmornato ploščo. Minili sta dve leti in kar na enkrat so ljudje zapazili, da se začenja težka marmornata plošča pri glavi rajnega vzdigovati, zmirom višje, dokler izpod nje ni prirastlo majhno figovo drevesce. ktero je sčasoma vzrastlo v močno drevo. Vsak, kdor obišče pokopališče v Sidneju. more se z lastnimi očmi o resničnosti tega dogodka prepričati. * V oblakih „plavcga Pšenične otrobi drobne a 11. 4-55 — debele a 11. 4'75, zob a 11. 7-—, turšica ogerska tl. 5-—, domača tl. 6- -. Sol, turšična moka in drugi pridelki. Za več ko 25 stotov (kvintalov) po sporaziimljeiiji. Zalog-a pridelkov iz Monastera. Riž mutico La a fl. 24 za 100 kg. .. H.a „ „ 22 „ „ „ j. ,» III.a ,, ,, 19 ,, ,, ,, in ceneje vrste od drugih tovarn. Vino za domačo rabo v sodčkih po 50 litrov: po 14, 16, 18, 20 in 24 kr. liter. Vse brez zaveze. Železniški urnik. Videm-Čedad in nazaj. Iz Vidina v Čedad. Iz Čedada v Videni. Odhod: Prihod: Odhod: Prihod: 6-12 6-43 7-10 7-38 9-05 9-32 9-47 10-15 11-20 11-48 12-15 12-45 15-44 1G-16 16-49 17-16 20.10 20-38 20-54 21-22 Pozor stariši! Iščem 5 dijakov iz dobrih hiš v popolno oskrbovanje, kteri dobe tudi brezplačno od mene potrebne instrukcije v vseh predmetih. Gene zmerne, stanovanje lepo, zdravo in blizo šole. J a n ko T r o š t 59 v odvetniški pisarni gosp. dr. Staniča. Odvetnik dr. Camillo vitez Egger je preložil z dnem 1. avgusta t. 1. svojo pisarno v Baumaimo-v« hišo v (iosposki ulici št. 1. prvo s. 137 e 4 nadstropje. p. 57 g 3 Ozki ulici (via Stretta) št. 1 v Gorici priporoča-škropilnice proli peronospori (ponovljene po Vermorelovi sestavi) iz trdega in svitlega bakra priprosto sestavljene. Zalistke (valvole) se lahko premenja. Gena je zelo nizka. Popravlja druge škropilnice, Spre-jemlje naročila za druga kleparska dela. Postreže pošteno iu solidno. 62, 3. Strugarska delavnica Andreja Reja v Podgori priporoča se za vsakovrstna strugarska dela, kakor: čolne, kroglje za igre, noge za mize, omare, skrinje itd. Postreže po ceni in izdeluje dobro. Priporoča se rojakom v Gorici in na deželi. 5)om\ce^ na glavnem trgu v nekdanji Pallovi hiši priporoča rojakom iz Brd svojo trgovino jedilnega blaga in domačih, zunanjih pridelkov, n. pr. sladkor, kavo, riž, olje, moko in druge reži, dalje petrolij ter raznovrstne sveče za cerkve in pogrebe. 08 3 u h r t o r e s t n r e d n i k c i n e k k i j k (Poslal Iv. Špik na Ponikvah.) _ Rešilci: Učenec Silič Ant. v G. 1 (prvo), kušlrin J. v Rakovcu 1.2 (prvi dve), Petošolec Franjo '°grič na Ponikvah 1, 2, 3 (vse tri), Kovač Viktor na Dunaju 1, 3, trgovec Močnik Jož. na Keži 1, 2, trg. ! akon Miha v Srednjivasi 2, Sorč Boleslav v Bolen h d, Klaužer Anton 2, Ivan Špik na Ponikvah 1, 2. ^rMč Franc v Boemi 2, poštni sluga Franc Jeranče v Gstu 2. Ci. . PreP0zne rešilce se ne moremo ozirati. Okušamo biti sicer natančni, vendar prosimo, naj se 'kdo ne huduje na nas, ako slučajno koga prezremo; Pregledovanje došlih rešitev je zamudno delo. Loterijske številke. 6rno 12. avgusta: 81 18 88 85 Trst Line 14. avgusta: 18 45 44 54 12 Doinost -3 66 9 63 29 jVga . . . ^Vov 19. avgusta: 16 30 71 67 82 78 88 21 Saj . . . Mladec 22. avgusta: 17 10 15 1 10 31 81 6 Postrežba je vestna in poštena, cene zmerne. © Stalna razstava strojev v Gorici, na Travniku IG, zadej. © Pražko-Bubnska tovarna strojev, livarna železja in kovine Bertold Kraus, podružnica na Dunaju 3/2 LOwengasse 3, ima v Gorici na Travniku IS, zadej stalno razstavo plugov ter ostalih poljedelskih potrebščin, kakor vsakovrstne stiskalnice, čistilnice, stroje za rezanje krme, slame in repe, trijerje robkače. Vinske stiskalnice in mlini za grozdje, zaloga slovečih Garvensovih |ioni|) in vozov -»a kakor tudi vseh tehniških potrebščin. Zastop v Gorici ima F. Primas. Velika izber nepremočljivih pokrival za voze in šotorje ter dežnih plaščev, povoščenih preprog za pralne in jedilne mize, kadij za kopanje, pragove itd. v krasnem desinu. — Stroji za šivanje najboljših sestav vsake sisteme po nizkih cenah. — Surove cevi. — Cevi za pretakanje piva in vina. Kožnatih pokrival za vozove. — Najceneje v Gorici! Brockmatiiiov žveplenokisli kalk za odgojo mlade živali in za hrano živine vsake vrste. Ip^-Blagajne gotove proti ognju vsake velikosti.