Pouk in zabava
Rešitev besedne uganke v enajsti številki.
Pr.iv so \o rešili: Tilka in Božena Jelenec v Kandiji; Saša Knaus, ueenka IV. razr. v Trstu; Vladko in Slavko Valentič v Trnovem; Marija Oanglova, učenka IV. razr. v Idriji; Ida Rebec, učenka II. razr. II. odd. v Divači; Stanko Samsa, Milan, Karel in Mici Prosen, učenci in učenka v Gorici; Aleksander Ličan, dijak v Gorici; Boris Valenčič, učenec IV. razr. v Kranju; Janko Traun, dijak III. a gimn. razr. na I. drž. gimn. v Ljubljani; Živko Šumer, učenec V. razr. v Škoiji Loki; Milika, iMajKica, Anček in Jožek iz Šoštanja; Mara Vovk, učenka IV. razr. na Bledu; Milena pl Reya v Kozani pri Gorici; Tatjana, Vlasta in Vida Horvat v Ptuju ; Dav. Orožen, učenec višje sku-pine v Turju nad Hrastnikom; Katica Markova, učenka II. razr. II. odd. v Lokah pri Sv. Juriju ob Taboru; Ela Herzog, učenka VI. razr. pri Sv. Križu pri Ljutemeru.
284
V voinem času.
Dečki so se igrali vojake. Eden ie imel čako, drugi puško, tretji sabljo. Dva sta nesla na preprosti nosilnici dečka, ki je imel vso glavo obvezano, poleg njiju pa je stopa! deček, ki je imel v roki zlož-ljiv meter. — Gospod, ki je srečal te »vo-jake«, si je mislil: »Aha, igrajo se sani-teice. Eden dečkov je ranjen, in sedaj ga gotovo nesejo v bolniščnieo.« — A go-spod si ni mogei misliti, čemu imajo dečki ziožliiv; meter.^Radovednost ga premaga, da vpraša: »Čemu vam je ta zložljivi meter?«  —  Modro  mu  odgovore   dečki:
»Ta meter imamo za merjenje toplote...«
*
Na ulici se igrajo dečki vojake. Ko grem mimo. me vsi lepo po vojaško po-zdravijo. Tedaj zakriči eden »častnikov« na svojega tovariša: »Tepec, ti vendar ne smeš salutirati, ko si pa — konj!«
Junaška  deklica Rozina  Henochova.
V boju pri Rava-Ruski je bila ranjena dvanajstletna deklica Rozina Henochova tako moeno, da so ji morali odrezati no-
go. — Dne 19. pret. mes. popoldne je prišel v bolniščnico na Di>"aiu, kier se deklica sedaj zdravi, iz kabinetne pisarne cesarjeve častnik, da se po cesarjevetn naročilu prepriča, kako se godi junaški Rozini, ki je v domačem kraju nudilara-njencem krepčil in jo je pri tem sovražni šrapnel težko ranil. Tudi nadvojvodinia Izabela je prišla k postelji male bolnice, jo tolažila ter obdarila, obljubivši, da bo na NajviSjem mestn poskrbela za bodoč-nost  deklice, ki  trpi  zaradi  svoiega do-
moljubnega delovanja. — Cesar je Rozini Henochovi podaril zlat obesek z briljanti ter določil, da ii na njegove stroSke na-pravijo umetno nogo, njeni materi je pa podaril   1000  K.
Najtežje  rane —  ozdravljive.
