Geografski vestnik, Ljubljana. LVIII (1986) UDK 911.3:339.378(497.12 »Gorenjska«) = 863 UDC 911.3:339.378(497.12 »Gorenjska«) = 20 PROBLEMATIKA TRGOVINE NA GORENJSKEM Mirko P a k*, Valentin T r i l a r * * Uvod G orenjska je glede na površje, način poselitve, razširjenost prometne infra­ strukture in druge geografske elemente, kot sta obmejnost in alpski svet, razvila ob dobri prom etni povezanosti značilni model oskrbne infrastrukture z relativno hie­ rarhično razvitim omrežjem od naselij s trgovino do občinskih oskrbnih središč ( T r i l a r , 1981, P a k, 1981). Ta model označuje ustrezno trgovinsko omrežje in njegova sestava ter visok delež trgovine v narodnem dohodku, ki pa je kljub močni industrializaciji le v višini slovenskega povprečka (17,9% ), vendar je po občinah različen, od 11,7% v jeseniški do 18,1% v tržiški občini. Oboje je poleg stopnje ekonom skega razvoja odvisno še od številnih dejavnikov, med katerimi je tudi precej geografskih. Poleg pospeševalnih je še vrsta zaviralnih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj trgovine v centralnih naseljih, še bolj pa na njeno prostorsko organizacijo. M ed njimi izstopa zlasti podjetniška organiziranost glede na upravno razdelitev G o­ renjske in s tem povezana težnja po oskrbni samozadostnosti, kar pa škoduje ustrez­ nem u razvoju trgovine, še posebej v večjih oskrbnih središčih. Problem atiko centralnih krajev, njihove zgradbe in regionalnih vplivov je v zve­ zi s potrošnjo in oskrbo sintetično in nazorno opredelil že Brian J. Berry v svoji knjigi Geography of M arket Centers and Retail Distribution ( B e r r y , 1967). Vsebinsko sledijo tej koncepciji bolj ali manj tudi druge tovrstne knjige, med kateri­ mi jih vedno več nosi oznako M arketing Geography ( D a v i e s , 1977). Trgovina je subsistem v splošnem družbenem ustroju, času in prostoru, pogojen s socialno­ političnimi, ekonomskimi in številnimi drugimi dejavniki (G a r n i e r, D e 1 o- b e z, 1977). G lede na to naj bi študija poleg neposrednega odgovora o prostorski organizaciji trgovine in o njeni strukturi dala tudi odgovor na to, kako in koliko je razvitost trgovine odvisna od gospodarskega razvoja in drugih dejavnikov, ki so na Gorenjskem še posebej številni. * D r., izr. univ. prof.. O ddelek za geografijo. Filozofska fakulteta. Univerza Edvarda Kardelja, Aškerčeva 12, 610 0 0 Ljubljana, YU ** Prof. geogr.. Srednja šola za trgovinsko dejavnost, Zupančičeva 22, 64000 Kranj, YU Metodološka pojasnila Študija temelji na podatkih statističnega obrazca Trg-41 za leto 19821, anketi­ ranju oskrbnih obratov in gospodinjstev o oskrbni gravitaciji ter na gradivu trgov­ skih delovnih organizacij. Vse trgovine (z izjemo prodajaln tekočega goriva in plina te r kioskov, ki iz praktičnih razlogov niso bile vključene v analizo) so bile za potre­ be analize vključene v tri sintetične, že doslej večkrat uporabljene kategorije: za kratkoročno oskrbo (redno ali vsakodnevno), za srednjeročno oskrbo (obdobno, pe­ riodično, tedensko ali mesečno) in za dolgoročno oskrbo (redko, neredno, trajno ali posebno)2. Prostorsko je trgovina obravnavana po občinah, krajevnih skupnostih (v nada­ ljevanju KS) ter po regionalnih in lokalnih oskrbnih središčih. Glede na dostopnost so bila v vseh občinah opredeljena tri območja: občinska središča, obmestne KS, ki mejijo z občinskimi središči ter obrobne KS, ki ležijo med obmestnimi KS in občin­ skimi mejami. S tem je dobljen koncentrični