-^CU Razstavni prostori — v katerih se tudi prodaja — so odprti vsak dan in radi tega ne sme amuditi priliko nijeden gospodar, da bi si ne ogledal to zanimivo rastavo v Gorici na Travniku št. 16, zadej. 128, 3—3, S. 54, 3—1, P. Ozira vreden zaslužek posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. Pismena vprašanja pod „913Ž“, Gradec, poste restante. 32, 25—25 trgovec s steklenim, porcelanastim in glinastim blagom v Gosposki ulici št. 4 v Gorici naznanja cenjenim svojim odjemalcem v Gorici in na deželi, da ima vsled sporazumljenja z drugimi trgovci z enakim blagom, svojo prodajalnico oli nedeljah in praznikih zaprto. Zahvaljuje se jim na dosedanji naklonjenosti, se toplo priporoča za slučajne druge potrebe obljubljaje vedno pošteno in točno S. 146 2—1 postrežbo. P. 58 2—2 ——————— Za mlekarje in gospedarje! Tvrdka G. Ferd. llesberg v Gorici je spravila v trgovino novo vrst moke za rejenje živine, katero uporabljajo že v planinskih deželah vsi živinorejci in mlekarji. Ta s. 123 8—7 moka za pitanje je pripoznana po c. kr. kmetijskem po-skušališču v Gorici kot izborno sredstvo za rejenje in jo priporoča odjemu ikom radi svoje redilne lastnosti za boljšo kakovost kravjega mleka. Moka za pitanje se dobiva v zaznamovanih in s svincem zapečaćenih Žakljih od 50 kg. po 3 gld. pri tvrdki J. Kaučič v Gorici na Kornju ter pri tvrdki G. Ferd. Resberg v Gorici v stari cukrarni v kapucinski ulici. p. 53 7—3 j o*. ...... r» i, (in j © k o t, ^ y primes k bobovi kavi edlr o zdrava kavina pijača. i Dobi se povso«!, pol kile za 2f> kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih j ponarejenih izdelkov je | treba paziti na izvirne zavoje z imenom Kathreiner S. 103 10 8 IZDELOVANJE P, 45 12-3 strojev in priprav vseh vrst Ivan Schindler, Dunaj-Himberg. Priprave in stroji za poljedelstvo, vinarstvo, kavarnarje, gostilničarje, mesarje, siadčičarje, barvarje, sedlarje, tapecirarje itd., kakor tudi za domače gospodarstvo — vse po najnižjih tovarniških cenah. Ceniki v slovenskem jeziku in z nad 300 podobami gratis in franko. Obračati se je naravnost na Johann Schindler, Wien-Himberg. Prodaja STE Efti FE LDS K O PIVO, vino in žganje M. Brass, v Gorici na Kornu 8 (v bivši Reichov! hiši). Kadi dobička na sadju in vinu! ^ za sadni mošt za vino iz grozdja z vedno delujočim dvojnalim pritiskalom in ravnalom tlsfilne moči .Hercules" z jamstvom največje vsposobljenosti za delo do 20<1/o veča nego pri drugih stiskalnicah. Mlini za sadje in grozdje Robkari za grozdje. — Popolne moštarne stoječe in vozne. Stiskalnice za sok, mlini za pripravljanje malinovca in drugih sadnih sokov. Sušilnice zn sadje in zelenjnd, stroji za olnpljcvnnje in rezanje sadja. Najnovejše samodelujoče patentovane trtne in cvetlične škropilnice „Svphonia" Izdelujejo in razpošiljajo pod jamstvom kot posebnost najnoveje, najizvrslneje, najtrajneje, pripoznano najbolje sestave PH. M AY PART H & Co. c. kr jedino priv. TOVARNA KMETIJSKIH STROJEV, LIVARNA IN FUŽINA NA PAR. Dunaj, II. Taborstrasse 76. 