LJUBLJANSKA BANKA____________
Marketing v bankah
V  razvitih industrijskih dr^ar vah je    marketing   odlodujoča koncepcija    poslovne   politike podjetja. Tu ne gre več aa »ju-trišnji svet«, to je že sedanjost z vso zapletenostjo sodobnega trga, ki ga je treba poznati in obvladati.
Tokrat pišemo o bankah y sodobni družbi. Omenimo naj, da je banka v gospodarstvu ti-sta panoga, pri kateri so oseb-ni odnosi do javnosti — naj bo to do klienta, občana ali pod. jetja — izredno pomembni.
Tudi v naši banki je dobil marketing ustrezno mesto v di-rekciji za organizacdjo poslova-nja s prebivalstvom, v kateri naj se pblikujejo tako pasivni kot aktivni posli, ki so v zvezi s prebivalstvom. Navajamo sa-mo nekaj okvirnih kazalcev, ki zahtevajo vedno nove raziskave in prijeme, če hodemo doseči cilje, ki jih zahteva sodobno bančno poslovanje v samou pravni družbi.
V  naši banki je dve tretjini posloraih prostorov zasedenih za poslovanje s prebivalstvom, dve tretjinl bančnih    delavcev
opravlja posle s prebivalstvom, 90 odstotkov bančnih manipu-lacij zajema posle s prebivalst vom 93 cdstotkov poslovnih strank banke ie prebivalstvo, 70 odstotkov obrazcev za poslo-vanje se nanaša na poslovanje s prebivalstvom ii šest milijard siedstev prebivalstva vključuje kreditna bilanca banke.
Statistično je ugotovljeno, da razpolaga prebivalstvo z vi-škom likvidnih sredstev in-na-loga marketing raziskav je ugo. toviti, kje in koliko je teh sred-stev ter kako pritegniti to de-narno mnso v bančno poslova-nje.
Dobri osebni odnosi do ko-lektivov, ki naj bi postali stalne stranke banke, je že edem izmed načinov za utrjevanje zaupanja v banke. Na tem področju so velike možnosti za zanimive prijeme, ki jih lahko imenuje. mo že strategijo marketinga v bančnlštvu.
Že dosedanje raziskave v na-šem marketing oddelku so od-krile zanimive odnose, ki jih mora izfcoristiti moderna ban-ka. Tako npr. vemo, kakšen je povprečni zaslužek delavcev, ki delajo v tujini, koliko porabd-jo sami. koliko pošljejo družL ni ta koliko jim ostane čistega prihranka. Ugotovili smo tudi, da je le skromen del tega pri-varčevanega zaslužka naložen v naših bankah. Znani so nam tudi glavni razlogi za te neuspe-he. Pogojeni so s tradicional-nim nezaupanjem do denamih
zavodov nasploh, z vefikratni-m; spremembami v naših fi-nančnih in valutnih sistemih, z nekvahtetnimi servisi, z neenot-nim poslovanjem in še drugim.
Osrednji nalog: v baiiki pa sta: povečati število varčevalcev in povečati vrednost vlog. Da bi to dosegli, mora banka nudi-ti delavcera, ki so zaposleni v tujini, nove storitve, izboljšati kvaliteto uslug doma in v tuji-ni. To naj se odraža y enotnej. šem, enostavnejšem in hitrej-šem postopku ter v večji na-tančnosti poslovanja. Preiti bi morali iz splošnega načina pro-pagiranja deviznega varčevanja k individualnemu, vzpostaviti tudi stike z družinami zdomcev doma in jdm zbuditi zanimanje za varčevanje. Le z akviziter-skim delom bomo zajeli vse zdomce. Vzpostaviti moramo tudi in obdržati stike z vsemi podjetji, ki zaposlujejo svoje delavce v tujinl, in skleniti z njimi aranžmaje o varčevanju pri naši banki. Možnosti pa so še, da je banka v stalnih stikih z občinaini, zavodi za zaposlo. vanje in sindikatl.
Akcije, s katerimi smo delo-ma že začeli, pa so izplačilo osebndh dohodkov prek banke, izplačilo pokojnin na hranilne knjižice, predvideno je tudi, da bi vsakega zaposlenega prido-bili. naj privarčuje en mesečni dohodek za železno rezervo, predvideno je varčevanje za po-pravilo avtomobila, pa stano-vanjsko in mladinsko varčeva. nje.