model, ki temelji na oddaljenost od ob­ činskih središč. Težišče analize stanja trgovinske dejavnosti je na naslednjih kazalcih: število in velikost trgovin, vrednost ustvarjenega prom eta in število prebivalcev. Iz teh so bili izvedeni naslednji indikatorji: — površina trgovin na prebivalca (m 2/preb.), — vrednost ustvarjenega prom eta na površino trgovin (din/m 2), — vrednost ustvarjenega prom eta na prebivalca (din/preb.). Soodvisnost gornjih treh vrednosti kaže na vsem Gorenjskem pozitivno korela­ cijo kot posledico prostorskih značilnosti in družbenoekonomskega razvoja. Splošni oris trgovine na Gorenjskem Na G orenjskem je zaradi gospodarske razvitosti in močne industrializacije in s tem povezane pospešene urbanizacije ter zaradi obmejnega položaja razvitost trgo­ vinskega om režja in strukture trgovin močneje odvisna od številnejših dejavnikov, kot drugje v Sloveniji. Pospešujoči dejavniki so visoka kupna moč prebivalstva, do­ bro razvito om režje osnovne in kratkoročne oskrbe, še zlasti v regionalnih središčih, dobra prom etna dostopnost, močan stacionarni in prehodni turizem, tranzitni pro­ m et, prekom ejno oskrbovanje. Zaviralni dejavniki so zlasti bližina makroregional- nega središča Ljubljane, obrobni položaj nekaterih občinskih središč (Škofja Loka, Tržič) in reliefna razgibanost dokaj gosto poseljenega obrobja nekaterih občin. V prim erjavi s SR Slovenijo in še posebej Jugoslavijo (Družbeni plan, 1983), je trgovina na Gorenjskem nadpovprečno razvita, kar kaže tudi tabela: 1 Podrobneje je m etodologija prikazana v publikaciji »Letni pregled trgovine 1982, Zavod za statistiko SRS, L jubljana 1984«. Podatki so zbrani s poročili Trg-41 od vseh trgovskih in drugih organizacij, ki so v letu 1982 opravljale dejavnost trgovine na drobno. 2 M ed kratkoročno oskrbo štejem o trgovine z živili, po nom enklaturi Zavoda za statistiko SRS pa trgovine pod šiframi 11 do 21; med srednjeročno oskrbo štejem o trgovine s tekstilom in usnjenimi izdelki ter izdel­ ke za osebne in gospodinjske potrebe, šifre 22 do 27, 35 do 38, 43, 45, 47, 49 in 50; med dolgoročno oskrbo štejem o trgovine s posebnim i predm eti in drugim blagom, ki se kupuje le nekajkrat na leto, šifre od 29 do 34, 39 do 42 , 48 in 99. Vrsta oskrbe m 2/preb.* din/m 2** din/preb. *** Gorenjska SRS Gorenjska SRS Gorenjska SRS K ratkoročna 0,13 0,09 271,5 263,6 35,3 23,8 Srednjeročna 0,11 0,13 187,9 179,2 21,5 24,0 Dolgoročna 0,10 0,09 251,9 261,8 25,3 23,8 Vsa oskrba 0,35 0,31 238,2 227,3 82,9 71,6 * prodajna površina na prebivalca ** promet na prodajno površino *** promet na prebivalca Vse tri vrednosti so nad republiškim povprečjem, pri čemer je v prid Gorenjski največja razlika pri najbolj neposrednem kazalcu, vrednosti ustvarjenega prometa na prebivalca. Pri drugih dveh kazalcih so dejanske realne vrednosti za Gorenjsko še višje. Velike razlike teh vrednosti pa so med trgovino za kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno oskrbo. Prva oskrba kaže močno nadpovprečne vrednosti ob zelo raz­ vitem omrežju trgovin in dobri trgovinski opremljenosti občinskih središč. Manj ugodno je stanje pri trgovinah za srednjeročno oskrbo, kar je povezano tudi z močno nakupovalno usmeritvijo v Ljubljano. Nekoliko boljše stanje je pri trgovini za dol­ goročno oskrbo, ki je locirana skoraj izključno v občinskih središčih in ne premore znatnejšega števila posebnih trgovin z visokovrednimi predmeti. Om režje naselij s trgovinami (trgovinsko