J,-~ u Marij anišče Veržeju na Murskem polju. Z dovoljenjem preč. kn. šk. Lavantinskega Ordinariata dne 14. oktobra 1911, št. 4633. Maribor 1911. Tiskarna sv. Cirila. Samozaložba. Marij anišče v Veržeju na Murskem polju. Z dovoljenjem preč. kn. šk. Lavantinskega Or¬ dinariata dne 14. oktobra 1911 št. 4633. Maribor 1911. Tiskarna sv. Cirila. Samozaložba. Kdorkoli sprejme katerega izmed otrok v mojem imenu, mene sprejme. (Mark. 9, 36.) i. Družba Marijanišče. V češčenju Marijinem Slovenci ni¬ kakor ne zaostajamo za drugimi naro¬ di; priča temu so nešteyilne romarske in druge Marijine cerkve, lepe Mari¬ jine pesmi, Marijine družbe in bratov¬ ščine itd. Kakor drugod, ima Marija tudi na Murskem polju in v Ljutomer¬ skih goricah zvestih sinov in hčera; vendar pa ravno ljutomerska dekanija pogreša Marijino svetišče, če izvzame¬ mo pokopališčno kapelico pri Sv. Pet¬ ru pri Radgoni. Dne 28. avgusta 1. 1909. je umrl v Veržeju pobožen Marijin častilec, tr- žan Anton PušIČenjak, ki je želel, naj se tudi na Murskem polju postavi Ma¬ riji, kraljici nebeški, dostojen spome¬ nik, Našel je zvestih somišljenikov, ki so obljubili pomoč, in on sam je dolo¬ čil za to svoje lepo posestvo. Po nje¬ govi želji bi se naj naselili v Veržeju r 4 Salezijanci, sinovi slavnega don Bo¬ ška, gorečega častilca Marijinega in vnetega prijatelja mladine. To bi bila velika dobrota za Mursko polje in za celo Lavantinsko škofijo, zakaj salezi¬ janci bi širili in utrjevali ČešČenje Ma¬ rijino, pomagali z misijoni in z duhov¬ nimi vajami v dušnem pastirstvu, pa skrbeli za vzgojo in izobrazbo moške mladine. Prav posebnega pomena bi bila ta naselbina v Veržeju Še zaradi bližnjih prekmurskih Slovencev. Da bi se ta plemenita želja prera¬ no umrlega PuŠčenjaka uresničila, se je leta 1910 ustanovila družba ,,Mari- janišče“, kateri je potrdilo pravila la¬ vantinsko knezoŠkofijstvo in c. kr. na¬ mestništvo v Gradcu. Radodarni ča¬ stilci Marijini so že z marsikaterim vi¬ narjem pomagali staviti cerkve, samo¬ stane in šole v tujih krajih, večkrat so pošiljali ljudje celo denar v tuje deže¬ le, ne da bi za gotovo vedeli, kako se nazadnje ta denar porabi. Obrnimo en¬ krat svojo skrb tudi na lastni dom! Zakaj bi si tudi mi doma ne postavili 5 nekaj lepega in' koristnega, Bogu in Mariji v čast, nam pa v dušni in te¬ lesni prid? Zanimivo je, da je že leta 1702. vlada sama mislila ustanoviti v Veržeju samostan in poklicati tjakaj iz Hrvaškega Pavlince, A zaradi raznih ovir se je takrat to opustilo; najbolj se je upiral radgonski nadžupnik, ker sta bilai v Radgoni že itak 2 samostana. Veržej je starodavni slovenski trg s krasno okolico blizu ogrske meje in v bližini dveh kolodvorov. Manjka, le še poslopje, ki se mora pozidati, in v ta namen je ustanovljena družba, ka¬ tere udje bi naj omogočili, postaviti čim prej potrebno zgradbo. Zavod, ki se bo zval „Marijanišče“ in bo pod varstvom Marije, matere dobrega sve¬ ta, bo posvečen spominu GOletnega vla r danja cesarja Franca 'Jožefa I.., ker je ustanovitelj tako določil in že y ju¬ bilejnem letu 1908 daroval v ta namen svoje posestvo. Družba ima štiri vrste udov: a) ustanovnik je tisti, ki daruje družbi enkrat 100 K ali več; b) dobrotnik je 6 tisti, ki daruje manj kot 100 K, pa več ko 1 K; o) redni udje plačujejo na le¬ to po 1 K; d) podporni udje pa so ti¬ sti, ki plačujejo na leto manj ko i' K. — Vsak ud dobi pri vstopu družbina pravila in podobico Marije, matere dob¬ rega sveta. Kakšen dobiček imajo ud¬ je? a) Za vse žive in mrtve ude se bo opravila vsak mesec sv. maša in po¬ vili še na praznik Marije, matere dob¬ rega sveta (26. aprila) in na praznik Marije pomočnice kristjanov (24. maja), b) Imena vseh društvenikov se bodo vpisala za večen spomin v društveno knjigo in na posebno listino, ki se bo Vložila v temeljni kamen, c) Imena ustanovnikov, ki bodo dali nad 200 K, se bodo vpisala z zlatimi črkami v mar¬ morno ploščo, ki se bo vzidala na očit¬ nem mestu v zavodu. Marsikateremu je dal Bog premo¬ ženje, pa nima otrok in ne revne žlali- te; nazadnje ne ve, kako bi naj obrnil svoje premoženje. Ce daruje kaj ,,Ma- rijanišČu“, bo daroval 'za plemenito 7 stvar, in Bog mu bo večen plačnik po priprošnji Marijini. Podjetje se pa priporoča tudi v molitev vsem Častilcem Marijinim. Dvignimo se in posta¬ vimo časten dom naši ne¬ beški Materi! 2. Posvetitev temeljnega kamena. Zelo pomenljiv dan za Mursko po¬ lje je bil 20. avg. 1. 1911. Sv, cerkev je ta dan obhajala praznik sv. Joahima, o- četa Device Marije, zvesti avstrijski državljani na deželi, kjer m višjih dr¬ žavnih uradov, so pa ta dan slavili 81. rojstni dan presvetlega cesarja. Ta dan se je v Veržeju blagoslovil temelj¬ ni kamen za salezijanski zavod z go¬ spodarsko šolo za dečke. Komaj bi se našel za tako svečanost primernejši dan, kakor je bil ta. Joahim s svojo ženo Ano, pa njuna hčerka Marija, ali si moremo misliti lepši vzgled vzgoje, lepšo podobo razmerja med stariši in otroki? Po tem zgledu vzgajati mladi- 8 no, bo namen bodočega zavoda, ki bo posvečen Mariji, Materi docrega sveta. Mladina pa se mora vzgajati in iz¬ obraževati tudi v rodoljubnem duhu. Znan je izrek, našega cesarja: ..Skrbi¬ te za. otroka!“ Zatorej bo ta zavod po¬ svečen tudi Šestdesetletnici vladanja cesarja Franca Jožefa i. Poleg vzgo¬ je in izobrazbe bo pa v zavodu tudi češčenje Marijino imelo svo.ie zavetje, ker salezijanci so goreči Častilci Ma¬ tere božje. A opišimo sedaj kratko slovesnost, ki se je vršila, dne 20. avgusta. Na stavbišču, ki je izbrano na najlep- Šem prostoru v veržejski okolici, je bi¬ lo že v soboto popoldne živahno,. Dek¬ leta so opletala stavbeni prostor z ven¬ ci, možje so pa stavili slavolok nad te¬ meljnim kamenom. Slavolok je nosil dva napisa: ,1, Materi Dobrega sveta. 2. Slava cesarju! Nad slavoloku sta pla¬ polali dve mogočni zastavi: cesarska in slovenska. Tudi cerkev in nekate¬ re hiše v trgu so izobesile zastave. Ko se je nekoliko stemnilo, so zagromeli 9 topiči, iz cerkvenega zvonika je odme¬ valo slovesno pritrkavanje in trg je zažarel v bengaličnem ognju. Drugi dan so ob najkrasnejšem vremenu prihajale od vseh strani mno¬ žice. Ob %10. uri smo v cerkvi pokli¬ cali sv. Duha na pomoč in potem se je pomikala veličastna procesija na stavbeni prostor. Kamen je blagoslo¬ vil gospod ljutomerski dekan Martin Jurkovič ob asistenci gg. duhovpikov in bogoslovcev. Ko je bil blagoslov končan, so oddali strelci v počast strel, ; navzoči duhovniki pa moški in ženski odbor so podpisali pergamentno spo¬ minsko listino, ki se je vložila v. te¬ meljni kamen in se glasi: V trajen spomin SOletnice mašništva papeža Pi- jaX., GOletnice vladanja cesarja Fran¬ ca Jožefa I., v letu 1.908. po rojstvu Kristusovem je tržan Anton Pušenjak s svojimi sestrami določil svoje premo¬ ženje za ustanovitev samostana in de¬ škega vzgojevališča v Veržeju. Drugi dobrotniki so pripomogli, da se je le¬ ta 1911. dne 20. avgusta, ko se je sla- 10 vil rojstni dan cesarja Franca 'Jožefa I., slovesno položil temeljni kamen za zgradbo zavoda. Bilo je to za časa pa¬ peža PijaX. v 9. letu njegovega vlada¬ nja, v 63. letu vladanja cesarja Fran¬ ca Jožefa I., ko je Lavantinski škofiji pastiroval knezoškof dr. Mihael Na¬ potnik, dekan v Ljutomeru je bil Mar¬ tin Jurkovič, vitez Franc Jožefovega reda, župnik v Veržeju že 30. leto Lov¬ ro Janžekovič, župan trški Martin 0- strc, šolski vodja, v Veržeju Ferdinand Šprager, stavbena mojstra sta bila Ju¬ lij in Anton Jandl. Temeljni kamen sta darovala gospa Julijana Rožman in sin Anton. — Bogu in Mariji v čast, potomcem v prid, posvečujemo to delo. — Domači g. župnik in župan sta ka¬ men zapečatila in so ga zidarji takoj vložili v zid. V cerkvi je imel prisrčen govor veleč, g. Alojzij Val. Kovačič iz Ra¬ kovnika pri Ljubljani, v katerem je razložil velik pomen dobre vzgoje in delovanje salezijanske družbe, Nato je g. J. MarkoŠek, sedaj realčni profe- 11 sor v Mariboru, opravil slovesno sv. mašo za žive in mrtve ude Marijani- šča, Ob koncu je bilo darovanje za za¬ vod in naposled je g. dekan zapel za¬ hvalno pesem. Tako je spuščen v zemljo kakor seme kamen, iz katerega naj vzraste mogočno drevo, ki bo rodilo stoterni sad krščanske poštenosti, prave izob¬ razbe, časne in večne sreče. Da se težavno delo srečno izvrši, je pa tre¬ ba dvoje: božja pomoč od zgoraj, pa pridno delo naših rok. A k o Go¬ spod ne zida hiše, zastonj se trudijo, ki jo zidajo. (Ps. 126, 1.) Po besedah apostola Pavla pa smo mi božji pomočniki, in vsak bo sprejel plačo po svojem del u. (I. Kor. 3, 8. 9.) Pomislimo le, koliko se med nami po nepotrebnem zatrosi denarja, koliko se z denarjem greha stori, ali se bo tedaj komu škoda zdelo, darovati kaj za dobro in plemenito reč, Bogu in Mariji v čast, mladini v prid! 12 Zato si vzemimo k srcu besede sv. pisma: Daruj veseli li oči po svojem premoženju, zakaj Gospod je plačnik. On ti bo sedmero povrnil. (Sirah35,12.) Daj miloščino po svojem p r e m o ž e n j u. C e i m a š m n o g o, daj bogato, če imaš malo, daj malo, pa tudi to iz dob¬ rega namena. (Tob. 4, 8. 9.) V Veržeju sprejemata darila, ozi¬ roma udnino, župan Martin Ostro pa Marija Koroša, trgovka in tajnica žen¬ skega odbora, sicer pa predsednik Ma- rijanišča, prof. Franc Kovapič v Ma¬ riboru, tudi uredništvo »Glasnika** iz prijaznosti sprejema darila. Kdor pa dobi v roke društveno poštno položni¬ co, naj se iste blagovoli poslužiti. 3. Kdo so Salezijanci? Mnogim našim čitateljem so znana »Salezijanska poročila 1 *, ti tudi vedo, kdo je bil Don Boško in kdo so sale¬ zijanci. Tistim, ki jim to ni znano, po¬ vemo kratko naslednje: 13 Janez Boško se je rodil dne 15. av¬ gusta 1. 1815., bo torej v kratkem sto¬ letnica njegovega rojstva. Bil je sin priprostih kmetskih starišev v neki va¬ si blizu Turina. L. 1841. je postal du¬ hovnik in že takrat je obračal poseb¬ no skrb' na zapuščeno deco, zlasti na fante, ki so zablodili s pravega pota. Dne 8. decembra 1. 1841. je naletel na nekega zelo zanemarjenega dečka Ga- relli-a, ki ga je vzel v svojo skrb. To je za pravo začetek njegovega zavoda. Odslej je zbiral okoli sebe zapuščene dečke, jih poučeval in pripravljal za sv. zakramente. Ob Svečnici 1. 1842. jih je imel že 20, 1. 1843. ob prazniku Marijinega oznanjenja že 400. Skraja jih je zbiral le ob nedeljah, jim je ma¬ ševal, potem jih poučeval v krščanskem nauku, v petju in d rugih koristnih re¬ čeh, nazadnje so se pa dečki igrali pod; njegovim nadzorstvom. Velike težave je imel po zimi, ker ni dobil nikjer strehe.; povsod so ga vrgli vun, ker ni imel s čim plačati in ker je bila njegova Če¬ ta preveč živahna. Nazadnje je najel u zunaj Turina neki Skedenj, ki ga je spremenil v kapelico. Imel je neznan¬ sko veliko prestati. Ljudje so ga za¬ smehovali m imeli celo za zmešanega; on pa je bil stanoviten. Naposled je posvetna oblast spoznala, kolikega po¬ mena je Boskovo delo. Minister Rataz- zi je nekoč skrivoma poslušal njegov govor na dečke in začel ga je visoko ceniti. Dobival je potem malo državno podporo. Leta 1846, je imel že okoli sebe 800 dečkov. Da bi pa to delo po njegovi smrti ne zaspalo, je ustanovil posebno družbo, salezijansko družbo, kateri je papež Pij IX. 1. 1869. začas¬ no, leta 1874. pa za stalno potrdil pra¬ vila. Istega leta je ustanovil enako družbo tudi za ženske-salezijanke, ki skrbijo za žensko mladino. Blagi mož je umrl v sluhu sveto¬ sti 31. januarja 1. 