Iz zgodovine keršanske ljudske šole. (Dalje.) Odprava reda jezuitarskega bilo je v trojnem obziru pomenljivo za ljudsko šolo. 1. Imeli so Jezuiti precej ležečega posestva. Že od pervega niso botli tega premoženja potegnki v deržavno denarnica, temuč namenili so ga oberniti, za kar je bilo od pervega namenjeno, tedaj za ljudsko odgojevanje in izobraženje. Tedaj so tudi ljudske šole, ki so bile do sedaj zanemarjene, nekaj pričakovale. 2. Inieli so Jezuiti veliko Iatinskib sol. Bolje je kazalo nianjše takošne šole odpraviti, naniesto njili pa vstanoviti nemške. In zares dobil jo 14. oktobra grof Bliimeger ukaz, da naj se popuste manjše gimnazije, ki nimajo po več, kakor po 2. ali 4. razrede, natnesto njili pa naj se napravijo nemške šole. 3. Ker so učene šole povsod drugim v roke prišle in se popolnoma prenaredile, niso mogli začetnih šol v nemar pusčati, tako da bi se ne bile z uninii vjemale. Te tega pa, kar smo popred govorili, vidi se, da so se tudi na nje ozirali. To pa je sedaj za nas naj bližnje in vredno, da naj poprej premišljujemo. XTa čelo osnove za splošno prenarejanje šol postavili so te tri točke: 1. Vsak podložen naj se po svojem stanu in poklicu za potrebo podučuje. 2. Povsod naj se stavijo sposobni učitelji, in naj se skerbi, da se spodrejajo. 3. Učilništvo (Studieneinrichtung) naj se vpelje, ki bo povsod enakolično, popolnoma, praktično in stanovitno; enakolično, kar zadeva splošno podučevanje, da bi se pri podložnih enako mišljenje zbujevalo in domorodni duh budil; popolnoma, kar zadeva osebe, ki se iinajo podučevati in tvarino, ki naj se prednaša, — p r a k t i č n o, da se odpravi ves pedantizem, da se opusto vse prepirne vprašanja, da se inladost v tvarinab, kojih se jih je naučila, vadi stanovitno, da se odloči šolski zavod, s kojim pa naj se dobro gospodari, in da se šolstvo ogleduje in vodi. Kar začetne šole zadeva, ločil je že načert Hagelin-ov in spodnjo-avstrijanske šolske koniisije šole v glavnem mestu, po inestih in deželi. Za vsako teh trojih je bilo zapovedano, koliko je treba v njih za potrebe ljudstva učiti. Kar drugo vprašanje zadeva, treba je bilo skerbeti za učitelje, kteri bi bili kos svoji nalogi, in tretjič, da se vpelje povsod enakoličen praktičen načert za normaliio šolo. Obernili so se tukaj na moža, kteremu je že davno pred vladni svetovavec vse zaupal, in nad kterim so se zavoljo tega v normaln; šoli spodtikovali, iu čigar prošnjo za oprostitev prejeli so pred pol letom. Prišel je tedaj 15. januarja 1. 1774. naj višji ukaz, da naj P. Gruber podučuje tiste, ki liočejo spoznati metodo nor- malke in pripraviti se za učitelje. V postu naj se nauk začne, in za to sposobni naj se pri šolski komisii oglase. Tistim, ki se bodo dobro obnašali, obljnbljene so bile nčiteljske službe. Razglašeno je bilo tudi po kronovinah, da naj se tisti, ki imajo veselje do učiteljskih služb, in ki neniški razumejo, podajo na Dunaj , kjer se bo podučevanje začelo, da bodo raogli po deželah razširjati novo metodo. Ob enptn dobil je pa tudi Gruber ukaz, da naj izdela načert za normalno t. j. za glavne šole. Xjegov načert jc imel marsikaj dobrega, posebno kar zadeva podučevanje v posameznih tvarinah; bil je postavljpn na podlago metode v Saganu, in je posebno povzdigoval tabele*); Gruber je zabteval skupaj 37. tabel. Xjegov nasvet predložen je bil učilniški dvorni komisii (Studienhofcomtnission) mesca aprila, in posvetovali so se o njcm pri šolski komisii in vladi. Pri šolski komisii omahovalo je posvetovanje posebno zavoljo tega, ker še vendar ni bilo določeno, ali naj se normalna šola združi z realno kupčijsko akademijo, ali pa naj bo sama za se; sicer so pa načert poterdili in poslali ga dvorni koniisii nazaj. Preden je pa ta komisija cesarici to predložila, zgodilo se je nekaj, kar je vse te obravnave v novo pot zasuknilo, in reč, za ktero so se leta in leta poganjali in posvetovali, bila je doveršena prav kmali in dobro. Vse dosedanje poskušnje pripeljale niso do konca. Xačert, kterega je dvorna komisija osnovala v zadevab overženega reda Jezuitov, poterdila je sicer cesarica; ko je bilo pa treba načert na drobno izdelati, najdli pa niso sposobnejšega moža, kakor Gruber-ja, ki je pred to leto načert šolske komisije bil izdelal, od kterega tudi boljšega in kaj drugega pričakovati ni bilo. Kar je bilo pa še bolj žalostno, da tudi dunajska normalna šola in druge šole v poglavitnem mestu niso bile vredjene. Vse je tedaj kazalo na eno stran, od kodar upali so zboljšanja in potnoči. cd.ij« Prib.) *) Ta metoda je bila takšna, da so za podučevanje stavili le perve čerke besede, ktero so hotli povedati, p.: K. n. i. p. p. — Keršanski nauk ima pet pojlavij. P;».