omrežje) kaže na Gorenjskem izredno koncentracijo ob glavni prometni osi, kjer je ob veliki zgostitvi trgovin za kratko­ ročno oskrbo tudi večina trgovin za srednjeročno in dolgoročno oskrbo. Iz tega iz­ haja ekstrem na razlika med robnimi, redkeje poseljenimi in s trgovino skromneje opremljenim i območji, ki vključujejo tudi obsežne predele Gorenjskih ravnin in do­ brav te r med gosto poseljenim osredjem regije. Neustrezna razvitost trgovine v manjših središčih in njihovo omrežje sta posledica dolgoletnega centraliziranega raz­ voja trgovine na Gorenjskem in izredno ugodne dostopnosti. Zato ima obsežno ob­ robje, zlasti ob poslabšanih prometnih pogojih slabše možnosti oskrbe, poleg krat­ koročne tudi srednjeročne. Kaj več kot trgovino za kratkoročno oskrbo ima namreč na G orenjskem le 21,4% naselij s trgovino, v občini Jesenice 50,0% , Kranj le 10,7%, Radovljica 25,0% , Škofja Loka 22,2% in Tržič 20,0% . Regionalne razlike kažejo tudi visoko koncentracijo trgovin v občinskih središčih, kjer je 66,1% vseh trgovin s 79,7% prodajnega prostora 77,1% v trgovini ustvarjenega prom eta in le 49,7% vsega prebivalstva Gorenjske. Zelo velike so razlike med tremi oskrbnimi kategorijami. Pri kratkoročni oskrbi je koncentracija v regionalnih ali občinskih središčih daleč najmanjša. Pri srednje­ ročni je ekstrem na koncentracija v regionalnih središčih, medtem ko v obmestnih KS tovrstne trgovine zaradi bližine občinskih nakupovalnih središč skoraj ni. Pojav­ lja pa se na določeni oddaljenosti od občinskih središč v obrobnih KS. Obsežna sklenjena območja brez večjih lokalnih središč so tudi brez srednjeročne trgovine. Regionalne razlike v vrednosti ustvarjenega prom eta v trgovini so naslednje: Kratkoročna oskrba Srednjeročna oskrba Dolgoročna oskrba R egionalna sred.3 34,4% 30,7% 34,9% O bm estne KS 70,2% 1,1% 28,7% O brobne KS 73,5% 18,9% 7,6% Velikost občin, razgiban relief ter stopnja trgovinske razvitosti občinskih in manjših središč povzročajo razlike med občinami. V občinah Kranj, Škofja Loka in Radovljica so število prodajaln, obseg prodajnih površin in vrednost ustvarjenega prom eta višji v obrobnih kot v obmestnih KS. Skoraj povsod pa je značilen naslednji trend: v obm estnih KS je najvišji delež trgovin, sledi delež ustvarjenega prometa in najnižji delež prodajnih površin; v obrobnih KS je delež ustvarjenega prom eta naj­ večkrat nižji od deleža prodajnih površin. Takšno stanje je zaradi večje zgostitve prebivalstva v obmestnih naseljih, zaradi njihove visoke kupne moči, neustrezno razvite in strukturirane trgovine za kratkoročno oskrbo ter izjemno močne oskrbne usm eritve v bližnja občinska središča. Velikost prodajnega prostora Povprečna površina prodajaln se na Gorenjskem giblje v okviru republiškega povprečja, ki znaša 109,7 m 2 na prodajalno.4 Velike razlike med občinami pa na­ stopajo v okviru treh oskrbnih kategorij: pri kratkoročni oskrbi od 59,9 m 2 do 81,8 m 2 (Gorenjska 68,6 m 2), pri srednjeročni oskrbi od 95,9 m2 do 170,5 m2 (Go­ renjska 133,1 m 2) in pri dolgoročni oskrbi od 123,3 m2 do 446,0 m 2 (Gorenjska 268,7 m2). Največje prodajalne so v kranjski občini, ki ima najbolj razvito trgovino sploh, največjo velikost trgovin za srednjeročno in daleč največjo za dolgoročno oskrbo. Velikost trgovin narašča z velikostjo oskrbnega središča in z njegovo trgo­ vinsko razvitostjo ter je v pozitivnem odnosu s kvaliteto trgovine in ponudbe v njej. Regionalne razlike so torej v prid