V zvezi s tako strategijo mar-ketinga bi  vam radi  napisali, kako je. drugod in za   primer omenimo angleške banke.
Ce živite v Angliji in bo nek. do v vaši družini kmalu praz-noval 18. rojstni dan, bo goto-vo dobil vsaj eno čestitko, če-prav bi ga pozabili vsi njegovi prijatelji. Čestitko bo dobil od direktorja »Barclays Bank«.
To je samo en element nove strategije marketinga, ki so ga v glavnem uvedle vse angleške banke, da bi razširile krog svo-jih komitentov. Razlaga, zakaj pošiljajo čestitke, je zelo pra prosta. Ce se nekdo odloči za eno banko, je le malo verjetno-sti, da bi jo kasneje zamenjal. Ce banki uspe pridobiti neko-ga, ki ima šele 18 let, potem je gotovo, da je dobila. klienta, ki postaja iz leta v leto starej-ši in tudi bogatejši.
V  zadnjih 18   mesecih  se je »Barclajrs   Bank«    odločila   za strategijo pošiljanja čestitk  v takem obsegu, da jih letno po&-lje že približno 240 tisoč. Nje-
no zamisel so osvojile tudi dru-ge banke v Angliji, toda njiho-ve izkušnje niso bile tako im-presivne, kot sc pričakovali, ker je bilo potencialnih klien-tov relativno malo.
Tudi študentje v zadnjih letih študija, ki bodo čez leto ali dve razpolagali s svojim denarjem, to se pravi s svojim računom v banki, so posebno zanitnivi za banke. Vsako leto se začne ko. nec septembra prava bančna dirka za novimd klienti, ki gre včasih taiko daleč, da gredo predstayni'ki banke v študijske kampe in tudi tam iščejo mož-ne kliente. Nekatere univerze celo dovolijo, da odprejo ban-ke svoja okenca v univerzitet-nih centrih.
Prejšnje leto je banka v Min-landu začela s posebno kampa. njo med študenti. Med drugim je nudila servis, to j« brezplač-no iskanje stanovanj za vse ti-ste študente, ki postanejo nje-ni kllenti.
Na podoben načam se za štu-dente bori tudi »Barellays Bank«. ki jim podari, ko posta. nejo njeni klienti, komplete na-livnih peres, dnevnikov in dru-gih uporabih malenkosti. Neka-teri bančmki sicer te akcije oce-n.jujejo kot neresne in menijo, da študentje ne posvečajo po-sebne pozornosti temu, kar jim pokloni banka.
Kako si nekatere banke prl-zadevajo, da bi pridobile klien-te, pove podatek, da je za letos
samo banka »Herrison Cowley« namenila 45.000 funtov za ogla-se, s katerimi   pridobiva študeni te. Največji del zneska bodo pos rabili v kampanjah septembra in oktobra in to   za  oglase  ¦% študraitskih listih, šolskih ma-gazinih in za klasične plakate. Posebne akcije organizirajo   v kinematografih, katerih več kot 70   odstotkov   obiskovalcev   ji starih med 16 in 34 let. Pole) tega oglašajo v magazinih, i jih mladina najraje bere, šporj nlh listih in tistih. radijskih oi dajah, ki predvajajo glasbo zi mladino.
Marketing je tudi v naši druž. bi s svojo dejavnostjo usmen jen na jutrišnji dan — v prs hodnost. Njegova naloga je spremljatd bančne storitve od začetka do končne faze, to j(J od kreiranja storitev za najj mlajše do najstarejših, prek tffl stiranja do prodaje tistim, kai terim je namenjen. Vendar se vloga marketinga niti v tej fa» zi še ne kanča, kajti nenehnd popravlja, izboljšuje, nadomei šča proizvode, ki so že v prodai ji in uveljavljeni na tržišču Brez marketinga si nobena vefi ja institucija ne more predstav ljati varne in zanesljive prihod nosti, najmanj pa institucija kot je naša banka, ki pokrivj približno tri četrtine Slovenij< s svojim bančnim omrežjem ii ki ima močne m priznane po slovne enote po vsej Jugosla viji.