1888, In tistega, ki so ga imeli nekdaj za norega, je spre¬ milo k večnemu počitku nad 200 tisoč ljudi. Do tega leta je vzgojila družba samo do 6000 duhovnikov; izmed teh jih je ostalo v družbi 1200, vsi drugi 15 so se razšli po raznih Škofijah. Koli¬ ko jih je pa ostalo svetnega stanu in so prišli po salezij. družbi do poštenega kruha! Po mestih za dečke ustanavljajo rokodelske Šole, na deželi bolj kmetij¬ ske, bolj nadarjene učence pa spravijo v gimnazije in na učiteljišča. Ako torej Mursko polje dobi tak zavod, bo pač neprecenljive vrednosti. Dal Bog, da se izpolnijo besede, ki jih je pisal salezijanski provincijal, preč. g. dr. Emanuel Manassero iz Ošwi§cima v Galiciji predsedniku Ma¬ rij anišča: „Zelo me veseli, da se položi te¬ meljni kamen v osmini praznika Mari¬ jinega vnebovzetja in da Vam na Va¬ še vabilo k slavnosti pišem ravno na rojstni dan našega ustanovitelja, Don Boška., Vse to mi spričuje, da bo Mati božja to delo blagoslovila in da bo naš ustanovitelj Don Boško pripravil tukaj Širno polje dela.“ * * * 16 Ganljivo in vse hvale vredno je, kako vneto domačini in sosedje pripo- magajo z delom in vožnjo pri stavbi. Do sedaj, ko se tiska ta knjiga, so z vožnjo in s težaki pomagali: Veržej, Banovci, Bunčani, Križevci, llijaševci, Stara ves, Bučečovci, Vučja ves, Bo¬ reči, Ključarovci, Lokavci, Logarovci, Grabe, Kristanci, Griava, obojno Krap- je, Dokležovje na Ogrskem. Bodi ob koncu izrečena iskrena za¬ livala vsem dobrotnikom, Bog pa, ki je delivec vseli dobrot, jim bodi plač¬ nik v tem in onem življenju.. Marija, mati dobrega sveta pa naj s svojim Detetom blagoslovi naše delo! Marij anišče Veržeju na Murskem polju. II. zvezek. Z dovoljenjem preč. kn. šk. Lavantinskega Ordinariata dne 21. januarja 1912, št. 353. Maribor 1912. Tiskarna sv. Cirila.. Samozaložba. 1. Kaj hoče društvo »MarijanišČe«? Misel, da se v Veržeju na Murskem polju ustanovi samostan, je nekako sama pognala iz bogoljubnih src. Kar je nekdaj, pred več kakor 200 leti namerjavala storiti cesarska vlada, tega se je oprijel goreč Ma- rijin častilec, Anton Puščenjak, tržan v Ver¬ žeju s svojimi sestrami. Brez vsake agita¬ cije so se oglasili tudi drugi dobrotniki v trgu in okolici, ki so se prostovoljno ob¬ vezali darovati po več sto ali celo po tisoč kron za samostan v Veržeju. Neki Marijin častilec, ki neče biti v javnosti imenovan, je obljubil 1800 kron v spomin 18 prikazni Marijinih v Lurdu in v zadoščenje žalost¬ nemu srcu Marijinemu in je sedaj to svoto tudi že vplačal. V vsem se je oglasilo po¬ leg Pušenjaka 20 dobrotnikov z večjimi zneski. Pa kakšen samostan se naj ustanovi v Veržeju, kateri red se naj pokliče? Veržej je ena najmanjših župnij v Lavantinski ško- fiji, obsega le trg, ki šteje kakih 120 hiš. Tak samostan torej, ki bi se pečal edinole z dušnim pastirstvom, bi imel v Veržeju premajhen delokrog, saj sosedni gospodje dušni pastirji itak zvesto opravljajo svojo službo. Usmiljeni bratje, ki bi stregli bol¬ nikom, bi bili pač za spodnji del Murskega polja velika dobrota, toda oni se ne pečajo z dušnim pastirstvom, kar je pa v Veržeju vendarle potrebno že zaradi prekmurskih Slovencev, ki radi hodijo semkaj opravljat svoje pobožnosti. Vrhtega je bolnišnica predraga reč za tukajšnje razmere. Trebalo je torej misliti na to, kako bi se v skrom¬ nih razmerah misel dala izpeljati in bi sa¬ mostan bil ljudstvu v časni in večni blagor in posredno v prid celi škofiji. In kaj je dandanes najbolj potrebno in za bodočnost odločilno? Ali ne vzgoja in pouk mladine, zlasti moške mladine? Po¬ glejmo si le vrste naših mladeničev v dobi, ko zapustijo ljudsko šolo pa do vstopa v zakonski stan. Koliko krepkih, mladih ljudi se raztepe po svetu, koliko se jih celo spridi, ua so potem v nadlogo sebi in drugim! Lepo in hvalevredno je, zidati lepe cerkve, 3 a še boljše je, zidati žive templje božje, iz mladine napraviti dobre kristjane in dobre državljane. V ta namen je rajni Puščenjak sam stopil v zvezo s salezijanci v Rakov¬ niku pri Ljubljani ter določil svoje premo¬ ženje v ta namen, da se v Veržeju ustanovi salezijanski samostan in vzgojevalni deški zavod z gospodarsko šolo. Prečastito Lavantinsko knezoškofijstvo je z odpisom dne 15. januarija 1908 št. 71. namen rodbine Puščenjak odobrilo kot vse hvale vreden. A preden se je vse to uredilo, se je Anton Puščenjak preselil v večnost dne 28. avgusta 1909. Njegova zadnja skrb in želja je bila, naj se njegov načrt izvrši in po¬ stavi v Veržeju zavod z imenom „Marija- nišče“ pod zaščito Marije, matere dobrega sveta. Njegova smrt je bila hud udarec za celo podjetje. Puščenjaka ni bilo več, krog katerega se je sukala cela reč. kateremu so ljudje zaupali in mu zagotavljali pomoč. Njegovo mesto je tedaj zavzela družba „Ma- rijanišče“. Namen te družbe je, zbrati po¬ trebnih sredstev, da se pozida potrebno po- 1* 4 slopje in ustanovi imenovani zavod v Ver žeju. Iz samih obljub ne postane nič. Trebalo je obljubljene doneske pobrati in poiskati še novih pripomočkov. Zaradi pomanjkanja primernih prostorov je treba pozidati novo poslopje, ki mora vstrezati vsem zahtevam, ki jih stavi državna oblast na take zavode. Zidati kako tesno kolibo, bi bil izvržen de¬ nar ; poslopje mora veljati za stoletja. Naloga, ki jo ima izvršiti društvo „Ma- rijanišče“, je torej velikanska in skrbipolna, zato stori res dobro delo, kdor kakorkoli podpira društvo. To ni morebiti le domača veržejska zadeva, ampak tiče se celega lju¬ tomerskega okraja, da, cele Lavantinske škofije. V verskem, narodnem in gospodar¬ skem oziru bo ta zavod vir blagoslova. „Marijanišče“ ne more nikomur škode delati, in kar kdo zanj daruje in stori, ne bo šlo v zgubo. Koliko posestev je pri nas prišlo na boben vsled nepotrebnih tožb in zapravljivosti, koliko denarja se zapije po krčmah, koliko se ga s tobakom požene v zrak, koliko izda za nepotrebni lišp, koliko denarja so naši ljudje že poslali v tuje kraje, ne da bi večkrat vedeli, za kaj se porabi. 5 Le za domače in koristne reči se marsi¬ komu vse škoda zdi! Siidmarka in Schulverein grabita našo zemljo in mladino, hočeta ponemčiti in po- luteraniti našo lepo domovino, ali bomo mi nasproti temu samo psovali po časnikih in domovini nazdravljali po krčmah? Delajmo in žrtvujmo, če se hočemo rešiti! Družba „Marijanišče“ torej iskreno prosi vse rojake, da jo po močeh podpirajo. Kdor nima otrok in revne žlahte, naj se spomni družbe pred svojo smrtjo. Znano je, da mnogokrat nevredni in lahkomišljeni dediči zapravijo, kar so jim drugi zapustili in po¬ vrh še preklinjajo svoje dobrotnike. „Ma- rijanišče“ bo pa ohranilo svoje dobrotnike v hvaležnem spominu, šli bodo iz tega sveta z zavestjo, da so s svojim imetjem nekaj dobrega in velikega storili, deležni bodo vseh molitev in sv. daritev, ki se bodo opravljale za rajne in žive ude. Če torej vprašaš: kaj pa imam od tega, če sem ud „Marijanišča“ ? ti odgovorimo : Plačilo ti bode že tvoja vest, da si storil nekaj lepega in plemenitega, plačnik ti bo večni Bog, ki ima v rokah našo časno in 6 večno srečo. Glej priletnega gospodarja! Na vrtu sadi drevo, od katerega sam ne bo sadu vžival, pa hvaležni mu bodo vsi tisti, ki bodo v poznejših časih vživali sad. Tudi tebe, ki sedaj kaj daruješ, voziš ali delaš za „Marijanišče“, bodo blagrovali še pozni zarodi. Tvoje delo je podobno zrnu, ki bo še rodilo, ko bo tvoj grob že trava krila. Po društvenih pravilih se za žive in mrtve ude opravi vsak mesec po ena sv. maša, udov našega „Marijanišča“ se spomin¬ jajo pri sv. mašah duhovniki salezijanske družbe, za njih molijo njihovi mnogoštevilni gojenci. Kdor želi, se zanj tudi posebej opra¬ vijo sv. maše. A tudi vsi udje se naj spo¬ minjajo v svojih molitvah družbe in njenih udov. Od začetka družbe do konca 1. 1911 so se s., .-.še opravile tako-le: L. 1910: dne 10. julija, ko se je družba ustanovila, dne 28. avgusta, dne 8. septembra je družbin predsednik kot jeruzalem¬ ski romar opravil sv. mašo za ude Marijanišča na Kalvariji v Jeruzalemu, dne 2. oktobra, 1. novem¬ bra in 25. decembra. L. 1911: dne 6. januarija, 12. februarija. 25. marca, 26 aprila (praznik Matere dobrega sveta), 24. maja (praznik Marije, pomočnice kristjanov), 28. maja, 30. junija, 2. julija, 20. avgusta (dan bla- - 7: goslovitve temeljnega kamena) tri sv. maše, 3. sep¬ tembra, 1. oktobra, 1. novembra in 10. decembra. Kdor hoče, lahko vpiše tudi svoje rajne kot ude, da so potem deležni sv. maš. 2. Prvo leto dela in truda. Dne 10. julija leta 1910. je bil rojstni dan „ Marij anišča“. Skromen je bil njegov začetek, podobno je bilo šibkemu otroku, vendar je od tega časa do konca 1. 1911. veliko storilo. Društvo je moralo prebiti trd led. Ljudje so rekli: kadar se bo za¬ čelo, bomo že dali in pomagali; toda, kako začeti s praznimi rokami? Čim dalje bi se odlagalo, tem slabše bi bilo, ker bi ljudje nazadnje izgubili vse zaupanje, da bo kaj sploh iz tega. Društvo je torej moralo na¬ stopiti nevarno pot in začeti z delom. Že v tretji seji dne 30. oktobra 1910. se je odbor odločil, začeti s stavbo in je takrat sklenil pogodbo s slovensko križevsko opekarno za oddajo opeke. Osnutek za načrte je podal g. salezijanski provincial ter jih je izdelal stavbenik A. Jandl v Ljutomeru. Na¬ črt je napravljen tudi za daljno prihodnost in se poslopje lahko zaporedno zida, kakor 8 bodo razmere zahtevale in sredstva dopu¬ ščala. Odbor se je načeloma odločil za dvo¬ nadstropno poslopje. Marsikdo bo morda rekel: K čemu tako visoko poslopje? A zidanje kvišku je vedno ceneje; čim več prostora pod eno streho, tem boljše. Zem¬ ljišče je drago, zrak pa je zastonj in v zgor¬ njih prostorih so stanovališča tudi lepša in bolj zdrava. Izdelava načrtov se je zelo zavlekla; šele v sredini junija so bili načrti gotovi, potem so se še morali predložiti v odobre- nje preč, knezoškofijstvu in salezijanskemu provincialu. Delo se je pa vendar moralo začeti že 1. 1911., ker je bila sklenjena po¬ godba s cementno tovarno za staro nizko ceno, toda cement se je moral odvzeti do konca 1. 1911., torej tudi porabiti. Komisijonelni ogled stavbišča se je vr¬ šil dne 14. avgusta 1911. Prvotno stavbišče, ki se je določilo dogovorno s salezijanci in se je oziralo na postavne predpise, se je moralo spremeniti, ker je okrožni fizik brezpogojno zahteval drug prostor. Rekurz bi bil delo le zavlekel in povzročil znatne 9 stroške. A sprememba stavbišča je pri- zadjala društvu znatno škodo, ker je bil že izkopan studenec in pripravljena precej¬ šna množina gradiva. Vendar je sedanje stavbišče lepše, četudi nekoliko bolj od¬ daljeno od cerkve. Blagoslavljanje temeljnega kamena se je vršilo 20. avgusta, kakor je opisano v I. zvezku knjižice „ Marij anišče“. Stavbena pogodba se je naposled sklenila z Julijem Jandlom dne 3. sept. 1911, ker je njegov sin Anton, izdelovalec načrtov, njemu prepustil delo. Tesarska dela je prevzel tesarski moj¬ ster Andrej Kavčič v Ivanjcih. A zidarsko delo se je začelo šele 11. septembra.. Ne¬ varna reč je bila, na jesen začeti tako ve¬ liko stavbo. Le polagoma je lezlo poslopje iz zemlje, a lepa jesen je jako prijala delu. Dne 22. novembra so zidarji napravili sklep, naslednji teden so tesarji opravili svoje delo in se je poslopje pokrilo ter sedaj čaka spomladi. Ljudje so držali svojo besedo: kadar se bo začelo, bomo že pomagali. Res so pomagali. Bodi stoterna hvala izrečena vsem. 10 Bog jim povrni z blagoslovom pri njih go¬ spodarstvu in v večnosti. Zvozilo se je do 1. decembra 1911 zidne opeke 159.560 ko¬ madov, 4 vagone cementa, 3 vagone apna, pa k temu potrebnega prodeca in peska. In vso to vožnjo so opravili vozniki zastonj. Vsi vozniki se štejejo kot udje dobrotniki Marijanišča. Pripomniti moramo, da naš imenik udov ni celo popoln. Pri mnogih udih nam je ne¬ znan kraj, tu in tam so naši prijatelji in pri¬ jateljice zložili kako svoto, ne da bi navedli svoja imena, od mnogih voznikov, ki so do¬ važali opeko, nismo dobili listkov, marsi¬ katero ime v se je morda spregledalo ali krivo zapisalo. Če kdo ne bo našel notri svojega imena, naj nam ne zameri. Hvaležni bomo, če se kdo oglasi in nam naznani svoje iz¬ puščeno ime. V takih zadevah se naj udje naravnost obračajo na predsednika „Marija- nišča“, ki je: Profesor Franc Kovačič v Mariboru, Koroška ulica 10, II. nadstr. Vrhtega so tudi bruna vozili na žago in od žage deske domov razni vozniki. Pe¬ sek sta tudi dala brezplačno domača tržana Franc Koroša ml. in Jožef Šonaja. 