občinskim središčem, medtem ko v velikosti trgo­ vin m ed obmestnim i in obrobnimi KS ni bistvenih razlik. Površina prodajnega prostora na prebivalca Prodajna površina na prebivalca je eden od dveh najpomembnejših pokazate­ ljev trgovinske oprem ljenosti, razlik med posameznimi območji in med centralnimi naselji. Splošni norm ativ 0,50 m2/preb. na Gorenjskem sicer ni dosežen (Družbeni plan, 1983), je pa v celoti nad slovenskim povprečjem, kar velja z izjemo škofje­ loške tudi za vse druge občine. Sicer pa so bile dosežene naslednje vrednosti (m 2/preb .): Kratkoročna Srednjeročna Dolgoročna Skupaj oskrba oskrba oskrba oskrba G orenjska 0,13 0,11 0,10 0,35 SRS 0,09 0,13 0,09 0,31 3 Pri Radovljici sta v vseh analizah vključeni tudi delni središči občinskega pom ena Bled in Lesce. 4 Z a površino prodajnega prostora ali trgovine se šteje le dejanska površina prodajaln, ne pa tudi skladišč. Med občinami so velike razlike glede na trgovinsko opremljenost občinskega središča ter glede na število in opremljenost lokalnih središč. Slednje povzroča v vseh občinah ugodnejšo opremljenost v obrobnih kot v obmestnih KS. Regionalna opredelitev velikosti prodajnih površin na prebivalca (m 2/preb.): Jesenice Kranj O b č i n e Radovljica Škofja Loka Tržič Središča 0,44 0,62 0,57 0,51 0,67 O bm estne KS 0,10 0,08 0,17 0,05 0,09 O brobne KS 0,20 0,13 0,22 0,17 0,14 Skupaj 0,33 0,30 0,37 0,29 0,40 Z aradi neenakom erne trgovinske opremljenosti regije so v okviru treh katego­ rij velike tudi razlike med središči ter obmestnimi in obrobnimi KS. Še najmanjše so pri kratkoročni oskrbi, ki kaže skoraj povsod najbolj ugodno stanje v občinskih sre­ diščih. Zanimivo pa je, da ima Bled z visokim deležem nedomačih potrošnikov (tu­ ristov) le 0,07 m2/preb., medtem ko dosegajo Lesce kar 0,49. Visoke vrednosti do­ sežejo zlasti nekatera oskrbna naselja v obrobnih KS, Cerklje 0,54, Srednja vas v Bohinju 0,53. Jezersko 0,37, Stara Fužina 0,35 in druga. (Risba 1) GIBANJE VREDNOSTI PROMETA V TRGOVINAH ^ THE CHANGE OF SALES VALUE IN SHOPS ^ SHORTTERM SUPPLY ŠKOFJA LOKA TRŽIČ RADOVLJICA DOLGOROČNA OSKRBA /o LONGTERM SUPPLY too 90 80 70 «0 Velikost prodajnega prostora na prebivalca za srednjeročno oskrbo in v glav­ nem tudi za dolgoročno oskrbo kaže absolutno koncentracijo v občinskih središčih ob naslednjih vrednostih (m 2/preb.): SREDNJEROČNA OSKRBA MIDDLE TERM SUPPLY Srednjeročna oskrba Dolgoročna oskrba Jesenice 0,14 0,13 Kranj 0,26 0,26 Radovljica 0,17 0,21 Škofja Loka 0,17 0,20 Tržič 0,29 0,09 Poleg občinskih središč dosežejo višje vrednosti le še Naklo, Begunje, Železniki in Ž iri; prvi dve naselji zaradi posebnih trgovin za dolgoročno oskrbo, slednji dve pa kot bolje oprem ljeni lokalni središči. Druga naselja, ki imajo poleg trgovine za krat­ koročno oskrbo še tiste za srednjeročno in (ali) dolgoročno oskrbo, dosežejo nasled­ nje vrednosti: Dovje-M ojstrana 0,17, Kranjska G ora 0,24, Žirovnica 0,11, Begunje 0,38, Naklo 0,25, Cerklje 0,22, Bohinjska Bistrica 0,27, G orenja vas 0,16, Železni­ ki 0,27, Žiri 0,25, Križe 0,34 ter Radovljica 0,38, Lesce 1,17 in Bled 0,42. KS z najnižjimi vrednostm i obrobljajo občinska središča zaradi slabo razvite trgovine in zaradi koncentracije prebivalstva. Nanje mejijo tudi obrobne KS z naj­ nižjimi vrednostm i do 0,10 m 2/preb. v ravninskem in do občinskih središč najbolj dostopnem območju ob gorenjski magistrali ter sekundarna koncentracija v občini Škofja Loka z absolutno najnižjimi