50 10-2 Odlikovan z 300 zlatimi, srebrnimi in bronastimi svetinjami. Obsežni popisi in mnogobrojne priznalnice zastonj. — Zastopniki in prekupci se iščejo. Slovanski obrtniki in trgovci. <«► -«©6- -«• 4 Franjo Jakil | ▲ Tovarnar kož v Rupi ▲ ▼ zaloga v Gorici Raštel 9. ▼ Lončar Alojz Černe v Kobaridu izdeluje vsakovrstne lončene peči in modovnice za ognjišča po najnovejših uzorcih. Gene so nizke in dobro blago. Prevzame tudi stavbinske okrase po doposlanili načrtih. | ANTON OBIDIČ i 7 čevljar v Semeniški ulici št. 4 se 7 b priporoča Slovencem v Gorici in fl v v okolici za blagohotna naročila^J Gostilničar Ivan Lisjak pri „Rajhu" št. 5. na Kornu, priporoča svojo gostilno: vino belo vipavsko in briško, teran kraški, pivo steinfeldsko, kuhinja dobra, sobe izvrstne za prenočišče, prostorni hlevi za živino. Cene primerne. jr i—ca—■ r i Trgovec z vinom Anton čoš, • v Nunski ulici, v Gorici (gostilna pri „ zajcu") priporoča bogato zalogo vsakovrstnega belega in črnega vina v sodčkih od 5(i 1. naprej, _ katerega ima v svoji zalogi v glediščni ulici, ™ Gene zmerne, poštena postrežba. 'H——€ Fotograf A. Jerkiči <► IVAN DEKLEVA na Travniku veleU-žec z vinom, -<► priporoča svoj fotografični <► zavod zavednim Slovencem na ^ vrst tiomacdi in istrskih vm. . Goriškem. /nieino- v sememsHi unci 2 Fek Karol Drašček 2 priporoča ima v svojih zalogah vseh <4 pekarijo v Riva Corno 4 • in nmlrii^.nn Vri in podružno prodajalnico kruha | v Semeniški ulici 2. —————————— Svečar J. Kopač v Gorici 0 Solkanska ulica 9 • priporoča pristne čebelno-voščene sveče kg po gld. 2'45. Za pristnost jamči s 1000 kron. = Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga S kadil za cerkve po gld. 1'20, 1 gld., ter 50 kr. kg. S • Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. • ♦ t a Anton Kuštrin ▼ v Gosposki ulici šiv. 23 4 priporoma 4 ; 4 A. svojo trgovino raznih jedilnih ▲ • Pncfiovltu Inčnn ••••a«— • Trgovec zvinom Ant. 1’ečenko { Vrtna ulica šiv. 8. • priporoča v sodčkih od 50 litrov naprej • pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, J! briskih in istrskih vinogradov. — Gene zmerne, • • postrežba ločna. • • Za pristnost vina jamči. -“VOj J Gostilničar Ivan Reja 4 ▲ Usnjar Franc Bensa 4 priporoča svojo gostilno „pri ® ; J v Ozki ulici 8 4 golobu" zn vojašnico štv. 7. 4 t Pl'*P01'oča vsakovrstno usnje, 4 Vino belo in črno prve vrste. Q i A podplate, kopita, orodje in druge A uotrebščine za čevliarie. J potrebščin. Postiežba točna. T 4 Knliinja dolira. Gene zmerne. 4 7 potrebščine za čevljarje. . Anton Koren ^ Gosposka ulica 4 ^ @ priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno ® ® blago, reže in ukiada šipe ter pripravlja okvirje. ® ®®®a®®®®Q®®®a®®@®®®®®®a®®®aaaaa® a®®®®®3 a®-v ®®®®®a aa j Tovarna piva Fr. Wanek na Goiiščeku I priperoda svojo zaloyo yoriškega piva. | ®®®®®®®®®:®®®®®®®®®®® 40®®®®®®®®®<* J Andrej Čermelj (|! ♦ na Kornu * priporoča svojo zalogo razno- h vrstnega j e d i 1 n e g a b 1 a g a. — ^ Postrežba veslna. K#—#****—#***#**#J» J Kloluičar Anton Fon '> v Semeniški ulici ^ priporoča svojo bogato zalogo ^ •*} kloliukov in kap ter gostilnico ♦ preskrbljeno z izborn. vini. ® J Andrej Jakil j! Tovarnar kož v Rupi » ^ l>. Miren. ^ Prodajalniea na Kornu v Gorici. ^ ********************** $ Papiniic.a Antona Jeretiča > ^ v Semeniški ulici in zn veliko vojašnico |g J priporoča vse izdelke, ki spadajo v šolsko in jL ^pisarniško stroko, kakor peresa, svinč- Sč ji nike, papir, knjižice itd. |; ? Saiinig & Dekleva * glavna zaloga koles „Svvift" v ulici Fran Josipa |€ j| št. 4. - Zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev ^ itd, v nunski utici št. Ki. Popravljalnica koles £ 5| in izdelovalnica žičnih lilazin v nunski ulici št. 14. ^ JO S. V I N D Y S tovarna strojev in livarna Praha - Smiehov, Vinohradskd ulica št. 94. priporoča patentne stočilne stroje brez zamaševanja in s sočasnim zamašenjeni cf p.V Ion ir5 ZRAČNE TLAČILKE "NHiJ (lastna iznajdba) povsem nove, zboljšane sestave, kotle s pumpo, čistila za stokle nico, zamašilko in kaprovalko steklenic, tlačilko, parni ventili in zaklopnice vseh vrst iz rdečega zlitka, medenine ali železa o najmanjšega do največjega obsega. _ ilBT- Ceniki na zahtevo brezplačno. "iMju