11 Tudi ustanovnino so vplačali večinoma vsi, ki so bili kaj obljubili, in oglasili so se tudi novi ustanovniki. Opozarjamo tudi naše cenjene ude, naj dajejo denarne zneske le znanim in zanes¬ ljivim osebam, ki jim za vsak znesek dajo potrdilo na rdečem listku društvenih nabi¬ ralnih zvezkov. Če je tudi katero ime pomotoma izpu¬ ščeno, ve za njih dobro delo vsevedni Bog in on bodi plačnik vsem. Začetek je sicer storjen, a čaka še ogromno dela in stroškov. Z združenimi močmi in z božjo pomočjo se bo tudi to doseglo. Poslopje, ki se tako ponosno dviga, naj bo vsakomur spodbuda, da po svojih močeh pripomore, da bi zgradba čim prej dosegla svoj namen. Treba še bo precej vožnje, ker se do spomladi mora spraviti na stavbišče še ka¬ kih 20.000 komadov zidne opeke pa pesek. Vrhtega bi se moral 1. 1912. postaviti še en del poslopja, za katerega je preračunjeno 116 tisoč opeke. Z brezplačno vožnjo je društvu veliko pomagano, dotični vozniki pa tudi to še 12 najložje zatrpijo zlasti takrat, kadar ni nuj¬ nega kmetijskega dela. Naše vrle voznike prosimo, da porabijo sedaj zimski čas, pre¬ den se začne spomladansko delo. Pa tudi plačujočih udov družba živo potrebuje. Udje so četverne vrste: usta- novniki, ki plačajo 100 ali več kron, do¬ brotniki, ki plačajo manj ko 100 pa več kot 1 K, redni udje, ki plačujejo vsako leto po 1 K, podporni udje, ki darujejo manj kot 1 K. Navedimo tukaj mičen vzgled, ki nam ga je sporočila tajnica ženskega odbora. Neki pastirček je videl iz daljnega hriba novo veliko poslopje na ravnem polju. Vpra¬ šal je, kaj to pomeni. Odgovorili so mu, da je to „klošter“, kjer bodo sprejemali in poučevali dečke kakor je on. In deček je daroval svoje skromno imetje — štiri vi¬ narje ! Ta vzgled nas pač spominja revne vdove v evangeliju in osramoti marsikaterega tr¬ dosrčnega bogatina. 13 Med letom je odbor zadel hud udarec, ker je 25. majnika umrl društveni blagajnik, g. Franc Rožman v cvetu svojih let. Po¬ greb mu je vodil in nagrobnico govoril društveni predsednik prof. Fr. Kovačič, vde- ležil se ga je ves možki in ženski odbor. Mesto njega je blagajništvo prevzel trški župan Martin Ostre. 3. Kakšna šola bo? Kaj pa bo prav za prav v Marijanišču ? je že marsikdo vprašal. Na to lahko damo določen odgovor: Nižja kmetijska šola bo. Tako je zagotovil predsedniku g. provincial salezijanski v pismu dne 13. dec. 1911. Sicer imamo že tako kmetijsko šolo na Sp. Štajerskem v Št. Jurju ob južni želez¬ nici, a ta šola je Murskemu polju nekoliko od roke in pa tudi premalo za celi Spodnji Štajer. Koliko gospodarskih šol imajo n. pr. na Češkem! Ljutomerski okraj si že zdavna želi take šole in tukaj jo sedaj lahko do¬ seže s primeroma malimi sredstvi. Zavod pa se ne bo omejil le na kmetijsko šolo, ampak se bo skrbelo tudi za obrtno šolo, katero štajerski Slovenci krvavo potrebu- 14 jemo. Seveda, to ne bo nastalo vse en dan, zavod se bo moral polagoma razvijati. Tudi v Ljubljani je bil skromen začetek. Prišli so tjekaj salezijanci 23. novem¬ bra 1901. in prvega dečka so v zavod dobili 8. decembra i. 1. Spomladi so jih imeli 13 in 1. 1911, torej čez 10 let —- 165. Za mlade ljudi je potrebno dvoje: da se naučijo ko¬ ristnih reči in da se dobro vzgojijo. Za oboje bo poskrbljeno v Marijanišču. Kmetje se naj ne bojijo, da bi jim zavod morebiti delavce odvzel. Fabrike rastejo kakor gobe, nove železnice se zidajo in te pač jemljejo kmetu delavne moči, a tega ne moremo od¬ praviti. Gospodarska šola v Marijanišču bo pa skušala vzgajati iz dečkov razumne kme- tovalce in dobre rokodelce, ki bodo po¬ zneje zunaj pridni pomagači in vrli mojstri. 15 Udje „Marijanišča“ 1.1910. in 1911. Ustanovniki. Ustanovniki so tisti udje, Budja Ana, Banovci. Budja Matjaž, Banovci. Cagran Jožefa, Banovci. Farkaš Jožefa, Ilijaševci. Horvat Jožef, Veržej. Horvat Marija, Veržej. Janžekovič Lovro, župnik, Veržej. Jurkovič Martin, dekan, Lju¬ tomer. Koroša Marija, Veržej. Korošak Marija, Ilijaševci. Korošak Mihael, Ilijaševci, Kosi Ana, Veržej. Kosi Franc, Veržej. Kosi Marija, Gradec. Košar Franc, Veržej. Košar Marija, Veržej. Kovačič dr. Fr., Maribor. Kralj Franca, Ilijaševci. Kralj Marija, Ilijaševci. Kralj Terezija, Ilijaševci. ki plačajo 100 K ali več ali Meško M., župnik, Kapela. Novak Marija, Ljutomer. Ostre Martin, Veržej. f Puščenjak Anton, Veržej. Puščenjak Franca, Veržej. Puščenjak Liza, Veržej. Puščenjak Neža, Veržej. Rantaša Tomaž, Selišči. Rožman Treza, Ilijaševci, t Rožman Franc, Veržej. Rožman Julijana, Veržej. Saboti Filip, Veržej. Saboti Marija, Veržej. Slavič Gera, Grabe. Sršen Fr. ml., Veržej. Sršen Kristina, Veržej. Štuhec Gera, Gradec. Topolnik Ivan, kapelan, Ka¬ pela. Vaupotič Franca, Lokavci. Vrzel Jernej. Ljutomer. Skupaj 40. podarijo kaj drugo v toliki vrednosti. 16 Dobrotniki. Dobrotniki so tisti udje, ki plačajo več kakor 1 K pa manj kakor 100 K, ali pa z vožnjo in z delom poma¬ gajo pri stavbi. Augustinovič Ferd., Veržej. Babič Antonija, Lokavci. Babič Franc, Krapje. Baša Alojz, Cmurek. Baša Ana, Cmurek. Baša Andrej, Cmurek. Baša Ivan, Cmurek. Baša Marija, Dokležovje. Baša Mihael, Dokležovje. Belec Fr., Kristanci. Belec Franc, Logarovci. Berden Ivan, Ogrsko. Bežan Anton, Šalinci. Bežan Marija, Šalinci. Blažič Stefan, Dokležovje. Bogovič Iv., korv., Maribor. Bosina Ivan, kapelan, Sv. Jurij Sl. gor. Bračko Antonija, Maribor. Brumen Franc, Krapje. Budja Alojz, Banovci. Budja Neža, Bunčani. Bukovšek Anton, kapelan, Prihova. Bunderl Ivan, Veržej. Bunderl Miki., Veržej. Canjko Martin, Veržej. Canjko Tomaž, Veržej. Cartl Ana, Vučja ves. Cartl Ivan, Vučja ves. Cigan Martin, Gančani. Cimerman Franc, G. Krapje. Cimerman, Banovci. Cipot Jožef, Veržej. Cirar Neža, Št. Ilj v Sl. gor. Cmerekar Alojz, Veržej. Cmerekar Andrej, Veržej, Cof Anton, Grlava. Cof Franca, Šalinci. Cof Jakob, Grlava. Cvetko Jožef, Ključarovci. Čagran Franc, Banovci. Čagran Marija, Banovci. Čagran Martin, Banovci, Cede Josip, župnik, Stude¬ nice. Čižek Josip, dekan, Jarenina. Črnel Janez, Lokavci. Čuk Alojz, Vučja ves. Čuk Franc, Veržej. Dekorti Josip, župnik, Lju¬ bno. 17 Dolamič Martin, Šalinci. Dolnarič I., Kamenščak. Domanjko Alojz, Bučečovci. Domanjko Jakob, Boreči. Dunša Marija, Veržej. Dvoršak BI., St. Jurij ob j. ž. Erlich Jakob, Ključarovci. Farkaš Franc, Ilijaševci. Ferenc Anton, Zihlava. Ferenc Jožef, Veržej. Ferenc Martin, Veržej. Fifnja Gera, Mala nedelja. Filipič Boštjan, Krapje. Filipič Fr., Krapje. Filipič Magd., Logarovci. Fujs Jožef, Nemščak. Fuks Fr.,-Veržej. Gabre Franc, Veržej. Gabre Ivan, Veržej. Gajsar Al., Veržej. Gajsar Marija, Veržej, f Gajsar Neža, Veržej. Gomilšek Fr., župnik, Sv. Peter na Medv. selu. Golunder Marija, Veržej. Goršek Jožefa, Veržej. Grantaša Matija, Veržej. Gregorinčič Antonija, Hanželič Franca, Veržej. . Hebar Franc, župnik, Sp. Polskava. Heric Franc, Boreči. Horvat Alojz, Križevci. Horvat Helena, Veržej. Horvat Ivan, Križevci. Horvat Jožef, Dokležovje. Horvat Lovro, Veržej. Hrastnik Hel., Sp. Polskava. Ivanjšič Jakob, Kokoriči. Ivanjšič Mart., Kokoriči. Jaušovec Fr., Veržej. Jelen Ivan, Lokavci. Jelen Jakob, Lokavci. Juger Anton, Boreči. Juranovič Franca, Banovci. Juranovič Marija, Banovci. Juranovič Martin, Banovci. Jureš Alojz, Boreči. Jureš Franc, Boreči. Jurinec Alojz, Banovci. Jurinec Marija, Banovci. Karba Jožef, G. Krapje. Karba Marija, Kardinar Anton, Vučja ves. Kardinar Franc, Banovci. Kardinar Ivana, G. Krapje. Kardinar Jož., prot., Celje. Kardinar Mihael, Vučja ves. Kegl Anton, Stara ves. Kelemina Matija, žup. v. p. Št. Ilj Sl. g. Kobilec Ivan, Dokležovje. Kokelj Al., župnik, Vurberg. Kolmanič Franc, Lokavci. 2 18 Kopun Marija, Veržej. Kopun Marko, Veržej. Koroša Anton, Veržej. Koroša Fr. st., Veržej. Koroša Fr. ml., Veržej, Koroša Ivan, Veržej. Korošak M., Grlava. Kos Verona, Krajna. Koser Fr. st., Juršinci. Kosi Alojz, Ključarovci. Kosi Anton, Veržej. Kosi Apolonija, Grabe. Kosi Franc, Grabe. Kosi Jakob, Grabe. Kosi Jožef, Ilijaševci. Kosi Marija, Grabe. Kosi Matija, Grabe. Kosi Marija, Ključarovci. Kotnik Fr., Veržej. Kovačič Franc, Veržej. Kozar Ivan, Veržej. Kozar Liza, Veržej. Kralj Ivan, Veržej. Kralj Marija, Vučja ves. Krapec Martin, Ižekovci. Križanič Marija, Boreči. Kšela Liza, Šalinci. Kšela Matija, Šalinci. Kumer K., žup., Prihova. Kunčič Marija, Stara ves. Lebar Martin, Ižekovci. Lebar Stefan, Ižekovci. Lešnik I., Stara ves. Lončarič Josip, kapelan, St. Jurij ob Taboru. Lorber Jožef, Sv. Peter pri Mariboru. Lovrec Andrej, kapelan, Lj utomer. Lubi Franc, Bunčani. Lukač Jožef, Bakovci. Luskar Ivan, kapelan, Gor. Radgona. Magdič Alojz, Logarovci. Makoter Franc, Cven. Makoter Matjaž, Cven. Makovec Franc, Lokavci. Marinič Alojz, Bunčani. Medved A. dr., prof., Maribor. Meznarič Ana, Babinci. Meznarič Liza, Babinci. Miki Alojz, Sv. Jurij na. Ščavnici. Misija Mihael, Boreči. Moravec Franc, st. župnik, Maribor. Mraz T., župnik v p., Gradec. Mujdrc Kata, Belotinci. Mursa Josip, Sp. Krapje. Muršič Juiljana, Sp. Mota. Milhlfellner Rudolf, Veržej. Novak Alojz, Grabe. Novak Anton, Lokavci. Novak Anton, Lokavci. 19 Novak Anton, Sp. Mota. Novak Franca, Ključarovci. Novak Ivan, Lokavci. Novak Jernej, Veržej. Novak Marija, Lokavci. Novak Matija, Banovci. Novak Nanika, Sp. Krapje. Osenjak Martin, župnik, Gor. Radgona. Ostrc-Bundrlov rod.,Veržej. Ostre Alojz, Bunčani. Ostre Alojz, Veržej. Ostre Anton, Bunčani. Ostre Franc, Veržej. Ostre Marija, Veržej. Panič Alojzija, Veržej. Panič Janko, Ogrsko. Panič Jurij, Veržej. Pavlič Liza, Logarovci. Pečnik Josip, kapetan, Tr¬ bovlje. Perdigal Jožef, JDokležovje. Peršak Jakob, Šalinci. Petovar Anton, Bunčani. Plateis Franc, Sv. Jakob v Sl. gor. ♦ t Plohl Ana, Kokoriči. Ploj Martin, Boreči. Podgorelec Jožef, Šalinci. Poljanec Alojz, Ključarovci. Poljanec Karol, Boreči. Postružnik Mar., Ljutomer. Predi Marija, Veržej. Prelog Alojz, Banovci. Prelog Anton, Veržej. , Prelog Ferdinand, Šalinci. Prelog Friderik, Šalinci. Presker Karol, župnik, Ka¬ pele. Pšunder Ferdo, vikar, Ptuj. Puhar Alojz, Veržej. Puščenjak Anton, Veržej. Puščenjak Jožef, Veržej. Puščenjak Matija, Lokavci. Rajh Jos. st., Sp. Mota. Rajnar Jakob, Ključarovci. Rajnar Ivan, Veržej. Rakuša Jožef, Grabe. Rantaša Mihael, Bunčani. Ravtar Jožef, Veržej. Razlak Anton, Kristanci. Rižnar Mihael, Veržej. Ros Ivan, Veržej. Ros Marija, Krapje. Rožman, Boreči. Rožmarič Anton, Veržej. Saboti L, Ižekovci. Sagaj Franc, Ključarovci. Senjur Anton, Logarovci. Simonič Marija, Dunaj. Simonič Matjaž, Grabe. Simonič Matija, Grabe. Skuhala Andrej, Banovci. Skuhala Katarina, Banovci. 