vrednostmi. Višje vrednosti pa se pojavljajo na redkeje poseljenem obrobju občin in v največji oddaljenosti od občinskih središč, z večjimi ali več trgovinami za kratkoročno oskrbo. Vrednost ustvarjenega prometa Med relevantne sintetične pokazatelje stanja in razvoja trgovine sodi vsekakor vrednost ustvarjenega prom eta, kar je odvisno od številnih zunanjih in notranjih de­ javnikov; med njimi prednjačijo kupna moč prebivalstva, razvitost trgovine, turisti­ čni prom et, prekom ejno oskrbovanje in odliv sredstev (trgovskega prom eta) v Ljub­ ljano. V rednost prom eta se je zato v vsej Gorenjski in v njenih posameznih delih sprem injala, še posebno močno in značilno pa se je ta vrednost spreminjala glede na tri osnovne kategorije. (Risba 2) L EGENDA din/m2k din/pr0IN/INHABITANT and A do 0,50GORENJSKA T r g o v s k a s r e d i š č a MARKET CENTRES 0.76- 1.« 1 .26- 1.50 0 - 0,20 0,21-0.30 0.31-0.40 O.U-0,50 0,50 din/pr mVpreb Močno je nazadoval delež vrednosti prometa v trgovini za kratkoročno oskrbo, ekstrem no v letih 1974 in 1975, v naslednjih dveh letih se je nekoliko dvignil in 1978 ponovno znižal. V obdobju 1971— 81 se je delež zmanjšal v občinah Kranj od 65,9% na 37,4% , Jesenice od 64,9% na 45,3% , Radovljica od 60,4% na 39,0% in Škofja Loka od 75,7% na 41,8% , le v občini Tržič se je povečal od 57,8% na 58,3%. Še nižji delež so te vrednosti dosegle v občinskih središčih, z minimumom 32,1% v K ranju in maksimumom 41,2% na Jesenicah. Razen v tržiški občini je povsod drugod nazadoval tudi delež vrednosti ustvar­ jenega prom eta v trgovini za srednjeročno oskrbo, še zlasti ekstremno v samih ob­ činskih središčih, z minimumom 9,5% v Škofji Loki in maksimumom 24,1% v Kra­ nju. O bratno pa je naraščal delež vrednosti prom eta v trgovini za dolgoročno oskr­ bo, ekstrem no v občinskih središčih. G ibanje deleža vrednosti prom eta v trgovini 1971—81 Kratkoročna oskrba Srednjeročna oskrba Dolgoročna oskrba občina središče občina središče občina središče Jesenice -19,5% -19,9% -10,5% -19,3% 39,1% 36,6%* Kranj -28,5% -17,5% -17,4% -20,4% 26,2% 28,6% Radovljica -21,6% -37,0% - 2,4% -10,8% 23,8% 2,9%* Škofja Loka -33,9% -31,6% - 2,9% -18,4% 36,8% 49,9%** Tržič 0,5% 1,6% 1,8% 2,7% - 2,4% -4,2% * obdobje 1974—81 ** obdobje 1971—80 L eta 1981 je bilo stanje naslednje: delež kratkoročne oskrbe je prednjačil v ob­ činah Tržič in Jesenice ter na samih Jesenicah, delež dolgoročne oskrbe pa je pred­ njačil v občinah Kranj, Škofja Loka in Radovljica ter v njihovih občinskih središčih pa tudi v Tržiču. Tako gibanje vrednosti trgovinskega prom eta je posledica pre­ strukturiranega oskrbovanja, različno hitre rasti cen ter preteklega zaostajanja v razvoju trgovine za srednjo in dolgoročno oskrbo. Vrednost prometa v odnosu do prodajnih površin V rednost v trgovini ustvarjenega prom eta na m2 prodajne površine je na G o­ renjskem pod slovenskim povprečjem, vendar izključno na račun prometa v trgovini za dolgoročno oskrbo. Koeficient povprečna vrednost prometa v občini povprečna vrednost prom eta na Gorenjskem prikaže te razlike. K ratkoročna Srednjeročna Dolgoročna Skupaj O bčine oskrba oskrba oskrba oskrba din/m 2 din/m 2 din/m 2 din/m 2 Jesenice 1,17 0,74 0,81 1,00 Kranj 1,17 1,08 0,64 0,90 Radovljica 0,88 1.05 1,97 1,30 Škofja Loka 0,88 1,04 1.77 1,00 Tržič 0,66 0,81 0,41 0,64 V rednost prom eta na m 2 prodajne površine je v kratkoročni oskrbi seveda večja tam, kjer sta si gostota prebivalstva in velikost prodajnega