Iz BudimpeSta poročajo: V neki tu-kaišnji bolniščnici ležita dva vojaka, ki sta bila pripeljana s severnega bojišča iii spadata brezdvomno med najtežje ranje-ne. še živcee vojake. Eden, okolo 20 let star infanterist, ie imel nesrečo, da je za-še! v strahovit ogeni sovražnika. Zadelo ga je kar osem krogel, pet jih je šlo glad-ko skozi telo, tri pa so obtičale v stegnu. Upanie na okrevanje ie bilo silno maj-hno, ker je bil vojak slaboten in ie moral prebiti še dolgo železniško vožnio, predea je dospel v Budimpešto. Vkljub temu se ie posrečilo, ko so ranjencu odstranili krogle, vsaj toliko opomoči. da more sedaj že jesti iti spati, da ima zopet ve-selje do življenja in da bo mogel najbrže že tekom štirih tednov sam zapustiti bol-niščnico. — Že boli zanimiva pa je rana omenjenega drugega vojaka, nekega pro-stovoljca, ki se je sam bojeval s četo knzakov in dobil pri tem kar 17 ran, med temi en strel v ramo, tri udarce s sabljo na glavo, sunek s sulico v lice, potem pnškodbe na vratu, na prsih in na nogah. V prvem ttenutku so smatrali ranjenca vsi za izgubljenega. toda vojak je zaradi krepke narave prebil prvih 10 težkih dni in si je sedaj ž.e toliko opotnogel, da sedi lahko na stolu, čita časopise in obžaluje. da se ne more več bojevati. Imenovani vojak ima tudi precej dovtipa in imenuje samega sebe — »vzorno zbirko vseh ev-ropskih ran«.
Obisk matere na bojišču.
Neki oficir, ki se nahaja na srbskem bojišču, opisuje v nekem pismu sledečo zanimivo dogodbo: Pri naši diviziji se je pojavila te dni nenadoma neka stara kme-tica, ki je prišla iz Segedina, da bi videla svr.jcga lSletnega sina, ki se nahaja kot prostovoljec pri nekem ogrskem pehot-nem polku. Hotela mu je osebtio izročiti zimsko perilo. Kmetica ie bila na potu neštetokrat ustavljena, toda vedno so se dobili dobrosrčni ljudie, ki so ji pomagali naprej in ji pokazali pot. Ko ie prispela končno k četam, ie niso hoteli pustiti k njenemu sinu, dokler ni bila prošnja pred-Iožena divizionarju. Ginjen zaradi tako goreče materine Ijubezni, je dai divizio-nar vojaka takoj poklicati, nakar se je odigral pred niim kraseu prizor snidenja. Hrabro mater so nato častniki bogato obdarili, nakar se je ona zadovoljno vr-nila dotnov.
—o.   285   ">—
Desetleten  deček  na bofišču.
Neki stotnik, ki se je vrnil s sever-nega bojišča. je pripovedoval o sledečem ginljivem dogodku. Junak dneva je bil deseletni deček, ki je v plohi krogel pri-našal našim voiakom vode v okope ter neštetokrat prehodil z vojaškimi skledi-cami pot od vojne črte do bližnjega po-toka, dokler ga ni zadela sovražna krogla. Stotnik je pripovedoval: Po neki za nas zrnagoviti bitki so ponoči iskali ranjence po bojišču. Ko so bili pobrani že vsi ra-njenci, je poslal sanitetni častnik še svo-jega psa na bo.iišče, da išče, če ne bi morda dobil še kakega ranjenca. Pes se je vrnil večkrat, ne da bi bil koga do-bil, a pošiliali so ga zopet nazaj. Kar hi-poma ie začel glasno lajati, kar je bil zn&k, da je pes nekaj dobil!- Castnik je odšel za psom, ki je nestrpno silil dalje, da ga je častnik komaj dohajal. Tema je bila tako gosta, da se ni videlo nič. Hi-poma ie zasliša! častnik otroški klic na pomoč. Šel ie v smeri, odkoder je pri-hajal glas, in prišel je do potoka, ob ka-terem je ležalo truplo. Bil je deček, napol onesveščen, ki je ležal tamkaj v mlaki svoje krvi. Ubožec se je tresel mraza. Castnik je nemudoma slekel svoj plašč, zavil dečka vanj in ga odnesel na obve-zovali.šče, kjer so ga mcd prvimi ponesli v operacijske prostore ter ga položili tamkaj na tnizo. Deiku je bilo kakih deset let. Bil ie tedaj popolnoma onesveščen, in bati se je bilo. da vsak čas ugasne nje-govo nežno življenje. Obleka je bila vsa prepojena s krvjo, a na trebuhu je imel težko rano, ki je močno krvavela. Zdrav-niki so izvršili težko operacijo, in bilo je upanja, da rešijo mladega raiijenca. Trdno je zaspal, diha! mirno in lice mii je dobilo izraz prave otroške nežnosti. Po nekoliko urah se je prebudil. Ko se ie popolnoma osvestil, so ga začeli zasliševati. Deček, po rodu Poliak. ie govoril tiho, a razloč-110. Rekel je, da mu je ime Staša. Svojih staršev ni nikdar poznal. Stara mati mu je pripnvedovala, da so se izselili v Ame-riko, a sama se ni dosti brigala zanj. Ko so prišli vojaki v vas. jih je gledal in iim prina.ša! vode, oni so se pa pogovarjali z njim. In tako je odšel z njimi na bnjišče. Ko so napravili okope, je tudi ostal v njih bližini, in posebnn mu je ugajalo, ko so začeli streljati. Pomignil mu je nato neki vojak. ki ga ie tnučila žeja, in ga poprosil, da bi mu prinesel vode. Vzel je posodo, stekel k potoku in prinesel vnde. Potem so ga prosili tudi drugi vojaki, in bil je pono-sen, da je mogel napraviti vojakom kakn nsliigo. Grmenja topov se ni bal. Toda nenadoma ga ie zadela krogla. Kaj  se je
zgodilo  pozneje, ni  vedel  več.  — Ležal je na slami in bistro gledal  okolo sebe.