2* 20 Skuhala Peter, župnik v p. Ljutomer. Skuhala Urša, Banovci. Slana Anton, Veržej. Slavič Anton, Grabe. Slavič Anton, Salinci. Slavič Anton, Salinci. Slavič Matija, Bučečovci. Slavič Marija, Ključarovci. Slavič Marija, Kamenščak. Slekovec Matija, Ilijaševci. Smodiš Franc, Sp. Krapje. Smodiš Ivan, Sp. Krapje. Sraka Ivan, Ižekovci. Sraka Matjaž, Ižekovci. Sreš Martin, Ižekovci. Sršen Alojz, Veržej. Sršen Anton', Veržej. Sršen Fr. st., Veržej. Stanetič Franc, Banovci. Stanjko Franc, Grlava. Stranjšak Franc, Bučečovci. Stranjščak Peter, Veržej. Strašek Mihael, župnik v p. Slov. Gradec. Strnišča Alojz, Veržej, Strnišča Franc, Grlava. Strnišča Marija, Veržej. Suhač dr. Ant., dek., Sv. Ana v na Krembergu. Šalamun Jakob, Lokavci. Šalamun Jakob, Lokavci. Šalamun Matija. Lokavci. Šalamun Terezija, Lokavci. Šijanec Anton, župnik, Sv. Jurij v Sl. gor. Šimak Martin, Krapje. Šinko Matija, župnik v p., Središče. Škafar Ivan, Belotinci. Šketa Iv., kapelan, Hajdina. Šlander Emeran, G. Rad¬ gona. Šmid Miloš, Solčava. Schmidlechner Ivan, Veržej. Šolske sestre, Sv. Peter pri Mariboru. Šonaja Ana, Veržej. Šonaja Alojz, Veržej. Šonaja Jožef, Veržej. Šonaja Martin, Veržej. Šonaja Matija, Veržej. Šonaja Treza, Veržej. Šoštarič Jakob, Grabe. Šoštarič Mihael, Veržej. Šrajner Fr., kapelan, Žalec. Štampar Ivan, Grlava. Štrakl *Marija, Križevci. Štrakl Matej, župnik, Sv. Peter pri Mariboru. Štimac Jurij, Sred. Bistrica. Štuhec Alojzija, Stara ves. Štuhec Alojz, Logarovci. Štuhec Anton, Veržej. 21 Štuhec Franc, Logar ovci. Stumpf Jožef, Bunčani. Štumpf Mihael, Kokoriči. Šumak Andrej, Bunčani. Tiplič Franc, Veržej. Tkavc A., st. kap., Maribor. Topolovec Martin, Veržej. Topolnik Jožef, Banovci. Tratnjak Ivan, Ižekovci. Trbrča Marija, Ižekovci. Vaupotič Ana, Lokavci. Vaupotič Franc, Lokavci. Vaupotič Ivan, Lokavci. Vaupotič Jožef, Lokavci. Vaupotič Matija, Lokavci. Viher Fr., Radomerščak. Vindiš Martin, Dokležovje. Vinko vi č Marija, Bratonjci. Vogrinec Jakob, Stara ves. Vogrinec Terezija, Stara ves. Vozlič Marija, Cven. Vrbnjak Ivan, Ključarovci. Redni Redni udje so tisti, ki p Babič Franca, Cven. Bakan Agata, Dokležovje. Bakan Ivan, Dokležovje. Vreže Ivan, prof., Maribor. Zelenko Martin, Veržej. Zemljak Jakob, Cven. Zemljič Jožef, Bunčani. Zidanšek Jos.. prof., Maribor Zmazek Alojz, Kristanci. Zmazek Franc, župnik, Sv. Benedikt Sl. gor. Zmazek Jakob, Gajšovci. Zmazek Marija, Kristanci. Zorko Melh., kap., Cirkovce. Zver Matjaž, Ižekovci. Žabota Franc st., Veržej. Žabota Gera, Veržej. Žajdala Alojz, Ilijaševci. Zalar Franc, Grabe.. Žitek Marko, Lokavci. Žižek Martin, Gančani. Žnidarič Franc, Grabe. Žoks Neža, Satahovci. Zvare Ana, Veržej. Zvare Matija, Veržej. Skupaj 326. udje. lačujejo po 1 K na leto. Bakan Jožef, Dokležovje. Balažič Barbara, Ižekovci. Balažič Ivan, Dokležovje. 24 Klemenčič Jož., Dokležovje. Klepec Pavel, Gančani. Koroša Ana, Veržej. Koroša Ivan, Maribor. Koroša Ivana, Maribor. Koroša Neža, Veržej. Koroša Radovan, Maribor. Kosanič Franc, Kristanci. Koser Fr. ml., Juršinci. Kosi Alojz, v Ključarovci. Kosi Ana, Žerovinci. Kosi Marija, Grabe. Kosi Tomaž, Kristanci. Košar Marija, Veržej. Košič Anton, Krapje. Kosti Alojzija, Logarovci. Kotnik Franc ml., Veržej. Kotnik Marija, Veržej. Kovačič Franc, Cven. Kralj Marija, Ivanjkovci. Kramberger Jožef, Lj utomer. Kraner T., Sv. Jurij v Sl. g. Kranjc Frančiška, Sp. Mota. Kranjc Jakob, Sp. Mota. Kranjc Marija, Sp. Mota. Kranjc Marija, Cven. Kranjc M., kap., Središče. Kreslin Ana, Ižekovci. Križan Marija, Žerovinci. Križanič Marija, Ljutomer. Kukol Franc, Vučja ves. Kupljen, Fr. ml., Veržej. Ktihar Anton, Ižekovci. Kuhar Anton, Ižekovci. Kuhar Franc, Bakovci. Lah Franc, Sp. Mota. Lah Terezija, Sp. Mota. Lebar Stefan, Ižekovci. Legat Neža, Sv. Jurij v Sl. g. Legen Marko, Gančani. Lepuša Eva, Ljutomer. Leskovar Ferdo, Maribor. Lipovec Feliks, Mekotnjak. Lipša Jožef, Križevci. Lorbek Terez., Sv. Jurij v Sl. g. Lorber Julika, Veržej. Lovrec Terez., Sv. Jurij v SL g. Lukač Imbre, Dokležovje. f Lukovnjak Franc, Lukovnjak Neža, Magdič Franc, kapelan, Se¬ žana. Magdič Vid, Ključarovci. Majcen Jožefa, Stara ves. Makoter Jožef, Krapje. Makovec Jožefa, Lokavci. Makovec Martin, Grlava. Marinič Franc, Logarovci. Marinič Franc, Logarovci. Markošek Ivan, profesor, Maribor. Mavčec Marko, Gančani. 25 Mavčec Ivan, Gančani. Mavčec Ivan, Gančani. Mavrič Franc, Logarovci. Mavrič Franc, Logarovci. Meserič Ana, Ižekovci. Meznarič Franc, Mekotnjak. Meznarič Marija, Mekotnjak. Meznarič Verona, Krapje. Meznarič Tomaž, Ižekovci. Misleta Alojz, Babinci. Misleta Neža, Babinci. Mlinarič Andrej, Kristanci. Mlinarič Franc, Kristanci. .Mlinarič .Jožefa, Kristanci. Mlinarič Mihael, Krištanci. Mlinarič Terezija, Muhič Marija, Belotinci. Muršec Franca, Sv. Peter pri Mariboru. Muršič Andrej, Sp. Mota. Muršič Franc, župnik, Fram. Muršič Franc, Salinci. Muršič Julijana, Sp. Mota. Muršič Neža, Salinci. Nemec Alojzija, Salinci. Nemec Peter, Cven, Novak Alojzija, Veržej. Novak Franc, Banovci. Novak Ivan, Lokavci. Novak Gera, Krapje. Novak Lovro, Ključarovci. Obal r., živi i. mrtvi, Bakovci. Onišak Alojzija, Veržej. Onišak Marija, Veržej. Ornik Antonija, Sv. Jurij v Sl. gor. Ornik Marija, Sv. Jurij v Sl. gor. Ornik Ver., Sv. Jurij v Sl. g. Ostre Antonija, Veržej. Ostre Franc, Veržej. Ostre Marija, Veržej. Ostre Marija, Veržej. Ostre Stanislav, Veržej. Ostre Terezija, Veržej. Ostrž Fr., kapelan, Sv. Križ. Ozmec J ulijana, Radomerje. Pavalec Antonija, Sv. Jurij v Sl. gor. Pihler Alojzija, Žerovinci. Pihler Jožefa, Žerovinci. Pintarič Blaž, Cven. Podgorelec Dora, Ogrsko. Podplatnik Ivan, Krištanci. Polanič Jožef, Logarovci. Poljanec Matjaž, Krištanci. Poreduš Ivan, Ižekovci. Poreduš Marija, Ižekovci. Predi Helena, Veržej. Prelog Alojzija, Ključarovci. Prelog Marija, Veržej. Prelog Matija, Stara ves. Pučko Jožef, Krapje. Pučko Liza, Sp. Mota. '26 Radonja Marija. Ogrsko. Rajh Ivan, Sp. Mota. Rajh Marija, Kristanci. Rajh Marija, Sp. Mota. Rajh Milena, Cven. Rajnar Apolonija, Ključa¬ rovci. Rajtar Anton, Kristanci. Rajtar Franc, Kristanci. Rep Marija, Logarovci. Rižnar Apolonija, Ljutomer. Robinščak Marija, Rotar Franca, Veržej. Rotar Marija, Žerovinci. Rus Jožefa, Cven. Sagaj Marija, Babinci. Senčar Marija, Stara ves. Senčar Peter, Stara ves. Senekovič Tilika, Sv. Peter pri Mariboru. Senica Marija, Ižekovci. Serec Amalija, Babinci. Serec Augustina, Babinci. Sever Franc, Banovci. Sever Franc, Ljutomer. Sever Jožef, Cven. Simonič Ana, Sv. Tomaž. Simonič Fr., vikar, Maribor. Skuhala Alojz, Ključarovci. Skuhala Ter., Ključarovci. Slana Alojz, Ključarovci. Slana Matija, Krapje. Slana L, Veržej. Slana Neža, Ključarovci. Slavič Franc, Salinci. Slavič Janko, Vučja ves. Slavič Jožef, Cven. Slavič L, Ilijaševci. Slavič Treza, Stara ves. Smodiš Matej, Sp. Mota. Snedec Marija, Veržej. Snedec Marija, Veržej, f Snedec Martin, Veržej. Sobočan Ana, Dokležovje. Sreš Martin, Ižekovci. Sršen Julika, Veržej. Sršen Marija, Veržej. Sršen N., Veržej. Stanjko Marija, Logarovci. Stanjko Martin, Logarovci. Stegenšek dr. Aug., prof., Maribor. Strnišča Franc, Grlava. Strnišča Ivan, Križevci. Šalamun Ana, Lokav-ci. Šalamun Liza, Lokavci. Šalamun Liza. Lokavci. Šalamun Marija, Lokavci. Šalamun Marko, Lokavci. Šalamun Matija, Lokavci. Šaruga Katarina, Krog. Šenkec Helena, Ogrsko. Šijanec Liza, Boreči. Šijanec Marija. Jamna. 27 Šipoš Jožef, Ogrsko. Skamlec Ignac, župnik, Le¬ skovec. Šonaja Marija, Veržej. Šonaja Marija, Veržej. Šoštarič Jakob, Grabe. Šoštarič Franca, Grabe. Šoštarič Marija, Grabe. Špindler I., Cven. Šprager Marija, Veržej. Štampar Antonija, Grlava. Štampar Marija, Grlava. Štampar Marija, Ljutomer. Štampar Treza, Grlava. Štaman Alojz, Cven. Štefanec Ivan, Kristanci. Štefanec Jožefa, Kristanci. Štrakl Barbara, Sv. Peter pri Mariboru. Štuhec Alojz, Logarovci. Štuhec Franc, Logarovci. Štuhec Franc, kapelan, Sv. Miklavž. Štuhec Jožefa, Logarovci. Štuhec Marija, Logarovci. Štuhec Marija, Logarovci. Štuhec Matija, Logarovci. Šumen Martin, Gančani. Tašner Ana, Mala nedelja. Tibat Jožef, Cven. Tomažič Martin, kapelan, Sv. Peter pri Mariboru. Trojnar Anton, Cven. Tutan Ana, Bakovci. Vajda Liza, Stara ves. Vajs Jožef, Stara ves. Vaupotič Ana, Lokavci. Vaupotič Marija, Lokavci. Veberič Alojzija, Vučja ves. Voglar Jak., Sv. Jurij v Sl. g. Vogrin Ivan, Vogrin Marija, Sveti Jurij Sl. gor. Vogrinec Treza, Stara ves. Voros Istvan, Ižekovci. Vrabl Marija, Vrbnjak Franc, Logarovci. Vrbnjak Gera, Ljutomer. Vrečar 'Marija, Sv. Andraž Sl. gor. Vršič Franc, Cven. Vrzel Ana,, Veržej. Zadravec Štefan, Gajšovci. Zanjkovič Marija, Središče. Zemljič Ana, Dokležovjc. Zmazek Ivana, Logarovci. Zmazek Jakob, Gajšovci. Zmazek Marko, Kristanci. Zver Urša, Ižekovci. Zalar Franc, Grabe. Zalar Marija Grabe. Zalih Ivan, Logarovci. Zalih Janoš, Gančani. Žalih Martin, Gančani. 28 Zalih Mihael, Gančani. Žibek Andrej, Kristanci. Žilavec Mihael, Dokležovje. Žmavc Ivan, Banovci. Žnidarič Marija, Grabe. Skupaj 361. Podporni udje. Podporni udje so tisti, ki plačujejo na leto manj kakor 1 K. Ajlec Jožef, Vučja ves. Akerman Janez, Ljutomer. Andrlič Julija, Sp. Mota. Andrlič Marija, Sp. Mota. Anlolin Ana, Ižekovci. Antolin Ivan. Ižekovci. Avar Martin, Veržej. Avar Liza, Veržej. Babič L, Sp. Mota. Babič N., Cven. Bakan Stefan, Gančani. Balažič Janoš, Balažič Marija, Stara-Nova ves. Balažič Urša, Gančani. Baligač Andrej, Ižekovci. Bali gač Marija, Ižekovci. Baratko Treza, Sp. Mota. Benkovič Janoš, Dokležovje. Bemjak Ana, Ižekovci. Bernjak Urša, Ižekovci. Bohanec L, Vučja ves. Bohinc Jožef, Cven. Brunec Mihael, Dokležovje. Cirar Franc, Veržej. Cirar Neža, Veržej. Cmrekar Marija. Cven. čuk Jožefa, Vučja ves, Čagran L, Vučja ves. Cmjavič L, Vučja ves. Cmjavič Franca, Vučja ves. Divjak L, Vučja ves. Domanjko Alojzija, Lokavci. Dolamič Franc, Krapje. Dominko Ana, Ižekovci. Domitrič Jožef, Ižekovci. Doniitrič Martin, Ižekovci. Duh Ivan, Gančani. Erjavec Marija, Krapje. Erjavec Mihael, Krapje. Ferenc Katarina, Logarovci. Ferenc Marija, Kokoriči. Filipič Ivan, Dokležovje. Filipič Jožef, Stara ves. 29 Filipič Terezija, Krapje. Franko Anton, Dokležovje. Gider Alojz, Gančani. Og. Golinar Zeta, Vučja ves. Granvola Marija, Kokoriči. t Gregor Jurij, Dokležovje. Grlec Stefan, Gančani. Heric Marija, Boreči. • Horjan Marija, Ižekovci. Horvat Martin, Ižekovci. Horvat Štefan, Ižekovci. Janežič Marija, Veržej. Jerič Marko, Gančani. Jerič Marko (Horvatov), Gančani. Jureš Jožefa, Logarovci. Jureš Marija, Logarovci. Kavaš Andrej, Gančani. Kegl Alojz, Vučja ves. Kelenc Mihael, Stara ves. Klemenčič Alojzija, Stara ves. Klemenčič Ivan, Dokležovje. Knaflič Jožefa, Vučja ves. Kolar Matjaž, Ižekovci. Korošak Jožef, Stara ves. Kos Antonija, Krapje. Kosi Ana, Stara ves. Kosi Franc, Krapje. Kosi Mihael, Cven. •Kosi Terezija, Grabe. Kosi Terezija, Grabe. Kostrca Magda, Ižekovci. Kostrca Stefan, Ižekovci. Košič Franc, Krapje. Košič Neža, Krapje. Koter Marija, Ižekovci. Kotnik Franc, Stročja ves. Kovačič Ana, Ižekovci. Kovačič Jakob, Cven. Kovačič I., Vučja ves. Kovačič Matija, Sp. Mota. Kovačič Matilda, Sp. Mota. Kranjc Alojz, Sp. Mota. Kranjc Marija, Stara ves. Krapec Marija, Ižekovci. Krčmar Ivan, Ižekovci. Krčmar Mihael, Ižekovci. Kržanič Martin, Dokležovje. Kunčič Klara, Stara ves. Kuzma Jožef, Gančani. Lebar Marija, Vučja ves. Lebar Urša, Ižekovci. Lipič Gej ta, Gančani. Lipša Marija, Krapje. Lončarič Filip, Sp. Mota. Lopert Martin, Dokležovje. Magdič Franca, Cven. Magdič Janez, Cven. Magdič Jožefa, Cven. Magoša Alojz, Noršinci. Magoša Franca, Noršinci. Majer Marija, Stara ves. Makoter Antonija, Sp. Mota 30 Marič Marija, Ižekovci. Marinič