prostora v negativ­ nem odnosu. Z ato dosežejo najvišje vrednosti obmestne in obrobne KS občine Jese­ nice, obm estne KS občin Kranj in Škofja Loka ter v občinskih središčih Kranj, R a­ dovljica in Jesenice. Najnižji koeficient je v vseh treh regionalnih enotah občine Tržič. G lede na to je sklenjeno območje nadpovprečne vrednosti v najgosteje pose­ ljenem osredju občine Kranj, povsod drugod so vrednosti z izjemami nižje, najnižje pa so na najredkeje poseljenem obrobju. Pri srednjeročni oskrbi dosegajo najvišji koeficient Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Lesce te r obrobne KS v občinah Kranj in Škofja Loka z ekstremnimi viški v G orenji vasi (1,95), Ž ireh (1,31) in Cerkljah (1,66). Najvišje koeficiente v dolgo­ ročni oskrbi pa dosegajo Škofja Loka 3,99, Naklo 3,77, Radovljica 2,90, Bled 2,22 in Lesce 1,97. K ar 68% KS na Gorenjskem ima v kratkoročni oskrbi nadpovprečen promet na m 2 prodajne površine. Stanje je ugodnejše pri obmestnih kot pri obrobnih KS. V občinah Jesenice, Kranj in Radovljica je ta odnos bolj izenačen, v občini Škofja Loka je močno v prid obrobnim in v občini Tržič obmestnim KS. Vrednost prometa na prebivalca Drugi najbolj relevanten kazalec razvitosti trgovine — vrednost prom eta na prebivalca — kaže na Gorenjskem okrog 15% višje vrednosti od SRS. Izredno viso­ ke so vrednosti pri kratkoročni oskrbi, še posebej v jeseniški in radovljiški občini. Med oskrbnimi središči pa prednjačijo Žirovnica s koeficientom 3,24, Kranjska G o­ ra 1,64, Britof 1,33, Voklo 1,25, Preddvor 1,39, Srednja vas v Bohinju 4,14, Stara Fužina 1,29, Brezje 1,35, Križe 1,69, Lesce 4,02, Cerklje 2,22, Tržič 1,5. To so na­ selja z visoko vrednostjo prodajnih površin, h katerim gravitira večje število prebi­ valstva. Po vrednosti prom eta na prebivalca v srednjeročni oskrbi Gorenjska zaostaja za slovenskim povprečjem, še posebno nizek pa je z 0,7 koeficient v občinah Jesenice, Radovljica in Tržič. Močna oskrbna usmeritev v večja in bolje opremljena oskrbna središča se pozna po visokem koeficientu 2,4, ki ga dosežeta Kranj in Škofja Loka. G eografski položaj obeh središč in njihova gospodarska, predvsem pa industrijska razvitost sta pri tem odločilna dejavnika. G lede na značaj in strukturo trgovine za dolgoročno oskrbo so koeficienti vred­ nosti prom eta sila različni, prednjačijo pa Lesce z 12,1, Radovljica 3,2, Škofja Loka 1,6 in Kranj z 1,5; med občinami pa radovljiška z 12,1 in kranjska z 1,4, medtem ko doseže tržiška le koeficient 0,4. Z 37,4% ima daleč največ KS koeficient med 0 in 0,50, njihov delež je visok v obrobnih KS. Podobno je z naslednjo skupino KS s koeficientom 0,50 do 0,75. Pri­ m erjava med številom KS z močno podpovprečno vrednostjo prom eta na prebivalca in KS z višjim koeficientom pokaže po občinah naslednje stanje (brez občinskih sre­ dišč): Koeficient Jesenice Obm. KS* Obr. KS** Kranj Obm. KS Obr. KS Radovljica Obm KS Obr. KS 0 — 0,75 0,75 in več 42,8% 41,3% 14,7% 28,2% 22,2% 51,9% 11,1% 14,8% 41,2% 29,4% 29,4% Škofja Loka Tržič Skupaj 0 — 0,75 0,75 in več 17,6% 5,9% 64,7% 11,8% 44,3% 33,3% 22,2% — 29,9% 9,0% 44,2% 16,9% 100% pomeni vse štiri vrednosti v okviru ene občine * obm estne krajevne skupnosti ** obrobne krajevne skupnosti A bsolutno težišče je torej na podpovprečnem prometu na prebivalca v obrob­ nih KS, ki prednjačijo tudi po koeficientu nad 0,75. Poglobljene razlike po občinah pa so predvsem posledica večje gostote prebivalstva, kar narekuje