V  tem pa je prišel v sobo pes, ki je dobil dečka, ležečega ob potoku. Prišel je na-ravnost k deeku, in deček ga je stisnil k sebi. Bila sta takoj najboljša prijatelja in sta tudi pozneie bila vedno skupaj. Zdrav-nik, ki je zdravil dečka, mu je nekikrat, ko je  odhajal od njega, pomignil  z roko kakor v slovo. Dečku se je storilo milo in skoro iokaje je vprašal:  »Pa me veridar ne mislite  nagnati?« — »Ne, ostaneš pri nas ter dobiš sabljo in konja!« — »Kajne — sivca?«  ie  veselo  vzkliknil  deček,  in oči   so  se   mu   radosti   posvetile.   Zdrav-niki  so hrabrega    dečka    posinovili    ter zbrali vsoto denarja, ki naj bi služila za začetek   dečkove  vzgoje.
Junafki našega časa.
Vsaka velika doba rodi velike ju-nake. V časih knge in drugih nalezljivih bolezni vidimo zdravnike, k^ko se žrt-vujejo, da bi Klužili človeštvu. Tudi po-znamo junake, ki pn nesrečah v rudnikih nič ne vprašajo za svoje življenje, samo da bi tovarišem pomagali. Tudi v vojnih časih se zgode junaštva, nad katerimi svet kar strmi. Tvegati življenje in ga darovati domovini, to čuvstvo prevzame miHione in jih naredi sposobne za naj-večja dejania. Vse duševne in telesne kre-posti  se razvijejo v vo.ini  do  popolnosti.
V   vojni   vidimo  zmagoslavja   tehnike   in mehanike,    vidimo,   s   kako   nadčloveško smelostjo se lotevajo Ijudje boja in kako velikanske  napore   prenašajo.    Vzemimo samo junake, ki se v letalnih strojih dvi-gajo  v  višave, da pregledajo  postojanke sovražnikov.   Naši  letalci  se  upajo  leteti daleč  po  sovražni   deželi   in   prinašajo  v naš tabor najvažnejše podatke o sovraž-niku. Ali  pa kolesaiji. Cudovita so  dela, ki jih opravljajo znajvečjo neustrašenostjo: vedno so v bli/.ini  sovražnika, vedno ga nadlegnjejo; zdaj  so mu za hrbtom, zdaj ga primejo od strani,  postrele oficirje ali cele patrul.ie in zopet izgineio. Naj nave-demo  izmed   mnogih  slučajev  kolesarske hrabrosti le en slučaj: Zvedelo se je, da se nekie pelje niski avtomobil, v katerem se   peljejo   z   močnim    spremstvom    trije oficirji   generalnega   štaba.    Kolesarji   se zapode za avtomobilom in začiio streljati. Ranjeni  Rusi   beže   ali   popadejo   v prah, nastane strašna zmešnjava, pa je že av-strijski   poročnik   pri   avtomobilu    ustrelil ruske   oficirje,   sede   v   avtomobil   in   se odpelje. To je le en slučaj. Koliko je pa še  drugih, ki  se bodo  šele  pozneje raz-vedeli.   Pri   vseh   teh   junaštvih   pa   igra pogum   glavtin   vlogo.