Marija, Markovič I., Sp. Mota. Mavčec Jožef, Gančani. Mavčec Jožef (Terentov), Gančani. Mavčec Martin, Gančani. Mavčec Matija, Gančani. Mavrič Ana, Krapje. Meglič I., Vučja ves. Menko Terezija, Ižekovci. Mlinarič Anton, Gančani. Mlinarič Mihael, Cven. Mujdrca Marija, Gančani. Muršič Alojz, Stara ves. Miihlfellner Gera, Veržej. Nemec Ana, Šalinci. Nemec Jožef, Salinci. Novak Alojz, Sp. Mota. Novak Franc, Maribor. Novak Jožef, Maribor. Novak Neža, Maribor. Novak Rozalija, Sp. Mota. Onišak I., Grabe. Ostre Antonija, Maribor. Ostre Peter, Maribor. Ožbetič Marija, Gančani. Pavlič Marija, Stara ves. Perger Ana, Lokavci. Peršak Franca, Salinci. Pertoc Flor., Stara ves. Petek Ivan, Ižekovci. Petek Ivan, Ižekovci. Pevec Ana, Cven. Pevec Antonija, Sp. Mota. Pintarič Franc, Dokležovje. Polanič Jožefa, Kristanci. Prša Ivan, Ižekovci. Prša Matjaž, Ižekovci. Prša Stefan, Ižekovci. Plečnik Jakob, Sp. Mota. Prelog I., Desnjak. Prelog Jožefa, Grabe. Prelog Jožef, Sp. Mota. Prelog Marija, Sp. Mota. Prelog Matija, Sp. Mota. Prelog Terezija, Veržej. Puconja Franc, Cven. Puconja Jožefa, Cven. Puconja Jožefa, Stara ves. Pušenjak I., Cven. Pušenjak Marija, Stara ves. Pušenjak Tomaž, Cven. Rajnar Ana, Krapje. Rakuša Marija, Vučja ves. Ransky I., Cven. Razlak Marija, Rezunja Štefan, Ižekovci. Rižnar Liza, Krapje. Ros I., Cven. Ros Jožefa, Vučja ves. Roškar Marija, Cven. Rudolf Marija, Ključarovci. Rus Alojzija, Cven. 31 Sabotin Ivan, Gančani. Sabotin Ivan, Gančahi. Senčar Franc, Gaj sovci. Senčar Mihael, Stara ves. Senica Marija, Ižekovci. Senica Marjanka, Ižekovci. Senica Martol, Ižekovci. Slana Jožefa, Krapje. Slana Jožef, Sp. Mota. Slana Marija, Vučja ves. Slavič Jožef, Stara ves. Slepec Magdalena, Ižekovci. Sovič Terezija, Sp. Mota. Sreš Ana, Ižekovci. Sreš Ana, Ižekovci. Sreš Ana, Ižekovci. Sreš Ivan, Ižekovci. Sreš Stefan, Ižekovci. Stanjko Ivan, Sp. Mota. Stanjko Marija, Logarovci. Stojko Jakob, Sp. Mota. Stojko Marija, Sp. Mota. Strah Marija, Logarovci. Stališča Franc, Golava. S veto nj a Ivan, Veržej. Salaminko Julija, Stara ves. Žalika Franc, Ižekovci. Žalika Marija, Ižekovci. Žalika Martin, Ižekovci. Skalar Agata, Ižekovci. Škafar Martin, Ižekovci. Škafar Štefan, Ižekovci. Špur Antonija, Krapje. Špur Katarina, Sp. Mota. Staman Janez, Ižekovci. Štuhec Franc, Bunčani. Štuhec Jakob, Stara ves. Štuhec Marija, Bunčani. Štiklar Urša, Gančani. Tibant Marija, Sp. Mota. Tibant Terezija, Krapje. Toplak Tomaž, Gančani. Topolovič Mihael, Cven. Tratnjak Ana, Ižekovci. Tratnjak Marija, Ižekovci. Trojnar I., Cven. Vajda Marija, Mihalovci. Vajs Franc, Stara ves. Vargazon Jožefa, Krapje. Vaupotič Marija, Lokavci. Venuš Ana, Ižekovci. Vinkovič N., Stara ves. Vinkovič Ivan, Gančani. Vojkovič Marija, Ižekovci. Voršič Antonija, Veličane. Voršič Marija, Veličane. Vozlič Anton, Cven. Voros Ana, Gančani. Voros Jožef, Gančani. Voros Matija, Gančani. Voros Martin, Ižekovci. Vraz Terezija, Krapje. Vrban Ana, Dokležovjc. Vrbanjščak Franc, Stara ves. 32 Vrbnjak Ivana, Logarovci. Vrbnjak Jožefa, Vučko Ana, Ižekovei. Vučko Ladislav, Ižekovei, Zadravec Matjaž, Golava. Zavec Marija, Banovci. Zmazek Marija, Grabe. Zorko Karol, Ižekovei. Zver Ivan, Ižekovei. Zver Marija, Ižekovei. Zver Marija, Gančani. Žibrat Rozalija, Sp. Mota. Žličar Apolonija, Sp. Mota. Žižek Ana, Ižekovei. j Žižek Andrej, Dokležovje. Žižek Andrej, Gančani. j Žižek Jožef, Gančani. Žižek Magdalena, Dokle¬ žovje. Žižek Marija, Ižekovei. ; Žižek Matija, Gančani. 1 Žunič Marija, C ven. Žužek Stefan, Ižekovei. Skupaj 256. '2' Marijanišče v Veržeju. Zv. III. Spomenica | S ■ I 1 ! lina slovesno blagoslovitev i;i 81 $ JI Salezijanskega zavoda v Veržeju hH dne 27. oktobra 1912, —$>_ Priobčil prof. Fr, Kovačič. Maribor, 1913. Izdalo „Marijanišče“. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Marijanišče v Veržeju. Zv. III. o o o o o Spomenica na slovesno blagoslovitev Salezijanskega zavoda v Veržeju dne 27. oktobra 1912. — <$>— Priobčil prof. Fr. Kovačič. Maribor, 1913. Izdalo „Marijanišče“. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Štev. 450. Mnogočastitemu gospodu Francu Kovačič, 1 doktorju modroslovja, kn. šk. duhovnemu svetovalcu in profesorju na kn. šk. bogoslovnem učilišču v Mariboru. Na Vašo prošnjo z dne 27. januarja 1913 dovolim prav z veseljem v smislu apostolske konstitucije Officiorum ac mune- rum od dne 25. januarja 1897, oziroma okrožnice P as c en d i Dominici gr egi s z dne 8. septembra 1907, da se natisne Spome¬ nica na slovesno blagoslovitev Salezijanskega zavoda v Veržej u. Lično knjižico spremljaj bogat blagoslov božji, da bo Mari- janišču v Veržeju ohranila dosedanje dobrotnike ter mu pridobila sp novih prijateljev. Mati dobrega sveta vzemi pod svoje varstvo prevažni zavod, njegove predstojnike in gojence in vse, ki bodo z zanimanjem pre¬ birali skrbno sestavljeno Spomenico! V Mariboru, na god sv. Frančiška Salezija, dne 29. janu¬ arja 1913. Uvod h obrotnikom in prijateljem „Marijanišča“ v Ver- žeju podajemo s to knjižico tretje poročilo o društvenem delovanju. Po obliki in vsebini se ta zve¬ zek znatno razločuje od prejšnjih dveh, in po pravici, zakaj leto 1912. ostane znamenito za „Marijanišče“, za Mursko polje, za celo Lavantinsko škofijo. Mnogo lepih svečanosti se je v tem evharističnem letu vršilo po raznih župnijah obsežne Lavantinske škofije; med njimi Veržej s svečanostjo dne 27. oktobra ni na zadnjem mestu. Dogodki pa iz človeškega spomina hitro izginejo, zato je prav, da se zapišejo in tudi potomcem ohranijo. Ta zvezek „Marijanišča“ bodi tedaj posvečen v zahvalo Bogu, ki je dal svojo pomoč našemu podjetju, v zahvalo prevzvišenemu nadpastirju, ki so blagovolili osebno in slovesno zavod blagosloviti in otvoriti, v za¬ hvalo vsem, ki so pri tem delali, trpeli, žrtvovali; ob enem pa v vspodbudo, da, kar smo začeli, krepko na¬ daljujemo in uspešno dovršimo. Da se je knjižica mogla okrasiti s primernimi sli¬ kami, gre zahvala prevzvišenemu knezoškofu, ki so velikodušno prevzeli stroške za napravo slik. Klišč za čisto izvirno sliko prevzvišenega nadpastirja je napra- - IV - vila tvrdka Angerer in Goschl na Dunaju, vse druge pa Jožefova tiskarna v Celovcu. Stroški za napravo klišejev znašajo 133’29 K. Fotografijo prevzvišenega knezoškofa je napravil mariborski fotograf Prader,. ostale pa radinski fotograf F. Razlag in ljutomerski A. Huber. waW BOK * Pridiga Lavantinskega knezoškofa Mihaela po dokončani blagoslovitvi Marijinega doma v Veržeju, na 22. nedeljo po binkoštih, ob osmini praznika po¬ svečenja cerkev, dne 27. oktobra evharističnega leta 1912. Fratres, confidimus in Domino lesu, quia, qui coepit in vobis opus bonum, perficiet! Bratje, mi zaupamo v Gospoda Jezusa, da bo on, ki je začel v vas dobro delo, ga tudi dovršil! (Začetek nedeljskega berila, povzet iz lista sv. Pavla do Filipljanov 1, 6). V Gospodu pobožno zbrani kristjani! ratje, mi zau p a m o v Gospo da Jezusa, da bo on, ki je začel v vas dobro delo, ga tudi dovršil! Te začetne be¬ sede današnjega nedeljskega berila naj bodo prve, ki jih poln sladkega upanja izpregovorim na tem svetem kraju, kjer smo se zbrali v pomenljivem času k po¬ menljivi slovesnosti. Imeniten je čas, v katerem smo se sešli pri sv. Mihaelu v lepi župniji Veržejski. Današnja nedelja je dvaindvajseta po binkoštih, ko slišimo brati jedrnati evangelj o tistem znamenitem, vedno veljavnem izreku našega Gospoda in Vzveličarja Jezusa Kristusa: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega! (Mat. 22, 21). Prebivalci Veržejskega trga in njegove okolice so doslej zvesto dajali cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega. Tudi današnja svečanost glasno in jasno oznanjuje, da hočejo tukaj¬ šnji katoliški verniki vselej vestno dajati Cerkvi dobrih sinov in državi vrlih mladeničev in krepostnih mož. Obenem praznujemo danes osmino godu posve¬ čenja katedralne cerkve in vseh drugih cerkev po naši razsežni staročastiti škofiji. In prav danes sem blago¬ slovil med globoko pomembnimi molitvami in ganlji¬ vimi obredi Marijin dom ali Marijanišče, v ka¬ terem se bo deška mladež podučevala v občekoristnib predmetih in vzgojevala v krščanskem življenju. Danes slovesno blagoslovljenemu zavodu bo vedno veljalo zlato geslo: Rešimo mladino! — Gredoč še naj povem, da je danes tudi za mene resnega spomina vreden dan. Danes pred 23 leti sem bil namreč v Solno- graški metropolitanski cerkvi posvečen za škofa La¬ vantinskega. O dolga doba neprestanih skrbi in trudov, neprenehljivih žrtev in težav! Več sem v tem času doživel žalostnih ko veselih trenutkov. Ali današnji dan bom prišteval najveselejšim dnevom svojega živ¬ ljenja. Kakor dan, enako pomenljiv je tudi ves mesec, v katerem se vrši ta naša zgodovinska slavnost. Ob¬ enem je danes peta nedelja v oktobru. Ves ta mesec vinotok je posvečen tisti prečudežni Devici in Materi, ki jo v lavretanskih litanijah na pomoč kličemo s 3 prošnjo: Kraljica svetega rožnega venca, pro¬ si za nas! In danes od mene med izpodbudnimi mo¬ litvami blagoslovljeni veličastni, čeprav še ne popol¬ noma dozidani dom je posvečen tej mogočni Kraljici nebes in zemlje, je izročen Mariji, materi dobrega sveta. K Mariji, deviški materi nebeškega detoljuba, bodo predstojniki in oskrbniki novega zavoda vodili svoje ljube učence in gojence. Saj stojijo tudi sami pod mogočnim varstvom in zavetjem Marije, po¬ močnice kristjanov. Poleg dneva in meseca je tudi leto, v katerem sem blagoslovil krasno Marijanišče in smo ga da¬ nes slovesno odprli, prav znamenito in zgodovinski pomembno. V cerkveni zgodovini naše ljube Avstrije bo tekoče leto vedno nosilo prelepo ime: evhari¬ stično leto, to je izredno sveto leto, ki je bilo zavsem posvečeno češčenju in moljenju, obiskovanju in preje¬ manju božjega Vzveličarja, kakor je resnično, dejansko in bistveno pričujoč pod podobama pšeničnega kruha in grozdnega vina na naših altarjih. Najsvetejšemu za¬ kramentu vseh zakramentov velja celo tekoče leto 1912. In neskončnemu Bogu bodi čast in hvala za vse veli- čajne, milosti polne slovesnosti, ki so se obhajale letos po vsej razprostrani vladikovini v proslavo presvete Evharistije! Tudi naša današnja svečanost je nekako evharistič¬ na. Saj vendar prihaja ves blagoslov in vsa milost od evha¬ rističnega Boga-kralja, ki v tabernakelju med nami pre¬ biva, vlada in kraljuje. In k vam došli častiti očetje Salezijanci bodo po nauku in v duhu svojega ustano¬ vitelja, častitljivega služabnika božjega Janeza Don Boška, pridno vabili vaše sinove svoje gojence in jih i« 4 zvesto vodili k mizi Gospodovi ter jih bodo tam nasi- čevali z nebeško mano, z angeljskim kruhom, ki ima v sebi večno življenje in daje večno življenje. Da bo temu tako, dokazuje že današnja slovesnost, za katero so blagi duhovniki-izpovedniki pripravili tolike mno¬ žice vernikov za skupno sveto obhajilo. Očitno rečem, da le-ta evharistična cerkvena slovesnost ne bo zavze¬ mala zadnjega mesta v škofijski kroniki letošnjega, tako bogato blagoslovljenega leta. Glejte, preljubi moji, v tako pomenljivem in pom- Ijivem času sem prispel v vašo sredo, da se osebno ude¬ ležim svečanosti, kakršne še ni videl staročastiti Veržej, kakršne še ni praznovalo prekrasno Mursko polje. Tam v novem Mari j in e m domu sem zapel začetno himno Pridi stvarnik Sveti Duh, ter sem s častitimi gospodi duhovniki opravil pobožne molitve in mične obrede, s katerimi sem blagoslovil novo šolsko poslopje — zalo Marijanišče. Zlasti tisti sveti križ, ki ga je nedolžen deček ves čas