potrebo po bolj­ ših možnostih kratkoročne oskrbe. Vplivna območja Om režje oskrbnih središč različnih stopenj na Gorenjskem pogojuje hierarhično prepletanje njihovih vplivnih območij. Še posebej pa je zanimiv odnos med občin­ skimi središči in lokalnimi oskrbnimi središči. S pomočjo teorije prelomne točke, ki je po A leksandru (1963) izražena s formulo d ( j = razdalia med oskrbni- 1 + P z Py m a središčema, Py = število prebivalstva manjšega oskrbnega središča, Pz = število prebivalstva večjega oskrbnega središča), so bile izračunane meje vplivov dveh oskrbnih središč, tam pa so bile tudi opravljene vzorčne ankete o dejanskih oskrb­ nih tokovih srednjeročne in dolgoročne oskrbe. Prelomna točka med Škofjo Loko in Železniki je v Dolenji vasi, kar je 7,3 km od Železnikov in 9,7 km od Škofje Loke (Risba 3); anketirani so se v 16 primerih izrekli za redne nakupe v Železnikih in le 10 v Škofji Loki. Prelomna točka med Škofjo Loko in Žirmi je v Srednji vasi, to je 13,7 km od Žirov in 17,1 km od Škofje Loke; anketirani so se v 17 primerih izrekli za redne nakupe v Škofji Loki, 10 krat v Poljanah in 9 krat v Gorenji vasi. Prelom­ na točka med Jesenicami in Kranjsko G oro je v Gozdu-M artuljku, kar je 5,2 km od K ranjske G ore in 18,8 km od Jesenic; anketirani so se izrekli, v 17 primerih za redne nakupe na Jesenicah in 13-krat v Kranjski Gori. Poleg razdalje in velikosti oskrbnega središča vplivajo na mejo privlačnosti tudi reliefni pogoji, gostota in vrsta prometnih zvez, upravne meje in drugo. Odločujoče P R E L O M N E T O Č K E M E D O S K R B N I M I S R E D I Š Č I B R E A K I N G P O I N T A M O N G S U P P L Y C E N T E R S ( § ) ŽELEZNIKI ŠKOFJA LOKA JESENICE KRANJSKA GORA GOZD-MARTUIJEK ) TRŽIČ 14,3 km KRANJ 3,9 km ŠKOFJA LOKA LJUBLJANA F.F.—odd zg geografijo V - 1986 C.Vojvodo za oskrbovanje v manjšem oskrbnem središču je odnos med njegovo oddaljenostjo in trgovinsko opremljenostjo. Na prelomni točki med Ljubljano in Kranjem, ki po­ teka preko naselij Meja, Preša in Mavčiče 8 km od Kranja in 20 km od Ljubljane, so za redno oskrbo vsi odgovori navajali Kranj. Za občasno oskrbo pa so se anketi­ rani izrekli 26-krat za Škofjo Loko in 22-krat za Kranj. Sklep V analizi uporabljeni kazalci, ki pomenijo odnos med vrstami in številom trgo­ vin, velikostjo prodajnega prostora, v trgovini ustvarjenim prometom in prebival­ stvom, omogočajo vrednotenje trgovine kot izredno celovite socio-ekonomske funk­ cije. Na trgovino namreč posredno in neposredno vplivajo številni zunanji in notra­ nji dejavniki, od tod njena hitra odzivnost, kar je še posebej značilno za trgovino v gospodarsko najbolj razvitih državah, od koder prihaja tudi največ študij o tovrstni problem atiki. Za trgovino na Gorenjskem je analiza pokazala naslednje osnovne značilnosti: močno zgostitev v občinskih in hkrati regionalnih središčih, razlike v trgovinski oprem ljenosti med predeli v neposredni bližini občinskih središč in v obrobnih pre­ delih, oblikovanje lokalnih oskrbnih središč s trgovinami za srednjeročno oskrbo na določeni oddaljenosti od občinskih središč, strukturne razlike med Kranjem in dru­ gimi občinskimi središči, določene pomanjkljivosti v opremljenosti občinskih središč s srednjeročno in še posebej z dolgoročno oskrbo, neskladje med urbanizacijo oko­ lice občinskih središč in razvojem trgovine, vpliv organizacije trgovine, geografskega položaja in gospodarstva, naravnih ter prometnih značilnosti regije na razvoj trgo­ vine in njenega omrežja. Literatura A l e k s a n d e r , J. W., 1963, Economic Geography. New Yersey. G a m i e r , J .B . , Delobez A., 1977, Geography of Marketing. New York. D a v i e s, L. Ross, 1975, M arketing Geography. London. P a k. M., 1981, Trgovina in obrt kot dejavnika centralnosti naselij na Gorenjskem. Gorenjska. 