blagoslovljenja nosil med dvema gorečima svečama, bodi vsem opomin, da morata telo in duša, razum in volja, vera in veda slaviti sveti križ, ki je edini naš up in spas. Po dovršeni blagoslovitvi smo se podali v izredno veliki procesiji semkaj v to-le starodavno cerkev, ki je posvečena prvaku in knezu angeljev, sv. Mihaelu, zavetniku te fare in patronu vesoljne Cerkve in po mnenju učenih bogoslovcev tudi varihu presvete Evha¬ ristije. Po dohodu v drago mi hišo božjo sem služil slovesno sveto mašo kakor za vse ljube škofljane, tako še posebej za vse žive in mrtve dobrotnike in dobrot¬ nice novega zavoda, pa še zlasti za došle duhovne sinove glasovitega apostola mladine, rajnega DonBoska, Župnijska cerkev sv. Mihaela v Veržeju iz jugozahodne strani. — 5 kakor tudi za vse udeležence današnje nepozabne slo¬ vesnosti in za vse blagosrčne prebivalce divne dekanije Ljutomerske. In zdaj bi na podlagi začetnih besed nedeljskega berila, ki jih je pisal sv. apostol Pavel Filipljanom: Bratje, mi zaupamo v Gospoda Jezusa, da bo on, ki je začel v vas dobro delo, ga tudi dovršil: na temelju teh upapolnih besed Pavlovih, pravim, bi rad sedaj rešil dvojno vprašanje in sicer: Kaj pričakujejo Salezijanci od vas? In kaj pričakujete vi od Salezijancev? O premili in predobrotljivi Jezus, ki bivaš med nami v presveti Evharistiji, blagoslovi mene in moje poslušalce tam le sem iz svojega svetega šatora ali tabernakelja ! O Mati dobrega sveta in sv. nadangelj Mihael, prosita za nas! Kristjani predragi! aj pričakujejo od vas odposlanci vsemu krščan¬ skemu svetu znanega mladinoljuba, duhovnika Janeza Don Boška? Nič druga, kakor da jih sprejmete vljudno in vdano v svojo sredo, da jih spo¬ štujete in ljubite, pa jim po svojih močeh pomagate pri izvrševanju naporov in odgovornosti polnega, vzvišenega poklica. Da je to vaša goreča želja in prav krepka volja, nepobito kaže in pričuje vaša dosedanja požrt¬ vovalnost, s katero ste pomagali staviti dragoceno šolsko poslopje. Blagodušna tukajšnja trška obitelj — Anton Puščenjak (rojen 1848) in njegove tri sestre Neža (rojena 1844), F rančiška (rojena 1852) in Liza (rojena 6 — 1858) — je s pismom od dne 28. grudna 1908 sklenila, svoje premoženje prepustiti v dobrodelne namene in to v trajni spomin na zlati jubilej mašništva našega pa¬ peža Pija X. in na biserni jubilej vladanja našega pre¬ svetlega, od vsega omikanega sveta visoko spoštovanega in srčno ljubljenega cesarja Franca Jožefa L Pravzaprav je bilo volilo namenjeno škofljstvu oziroma škofiji, ki bi ga naj obrnila v zaželjene namene. Da bi se pa dobra stvar prejkoslej dosegla, je bilo omenjeno volilo izročeno Marijanišču, ki bi se naj kmalu postavilo. Ugledni, ker resnično pobožni tržan Anton Puščenjak je ustanovo še pred smrtjo, ki ga je do¬ hitela na god najduhovitejšega cerkvenega učenika sv. Avguština dne 28. avgusta leta 1909, kot svojo zadnjo voljo potrdil z oporoko od dne 8. avgusta 1909. Taisto so potrdile tudi njegove blage tri sestre dne 17.maja 1910. Potemtakem je bilo sporočeno premoženje pre¬ puščeno vzgojevalno-učnemu zavodu Marijanišču v Veržeju, čigar namen je, podučevati in odgojevati zlasti uboge in zapuščene dečke, pred vsem iz Veržej- skega trga in iz Ljutomerskega politiškega okraja. V boljši in imenitnejši namen bi pač skoraj ne bilo mo¬ goče obrniti dotičnega premoženja. Namenjeno in od¬ merjeno je namreč tistim, katere je božji Vzveličar k sebi vabil, kličoč: Pustite, malim k meni priti in nikar jim ne branite! Zakaj takih je božje kraljestvo. (Mark. 10, 14). Zraven tega se še naj za ustanovitelje v domači cerkvi vsako leto opravijo štiri mrtvaške svete maše z vigilijami vred in sicer za očeta Martina in sina Antona, za mater Ano in hči Nežo, potem za Marijo in Lizo ter za Tere¬ zijo in Frančiško Puščenjak. t Anton Puščenjak. 7 Rajni AntonPuščenjak je sam živo želel, da bi se naj v Veržeju naselili Salezijanci ali duhovni si¬ novi proslulega mladinoljuba Janeza Don Boška. V tem zmislu je pokojni pisal v Maribor prečastitemu kn.-šk. ordinariatu dne 19. julija 1909, torej še kratko pred svojo smrtjo.' Taisto je želela tudi čislana trška 1 Največjemu dobrotniku Marijanišča v častni spomin bodi njegovo pismo tukaj razglašeno. Prečastiti knezoškofijski Ordinariat! Najpokornejše podpisani je 28. decembra 1908 priposlal prečastitemu kn.-šk. Ordinariatu namenilno pismo, s katerim je svoje posestvo daroval za zavod „Marijanišče ft , ki bi ga naj prevzeli očetje Salezijanci. Ker še pa sedaj čez pol leta ni prišel noben odlok od visoke c. kr. namestnije v Gradcu, se prepokorno podpisani drzne obrniti s ponižno prošnjo na prečastiti kn.-šk. Ordinariat, da blagovoli milostno vplivati, da se rešitev te zadeve pospeši. Nujni razlogi silijo podpisanega k tej prošnji: 1. Ga je Bog obiskal s težko boleznijo, ki po človeški sodbi daje malo upanja na ozdravljenje, vendar pa močno želi, da bi se ustanova izvršila še pred niegovo smrtjo, in bi dosti lažje zatisnil oči, če bi videl delo dovršeno. 2. Vsled bolezni ne more oskrbovati posestva, in ker so tudi sestre že priletne in slabotne, bi zavoljo tega utegnilo po¬ sestvo trpeti na škodo bodočega zavoda. 3. Podpisani ima prijateljske zveze z mnogoterimi dobrot¬ niki, ki so vneti za Marijanišče v Veržeju; če bi se pa izvršitev ustanove predolgo zavlekla in bi podpisani utegnil med tem. umreti, bi se ljudem lahko ohladila vnema, utegnilo bi nastopiti kako nasprotovanje in zavod bi bil s tem oškodovan. Najvdanejše podpisani tedaj ponižno prosi, da prečastiti kn.-šk. Ordinariat blagovoli vzeti v svoje visoko varstvo to podjetje ter izreka najponižnejšo zahvalo za dosedaj izkazano milostno naklonjenost. V Veržeju, dne 19. julija 1909. Anton Puščenjak m. p. 8 -občina, kakor je razvidno iz prošnjega pisma, katero je velecenjeni župan Martin Osterc dne 4.januarja 1910 podpisal in kn.-šk. ordinariatu v Maribor doposlal. Obenem je v ta namen obljubila preskrbna srenja denarno darilo; tržani pa so za slučaj zidanja primerne hiše oblju¬ bili brezplačno vožnjo. 1 Tudi mnogotere druge darežljive osebe so se izrekle v tem početju za darila v denarju. Kajti darovano premoženje rodovine Puščenjakove ne bi zadostovalo, da bi se vsled splošne želje postavilo poslopj e za Salezijanski zavod. Zatorej pa j e bila zasnovana in vpeljana družba Marij aniš če, ki bi naj 1 V dokaz redke požrtvovalnosti za občno korist bodi zgoraj omenjeno pismo tržanskega urada Veržej tukaj priobčeno: Prečastiti kn.-šk. Lavantinski Ordinariat! Vljudno podpisano županstvo trga Veržeja se usoja obrniti na prečastiti kn.-šk. Ordinariat s ponižno prošnjo, da se Visoko- isti blagovoli zavzeti za ustanovo rajnega Antona Puščenjaka ter jo čim prej izvršiti. 1. Tržani kakor okoličani močno želijo, da se ustanovi v Veržeju' salezijanski zavod, ki bi bil trgu in okolici v veliki gmotni in duševni prid. Trška občina pri svojih skromnih sred¬ stvih daruje 1000 K, vrhtega bodo tržani radi dali brezplačno potrebno vožnjo, pesek i. t. d. za stavbo. 2. Ljudje so sploh voljni vsestransko podpirati zavod, ko bi le enkrat videli, da se začne z delom. Če bi se predolgo od¬ lagalo, pa bi ljudem utegnilo pasti upanje in navdušenje. 3. Tudi sestre rajnega Antona Puščenjaka želijo, da se čim prej izvrši ustanova, one so priletne in slabega zdravja, pa težko oskrbujejo posestvo, ki bi vsled tega znalo trpeti. Vdano podpisano županstvo tedaj prosi, da prečastiti kn.- šk. Ordinariat to za trg važno in koristno podjetje milostno podpira ter ukrene, da ustanova čim prej dobi potrditev viso¬ kega c. kr. namestništva in se potem izvrši. V Veržeju, dne 4. januarja 1910. (L. S.) Martin Osterc m. p., župan. Sestre Puščen jakove Liza Frančiška Neža 9 skrbela za primerno stavbo Marijinega doma, na čigar posest in last je bila prepisana tudi Puščenjakova ostalina ali zapuščina. Modro sestavljena pravila hvalevredne družbe l8iuM fin fiH ,1Ors iiddoh«? £vf8!.iV>5fžpxsH>J ^§s.43n?:hisvsJ .da-iq metnspovoh X .S‘SS .iS ,519? .8fi ®nt> .arer t iodhBM .va «Bt»4eiT - .uprnoV y sthinh sJiiSoIss tfj alafesl Marijanišče v Veržeju na Murskem polju. Priobčil PROF. FR. KOVAČIČ. Z dovoljenjem preč. Lavantinskega knezoškofijstva dne 23. aprila 1915, št. 2212. Maribor, 1915. Izdala in založila družba »Marijanišče" v Veržeju. — Tiskarna sv, CirilaJ Štev. 2212. Mnogočastitemu gospodu F ranču Kovačič, doktorju modroslovja, kn. šk. duhovnemu svetovalcu in profesorju na kn. šk. bogoslovnemu učilišču M A RIB ORU. Z ozirom na Vašo prošnjo z dne 19. aprila 1915 in na »Nil obstat", ki ga je izrekel cenzor kn. šk. odbora za oceno tiskovin dne 21. aprila t. 1., z veseljem dovolim v zmislu apostolske konstitu¬ cije Officiorum ac munerum od dne 25. januarja 1897 ter okrožnice papeža Pija X. Pascendi Dominici gregis z dne 8. septembra 1907, da se natisne rokopis Marijanišče v Veržeju na Murskem polju. V. zvezek. Knjižica obsega bogato in zanimivo letno poročilo o zavodu in je primerno dogodkom seda¬ njega časa posvečena častnemu spominu mnogih prijateljev in dobrotnikov »Marijanišča", ki ali stojijo zdaj v bojnih vrstah proti sovražniku Avstrije, naše mile domovine, ali ranjeni vzdihujejo po bolnišnicah ali ječijo v vojni sužnosti ali že počivajo mrtvi na tuji zemlji. Blagoslov božji spremljaj knjižico in njene bralce! Mati dobrega svčta pa naj brani in varuje prelepi zavod, ki skrbno izobražuje ljubo mladino in vestno vzgojuje upapoln naraščaj Salezijanske družbe I V Mariboru, na praznik sv. Jurija mučenika, dne 23. aprila 1915. t MIHAEL, knezoškof. Predgovor. Četrti zvezek „Marijanišča“ smo izdali kot slavnostno številko o priliki posvetitve nove kapele v zavodu 1. 1913. Nismo ta¬ krat slutili, v kakšnih razmerah bo izšel naslednji, peti zvezek. Mnogoteri vzroki so delali ovire, da ta zvezek ni mogel prej na dan. V zimskem času 1913—1914 se je po avstrijskih tiskarnah sploh za več mesecev ustavilo delo. Spomladi 1914 so prišla mnogotera druga opravila in ni bilo mogoče oskrbeti izdaje tega zvezka. Ko bi bil čas za to, so pa zagromeli topovi, za¬ čela se je krvava vojna, ki je vse moči in vso pozornost obrnila na sebe. Pravijo pa, da se vojaki na bojnem polju sčasoma celo privadijo gromenju topov in žvižganju kro¬ gel. Tako se moramo tudi mi, ki smo doma, prilagoditi vojnemu času, zbrati svoje misli in se poprijeti svojega dela. V teh resnih časih tedaj podajemo do¬ brotnikom in prijateljem v roke ta-le zvezek „Marijanišča“. Mnogo naših prijateljev in dobrotnikov, ki so z denarjem, delom in vožnjo pripomagali k stavbi salezijanskega zavoda, je moralo zapustiti svoje domove in stoje sedaj v bojnih vrstah proti sovraž¬ niku, nekateri morda ranjeni vzdihujejo po bolnišnicah, nekateri ječijo v vojni sužnosti, nekaj pa jih gotovo krije grob v tuji zem¬ lji. Vsem tem bodi ta zvezek posvečen v časten spomin. Mrtvim naj Pomočnica kristjanov v boljšem življenju položi ne- venljiv lavorjev venec na glavo, živim pa izprosi srečno in zdravo vrnitev v domo¬ vino, skorajšnji blagodejni mir, dokler pa tega ni, tiho potrpežljivost in voljno pre¬ našanje vojnih nadlog. Ponižna zahvala bodi izrečena pre- vzvišenemu Posvetitelju kapele, ki so bla¬ gohotno dovolili, da se objavi v tem zvezku Njih prekrasni govor o priliki posvetitve. Čitatelji ga bodo brezdvomno brali z ve¬ seljem in duhovno koristjo. — 4 — 1, Pridiga Njih Pre vzvišenosti, knezoškofa Mihaela, govorjena po dovršenem posvečenju hišne kapele Matere dobrega sveta z velikim altarjem vred in s stranskim altarjem presvetega srca Jezusovega v salezijanskem zavodu „Marijanišču“ v Veržeju na praznik Marijinega rojstva, ponedeljek 8. septembra 1913. Maria, de qua natus est Jesus, qui vocatur Christus. Marija, od ka¬ tere je rojen Jezus, ki se imenuje Kristus. (Mat. 1, 16). V Jezusovem in Marijinem imenu pobožno zbrani kristjani! Čudežen, čudežen je današnji sveti evangelj. Ali ne? Danes praznujemo god rojstva preblažene device Marije. In na rojstni dan Marijin bi nam moral sv. Ma¬ tevž, govorim po človeški, poročati, kedaj, kje in od koga je bila Marija rojena. Toda o času in kraju, o starših in sorodnikih preblažene Device nam sv. evangelist ne pove ničesar, čeprav bi to danes pričako¬ vali. Naznani nam pa, česar bi ravno da¬ nes ne slutili, zakaj je bila Marija rojena. Sveti evangelj končuje namreč slovesno, rekoč: Jakob pa je rodil Jo¬ žefa, moža Marije, od katere je rojen Jezus, ki se imenuje Kristus. In to naznanilo je pa ravno poglavitno. To je namreč najpoglavitnejši namen in po¬ men rojstva prečiste Device, da bi naj po¬ stala Mati božja, da bi naj rodila Vzve- ličarja sveta, Jezusa Kristusa. V tem ko¬ renini vsa Marijina visokost in vrednost, leži vsa njena čast in slava. Pero, ki nam je v evangelju zapisalo to preveličastno na¬ znanilo, na katerem sloni tudi moja da¬ našnja pridiga, je bilo vzeto iz perut Sve¬ tega Duha in je bilo od njega pri pisanju nezmotno vodjeho in spremljano. To je Marijina naj večja in naj višja vrednost, pa je temelj in sleme vseh njenih vrlin in čednosti, da je Mati božja. Iz tega njenega poklica izvira vsa njena mo¬ gočnost, vzornost in častitost, izhaja vsa njena lepota in krasota. Zdaj umejemo, zakaj danes sveta Cerkev moli ali pa poje tako veselo in radostno: Nativitas tu a, Dei genitrix Virgo, gaudium an- nuntiavit universo mundo. Tvoje rojstvo, o božja Porodnica in De¬ vica, je veselje naznanilo vsemu svetu. (Antiph. ad Magnif. in II. Vesp. Nativitatis B. M. Virginis). Premili moji poslušalci! Ker je bila Marija rojena za to, da bi rodila že zdavnaj obljubljenega in težko pričakovanega Odrešenika sveta, zategadelj je njeno rojstvo vsemu svetu v nedopovedno veselje, mu je v rajsko radost. Pred vsem je bilo to rojstvo v veselje otroku samemu. Ali ne? Dotlej je bilo vsako novorojeno dete nekako nesrečno, žalosti podvrženo, ker je o njem veljal bridki vzdih in vzklik kralja Davida: Glej, v hudobiji sem spočet, in v grehih me je spočela moja mati! (Ps. 50, 7). Z ozirom na to, kaj čuda, da je sicer po¬ trpežljivi Job nekako preklel uro svojega rojstva, da si je poželel ne biti, ali pa da bi bil iz materinega telesa koj zanesen v grob. (Job 10, 18, 19.) In o svojem izda¬ jalcu Judežu Iškarijotu je rekel Jezus: Bolje bi mu bilo, da bi se ne bil ro¬ dil tisti človek. (Mat. 26, 24). Sleherni človek je po naravi otrok jeze, uči du¬ hoviti apostol Pavel. (Efež. 2, 3). Vendar o Mariji ne velja ne Jobova tožba, še mnogo manj Jezusova sodba in ne Pavlova trditev. Dete, čigar rojstni god danes slavimo, je bilo brez madeža izvirnega greha spočeto in rojeno. To dete je popol¬ noma čisto, neoskrunjeno, je otrok božje ljubezni, je svetejše ko najsvetejši angelji vseh devet korov. Zato je rojstni dan Ma¬ riji sami v nebeško veselje. In sladko veselje je njeno rojstvo očetu Joahimu in materi Ani. 0 pre¬ srečna roditelja! Ne Abraham in Sara, ne Izak in Rebeka, ne Jakob in Rahel — nobena zakonca sem od 4000 let nista bila osrečena s takim otrokom, kakor vidva dva! — V izredno veselje je Marijino roj¬ stvo tebi, cvetlični Nazaret na prijetnem griču! Biser, ki je danes zalesketal v tvoji sredi, presega najlepše bisere in najdražje dragulje na krasu in sijaju. Ne le iz Ma- dijane in Efe, iz Arabije in Sabe, od vseh koncev in krajev ter od vseh mej sveta bodo prihajali tvoji občudovalci, da obiščejo in počastijo mesto, kjer je bila rojena Mati božjega Sina. — Raduj se ti Kanaan! Zdaj žari nad teboj avrora ali jutrnja zora, ki napoveduje veličastni vzhod Solnca pravice. Zares! Vsemu svetu je Marijino roj¬ stvo naznanilo nepopisno veselje. Zdaj ima svet, česar še nikdar ni imel. Ima popol¬ noma sveto škrinjo zaveze, sedež mo¬ drosti, hišo zlato. Danes se niso posta¬ vila svetu zrušljiva slavna vrata, ampak vrata nebeška, ki se ne bodo nikdar in nikoli zrušila. O, da bi svet vedel in na¬ tanko spoznal, kaj da posede! Radoval bi se v Bogu neprestano. Ljudstva bi ploskala z rokami. Omnes gentes plaudite manibus! (Ps. 46, 2). Marija je začetek pravega veselja. Ž njo se začenja nova doba, doba srečnega družinskega veselja, odpre se nepotekljivi vir božjega blago¬ slova. Praznik Marijinega rojstva oznanja ve¬ selje temu le njenemu domu in za¬ vodu. Ni še minulo leto dni, in jaz se na¬ hajam že drugikrat v tej prevažni ker ljubi mladini namenjeni hiši. Nedeljo 27. vinotoka evharističnega leta 1912 sem slovesno blago¬ slovil'samo le del Marijanišča. In od tedaj do danes, o kakšen velikanski napredek! Dne 22. avgusta tekočega svetega jubilej¬ nega leta 1913 so me poprosili mnogoča- stiti gospod Avrelij Guadagnini, rav¬ natelj tukajšnje Salezijanske naselbe, da naj ravno danes na Marijin god izvršim sveto delo, ker Salezijanci tako goreče častijo Marijo pod raznimi naslovi ali imeni, kakor so Marija pomočnica, Marija brezmadežna, Marija usmiljena in drugi mnogoteri. In tako sem danes na preveseli rojstni blagdan Marijin svečano posvetil hišno ka¬ pelo Matere dobrega sveta z glavnim altarjem vred, v čigar sredino sem shranil iz staročastite cerkve sv. Sabine v Rimu poslane mi svete ostanke treh mučencev Aleksandra L papeža, Evencija in Teo dula ter dveh mučenk Sabine in Serafije, pasem podelil danes vsem pri¬ čujočim odpustek enega leta. Ob vsaki obletnici pa bodo obiskovalci tega svetišča prejeli petdeset dni odpustka. Obenem sem kousekriral stranski altar presvetega srca Jezusovega — z vsekano letnico 313 do 1913 in s Konštantinovim monogramom J), , ker je obenem spomenik na letošnji Konštantinov jubilej — in sem v njegov gro- bec položil svetinje treh mučencev Bo- noza, Inocencija in Maksima ter sem vernikom podelil tudi odpustek enega leta, kakor si bodo zamogli ob vsaki ob¬ letnici pridobiti nepopolni odpustek 50 dni; torej zavsem odpustek sto dni, ako bodo namreč s tem namenom opravili navadne molitve za odpustke pri velikem in pri ma¬ lem altarju. -- Poleg posvetitve samostanske kapele z dvema žrtvenikoma sem še bla¬ goslovil krasne slike na dragocenih oknih, namreč v apsidi podobe Matere dobrega sveta, sv. Mihaela nadangelja in sv. Jožefa, v ladji pa sv. Antona puščavnika, sv. Aloj¬ zija in sv. Frančiška Salezija. Tako je tedaj Marijino rojstvo prineslo zalemu tukajšnjemu zavodu izredno veselje. — Kakor vsemu svetu je Marijin rojstni god oznanil lepemu Veržejskemu svetu sladko veselje. Zlasti pa je Marijino rojstvo tebi, ljuba mladina, napovedalo nedo- merno veselje. Pridite, pa me poslušajte o tem, otroci moji! Kaj je bil vendar otrok v paganski ali neverni dobi ? Špartanci so novorojeno dete presodili, je li zdravo in krepko. Če ni bilo, je bilo zaneseno tja med pečovje puste gore Taigetus, da ga ukončajo miši, kragulji, lisice, volkovi ali druge divje zveri. O kako pretresljivo je pač odmevalo to skalovje od jeka in vpitja zavrženih sirot! Egiptovski faraon je zapo¬ vedal, da se naj vsi dečki, ki se rodijo v Izraelu, pomečejo v reko Nil. Kdo bi do¬ povedal, koliko takih ubogih črvičev je umrlo gladu, je bilo poteptanih, je bilo raztrganih, je bilo 'potopljenih? — 6 — Pa še več hujšega! V Šparti so bili dečki javno bičani na altarju boginje Diane in nekateri tudi žrtvovani. Kdo prešteje otroke, ki jih je malik Moloh požrl v svo¬ jem žarečem goltancu? Celo potomec kralja Davida, da ne govorim o Herodu, ki je dal vse dečke do dveh let stare okoli Be¬ tlehema pomoriti, brezbožni kralj Ah a z je še 70 let pred Kristusom daroval last¬ nega svojega sina paganskim malikom in sicer v smrt na ognju. Achaz filium suum consecravit, transferens per ignem secundum idola gentium. (IV. Regg. 16, 1—3). O groza, o groza nad grozo! In kako se zdaj po Marijinem rojstvu, denimo danes, godi otrokom? Dandanes se najplemenitejši ljudje potegujejo za uboge otroke vseh vrst: za sirote in osamele, za slepe pa gluhe in neme, za hrome in kru¬ ljave, za bebce in slaboumne. Najboljši možje posvečujejo vse svoje telesne in du¬ ševne moči poduku in vzgoji moške in ženske dece. S prstom pokažem le na zveste častilce sv. Frančiška Šaleškega in blage sinove blaženega don Boška (rojenega dne 15. avgusta 1815), na Salezijance, te požrtvo¬ valne mladinoljube, na te preizvrstne učitelje in vrle vzgojitelje deške mladine. Pa pokaj bi dalje govoril o teh modrih možih, ki va¬ rujejo mladež kakor zenice svojih očes — saj jih imate v svoji sredi, saj vidite njihovo blagodejno in blagoslovljeno delovanje. Le spoštujte in poslušajte in ljubite jiK! In vi, ljubi gojenci, molite prav pridno Salve, Regina! V tej molitvi je zapo- padeno vse, kar vam je Marija. Ona vam je mati milosti, vam je življenje, sladkost in upanje. Ona je vaša zagovornica, ki obrača svoje milostljive oči na vas ter vam kaže blaženi sad svojega telesa, vam podaje Jezusa v presveti evharistiji. Častite in povišujte, poslušajte in posnemajte to usmiljeno, dobrotljivo in sladko devico Ma¬ rijo ! Ona vam bo vodilja v vrtincih in va¬ lovih tega življenja, vam bo svetilnica, kažoča vam pravo smer v težkih vprašanjih stanovskega poklica. V Gospodu ljubljeni častilci Marijini! Marija, od katere je rojen Je¬ zus, ki se imenuje Kristus. V teh svetopisemskih besedah je izražena Marijina najvišja odličnost, namreč čast Matere božje. Iz tega naslova izvirajo vsi drugi častni naslovi, kakor jih poznate iz Lavre- tanskih litanij in s katerimi kličete Marijo na pomoč. V najnovejšem času je bil med naslovom Mati prečudežna in klicem Mati našega Stvarnika uvrščen neki globoko pomenljiv vzklik. Tam v starem italijanskem mestecu Ge- nestanu danes Genazza no (Ženacano),stoječem v divotnih vrtih, hranijo v čedni cerkvi ču¬ dodelno podobo, znano pod imenom Mati dobrega sveta. Na god sv. evangelista Marka, dne 25. aprila leta 1467, je pri¬ plavala na belih oblakih iz albanskega mesta Skadra preko morja in seje naselila v cerkvi, ki je bila pozidana na ozemlju, katero je cesar Konstantin Veliki da¬ roval papežu Silvestru. Na tem zemljišču je dal papež Marko sezidati majhno cer¬ kev v čast Mariji dobrega sveta. Pozneje je bila cerkvica povečana od ča¬ stitih redovnikov Avguštincev s pomočjo da¬ režljive gospe Petrucije. Staročastito ime Mati dobrega sveta, kateri je bila cerkev od nekdaj posvečena, je zdaj prešlo na došlo znamenito podobo, katero je verno ljudstvo od tedaj do danes neprenehoma častilo in poveličevalo. Tudi v Skadru še do danes niso pozabili lepe Marijine podobe. Dvakrat v letu obhajajo katoliški Albanci praznik Matere dobrega sveta in sicer dne 26. aprila za vso deželico in ponedeljek po tretji nedelji v mesecu ok¬ tobru posebej za mesto Skadar. Albansko ljudstvo neprenehoma hrani v srcu ljubezen do svoje velike Zoje ali Gospe. Brez števila je posnetkov čudodelne podobe, ki se nahajajo po cerkvah, kapelah, po hišah in bornih kočah. Nad glavnim al- tarjem mogočne Skadarske katedrale s pro¬ storom za 5000 vernikov se vzdiga vabljiva podoba Marijina, posneta po čudodelni po¬ dobi Genazzanski. Mična slika na presno v lepo zaokroženi altarni apsidi pa pred¬ stavlja pobeg dragocene podobe iz Skadra. Visoko v zraku plava Marija, nesena od angeljev. V ozadju se dviga pečina s ska- darskim gradom Rosafo ob znožju cerkve in več hiš. Dva Albanca sledita v globoki pobožnosti za čudodelno podobo na njenem pobegu. Moža se imenujeta Georgius in de Sel a vi s, ki sta po pobožnemu izročilu potovala prek Adrije kakor po suhem in sta se naselila v Genazzanu, kjer še dane, s živijo potomci Georgija. Pogled na to presno sliko spravlja obiskovalce velikanske Skadarske katedrale vselej v nepopisno milo ganjenje. Čudovito podobo so častili papeži, ka¬ kor sv. Pij V., Inocencij XI., ki je velel leta 1682 podobo venčati, potem Benedikt XIV., ki je odredil posebno mašo in posebne dnevnice, Pij IX., imenovan Marijin papež, in splošno občudovani Leon XIII. Leta 1789 je sveta Cerkev odločila 26. dan meseca aprila za lasten praznik in lastne duhov¬ niške molitve v ta spomin. Leon XIII. so odobrili nove duhovniške molitve za ta praznik Marijin, in dne 22. aprila 1903, kratko pred svojo smrtjo, ki jih je dohi¬ tela dne 20. julija 1903, so ukazali, da se spominjajmo tudi v Lavretanskih litanijah Matere dobrega sveta in da jo pro¬ simo pomoči in zavetja. Kajpada! Ta naziv ali naslov gre Mariji, je za nas bogat blagoslov in je pri¬ merno zadoščenje Mariji za nezaupanje, ki ga ji na svojo lastno škodo kaže toliko kristjanov. Gotovo, Devici najmodrejši gre povsem častni priimek: Mati dobrega sveta! Marija, naša ljuba gospa, je namreč nevesta Svetega Duha. In Sveti Duh, kako je pač napolnil to sveto nevesto z vsemi svojimi darovi, katerih štejemo po katekizmu se¬ dem, in kako jo je pač obogatil, z vsemi svojimi sadovi ali darinami, katerih našteva sv. apostol Pavel dvanajst! (Gal. 5, 22. 