12. zborovanje slovenskih geografov Kranj— Bled 1981, Ljubljana, s. 228— 236. T r i 1 a r, V., 1981, Organizacija mreže trgovinskih drobnoprodajnih kapacitet z vi­ dika oskrbe prebivalstva Gorenjske. Gorenjska. 12. zborovanje slovenskih geo­ grafov K ranj— Bled 1981, Ljubljana, s. 221— 227. Dolgoročni družbeni plan občine Škofja Loka »Loka 2000«. Razvojni center Celje — Tozd planiranje. Celje 1983. THE PROBLEMS OF RETAIL TRADE IN GORENJSKA (UPPER CARNIOLIA) M. P a k , V. T r i l a r (Summary) G orenjska has developed a specific pattern of supplying infrastructure as for its largeness, characteristic surface, settlement, transport system and other elements of its geographical position (Alpine, frontier land). It is the pattern with a relatively hierarhically developed network to the communal supplying centers. There are three categories of the retail trade units: short, middle and long term supply. The analysis of the retail trade has included the following basic values: area of the retail trade unit per capita, value of the realized turnover per retail trade unit, value of the realized turnover per capita. In Gorenjska all of the three values are above the Slovene average, especially the value of the realized turnover per capita. Short term supply retail trade units are the most developed of all the three ca­ tegories. The two other are less developed on account of the neighbouring macro- regional center Ljubljana. There is also some difference among the five communes as for their general economic development and the level of centralisation the com­ munal centers. The average area of retail trade units in Slovenia, including Gorenjska, amounts to 109,7 m2 per retail trade unit. But there is a great difference among the areas of the th ree categories of the retail trade units in communes: short term supply 60— 80 m 2, middle term supply 96— 170 m 2, long term supply 12— 146 m 2. The retail trade area per capita is under the Slovene standards. In Gorenjska it am ounts to 0,35 m —, short term supply 0,13 m2, middle term supply 0,11 m2, long term supply 0,10 m 2. The difference among the communes is a result of the deve­ lopm ent of the communal centres for their is almost absolute concentration of mid­ dle and long term supply retail trade units. The retail trade units which are located on the edge of the influentional areas of the communal centres have the lowest value; yet the area of the retail trade space per capita is increasing with the appea­ rance of the local centres. The value of the realized turnover in the retail trade has been increasing at the expense of the short term and partly middle term supply and to the benefit of the long term supply, which also includes different rise of prices. The value of the realized turnover per m 2 of the trading area and the value of the turnover per capita are presented in detail as well. Breaking points among com­ munal purchasing centres are also presented. Strong affinity of the communal cen­ tres can be seen and especially in the south of Gorenjska also the affinity of the ma- croregional centre Ljubljana.