23). Tretji dar Svetega Duha je dar sveta, ki nam pomaga v dvomih in težavnih rečeh, se odločevati za to, kar je Bogu prijetno in za nas vzveličavno. In ta dar je Ma¬ rij a pokazala zlasti tedaj, ko ji je božji poslanec nadangelj Gabriel oznanil, da bo postala Mati božja. Vedela si je koj svetovati, da je ponižno vprašala, kako se bo to zgodilo, ker je obljubila vedno de- vištvo? In ko je izvedela, da bo mati bož¬ jega Sina postala pa obenem ostala čista devica, tedaj je nemudno privolila v učlo¬ večenje druge božje osebe, našega Gospoda Jezusa Kristusa. In zopet je Marija pokazala svoj bo¬ gati dar dobrega sveta na ženitovanju v Kani Galilejski, ko je svatom svetovala, češ, da naj vse štorij o, kar jim bo rekel Jezus. O modri in najmodrejši nasvet. Mi vsi vemo, kako je bilo izpol- njenje Marijinega sveta srečno za vse svate in goste. Marija je torej na zemlji posre¬ dovala med Jezusom in ljudmi, in sedaj naj bi tega ne počenjala v nebesih? Kot kraljica nebes in zemlje naj bi ne oprav¬ ljala zvesto službe Matere dobrega sveta? če je pa temu tako, ker drugače biti ne more, potem pa se vestno ravnajmo po Marijinem nasvetu in delajmo, kar nam pravi Jezus! In kaj nam veli Jezus? Izpolnjujte božje in cerkvene zapovedi, izpolnjujte sta¬ novske dolžnosti! Posvečujte nedelje in praznike, prejemajte svete zakramente, pri¬ našajte dober sad pokore, izkazujte usmi¬ ljenje ! Pa še vsakemu posebej naroča: Salezijanci, vodite svoje gojence z vso vnemo k meni, ki sem pot, resnica in življenje! In vi, oratorijanci, nasle- dujte svoje modre vodnike, ki vam kažejo pot do krščanske popolnosti! Ljubi moji! Na Marijino priprošnjo dobivamo milosti. In milost, ali ni nad¬ naravna luč, ki razsvetljuje naš um in na¬ giblje našo voljo k dobremu? Čudovito! Na maloazijskem otoku Patmosu je sv. apostol in evangelist Janez gledal v za¬ maknjenju Marijo kot gospo, odeto s soln- cem in kot veličastno prikazen in znamenje na nebu. To pomenja, da Marija opravlja v božjem kraljestvu službo, ki jo v prirodi opravlja zlato solnce. Prva dobrota pa, ki nam jo deli ljubo solnce, je čista luč, ki nam sveti na potu življenja. Enako nam Marija pridobiva luč za naše potovanje v večnost, nam prosi za dar dobrega sveta. Kako primerno je pač današnje mašno be¬ rilo, posneto iz knjige Modrosti ali Prego¬ vorov in obrnjeno na Marijo, devico naj- modrejšo! Berite in razmišljujte samo le konec znamenitega berila! Sedaj torej otroci, poslušajte me: Blagor njim, ki se drže mojih potov! Poslušajte nauk in bodite modri in nikar ga ne zametujte! Blagor človeku, ki me posluša in čuva pri mojih vra¬ tih slednji dan in na me pazi pri podbojih mojih duri! Kdor mene najde, najde življenje in prejme vzveličanje od Gospoda. (Preg. 8, 32-35). — 8 Od Marije matere dobrega sveta prihaja za nas obilni blagoslov. Zlato in srebro, pravi Sveti Duh. ohrani človeka na močnem stališču; vendar nad oboje je dobri svet. Zares, brez sveta biti, prinaša temo v duhu, pripravlja nemir v srcu. Nesre¬ čen je človek, ki pogreša dobrega sveta v temi in smrtni senci. Dobri svet je kakor zvezda vodilja, ki sveti v noči, ki razsvetljuje pot, ki ga hodi potovalec. Modri svet varuje nesreče in pripravlja veselje in dela notranji mir. — Sin, brez sveta nič ne delaj, in po stor¬ jenem delu se ne boš kesal. (Eccli.32,24). V Človeškem življenju je obilo tmine. Toda Marija podaje in užiga luč za to temo. Tema, da, smrtna senca je nevera. Pa Marija vodi in spremlja do večne luči svete vere. Glasoviti jud Ratisbonne je v Rimu v neki cerkvi prišel slučajno do al- tarja Marijinega — in v tem trenutku se mu je zazdelo, da prihaja od Marijine po¬ dobe žarek luči na njega. Jokaje je padel na tla in je poprosil Marijo pomoči. Ko je mož vstal, je bil veren kristjan. Dal se je kmalu krstiti ter je postal duhovnik in slo¬ več misijonar, ki je neprestano molil in vzdihoval za izpreobrnjenje svojih rojakov, nesrečnih j udov. Parce Domine, parce Domine, tako je molil neprenehljivo in molijo zdaj vsak dan pobožne redovnice, od njega upeljane. Tema je krivovera. Temeljiti pro- testantovski učenjak, Dr. H er b st, je slul ko izvrsten pisatelj. Marija gaje pripeljala v katoliško Cerkev, da je bil v duhovnika posvečen in je blagonosno deloval v Mo- nakovem za čast božjo in blaginjo neumr- jočih duš. — Huda tema in črna noč je greh. Že mnogoteri grešnik je obupal. Vendar tudi to nočno tmino razsvetljuje luč, ki prihaja od Matere dobrega sveta in vodi k solncu posvečujoče milosti božje. Nevarna tema so dvomi duše. V takšnih dvomih in negotovostih se je na¬ hajal, pa je bil od njih silno preganjan in trpinčen mladi Frančišek Salezij, patron Salezijancev, in sicer tako močno, da je bil blizu pogubne obupnosti. Tedaj je po¬ kleknil tja pred podobo Matere božje in je vdano prosil Marijo za dober svet. In namah je postalo svetlo v njegovi duši, je postalo mirno v njegovem srcu. Solnce modrosti je zasijalo v njegovo preplašeno srce in mu je sijalo do zadnjega utripa. Bridko iskušani mladenič je postal po Ma¬ riji duhovnik, škof, spoznavalec, cerkveni učenik. — Tema in noč je v duši, kadar se gre za poklic, kadar se gre za izvo¬ litev potrebnega stanu. Pa pri Mariji naj¬ deš, dragi moj, odločbo, najdeš tolažbo, najdeš pomoč. Poklekni pred Mater do¬ brega sveta ter jo prosi za svet, in iz¬ volil si boš poklic in stan, v katerega te vabi in kliče božja previdnost. Marija dobiva po Češčenju njene pred¬ nosti kot srednice daru dobrega sveta za¬ služeno zadostitev. Če častimo Mater dobrega sveta, ji izkazujemo zaupanje, ki služi v zadoščenje za nemarno nezaupanje, ki ga ima toliko ljudi do Marije. O, da bi mogli v eni podobi videti vse zaupanje, ki prihaja od češčenja Matere dobrega sveta! Tam v tihi noči vzdihuje oče, kaj naj stori, da bodo otroci pridni, da se bodo pošteno preživeli. Skrbni oče moli in prosi: Marija, mati dobrega sveta, razsveti mel Tam v samoti premišljuje in modruje blaga mati, kako bi rešila izgubljenega otroka. Zanj prosi in prosi: Marija, mati dobrega sveta, pomagaj mi! Tam hrepeni in koprni učenec po sve¬ tem duhovniškem stanu. ~ Toda z učenjem ne gre in ne gre. Poln trdnega zaupanja pa kliče k Mariji: Mati dobrega sveta, prosi za me! In mladenič je dovršil svoje latin¬ ske šole. Kakor cvetoča spomlad se raz¬ grinja pred njim življenje. In zdaj mu po¬ kaže Marija daljne kraje, kjer čakajo ne- umrjoče duše rešitve, čakajo večnega vzve- ličanja. In vrli mladenič postane goreč misijonar. Tam kleči dušni pastir ob postelji umirajočega, ki noče nič slišati in znati o spravi z Bogom in s svetom. Kdo naj gane to trdovratno kamenito srce? Pa poln zau¬ panja moli skrbeči izpovednik: Mati do¬ brega sveta, podeli nesrečnežu luč spo¬ znanja, kesa, pokore, izpreobrnjenja! Kaj ne, mili moji poslušalci, to so do¬ kazi živega zaupanja do Marije pomočnice! Leon XIII., blagega spomina, so uvrstili prošnjo do Matere dobrega sveta v Lavre- tanske litanije — in to je bil žarek luči, prihajajoč od Matere dobrega sveta. To je bil odlok Svetega Duha v poveličanje njegove svete neveste. Hotel je vernikom reči: ča¬ stite Marijo pod tem naslovom in pridobi- 9 — vali bote sobi blaženost, Mariji pa zadostitev za nehvaležnost, ki jo ji pripravljajo ne¬ zvesti otroci. V Jezusovem in Marijinem imenu pobožno zbrani kristjani! Obrnite zdaj svoje oči na zalo podobo Matere dobrega sveta, katero sem danes blagoslovil, kakor sem posvetil na ime in v čast Matere dobrega sveta prostorno kapelo, ki je prva tega patrocinija v celi škofiji, kakor je obenem prva Marijina cer¬ kvica v Ljutomerski dekaniji. Poglejte torej v novoposvečeni kapeli altarno podobo in si zapomnite nauke in opomine, ki vam jih daje! Angelj sliko kvišku drži, kakor so nesli angelji imenitno sliko Matere dobrega sveta iz Skadra prek morja v Genazzano, ali kakor so nesli nekdaj sveto hišico iz Nazareta naj prvo na Trsat in ne dolgo po tem v vsemu svetu znano mesto Loreto. Mislim, da je nositelj naše podobe Marijin angelj varih, sv. Ga¬ briel, ki nam nekako izroča in priporoča Mater dobrega sveta. Jaz vam pa v imenu sv. nadangelja Mihaela, kneza in vodja nebeških čet, čigar čarna slika blesti na desnem slikanem oknu — v imenu sv. Mihaela, pravim, vam velim, kar je Ga¬ briel rekel sv. Jožefu, -čigar ljubka podoba se lesketa na levem oknu: Surge et ac- eipe puerum et matrem eius! Vstani, pa vzemi otroka in mater njegovo! (Mat. 2, 13). Vstanite in vzemite Dete in njegovo Mater, vi, ljubi moji učenci in gojenci! V božjem dečku, ki' je učlovečeni Sin božji in ki se nam razodevlje v presveti evha¬ ristiji, bote našli moč in krepost, da bote varno hodili po tesni stezi v nebesa. Ko pa molite k Detetu, ne zabite njegove Ma¬ tere ! Kjer je sin, tam mora biti tudi mati. Prosite Mater za dobri svet, in vi se bote krasili s čednostmi in pri tem bote tudi kras in rdeč cvet zalega zavoda. Roža lepša sebe in s tem krasi tudi vrt. Bodi torej podoba Matere dobrega sveta vedno vaš labar ali prapor v življenju in smrti! Vstanite in vzemite Dete in njegovo Mater vi, mnogočastiti gospod Avrelij, rav¬ natelj, in vsi vaši častivredni sodelavci v vrtu Gospodovem! Od Sina in od Matere bote vedno dobivali potrebnih svetov za opravljanje svoje težavne in odgovorne apostolske službe. Vodili bote srečno in uspešno ljubo mladež k njenemu božjemu Prijatelju in k njeni božji Materi. Pogre¬ šali ne bote nikdar dobrega, modrega, vzve- ličavnega sveta, ki ga bote potrebovali zlasti pri novincih pobožne družbe Salezi¬ janske. Prosili ste me, da dovolim tukaj novicijat, in jaz sem to podjetje prav rad dovolil z uradnim dopisom od dne 1. sep¬ tembra 1913 štev. 4182. Vstanite in vzemite Dete in Mater nje¬ govo vi, mnogočastiti gospod načelnik vse hvale in podpore vredne družbe Marij a- nišča! Dete je vaša ljubezen, je vaše vzveličanje. Mati njegova pa je vaša sve¬ tovalka in vodilja na to pot. Vzemite Dete in njegovo Mater vi. blagosrčni dobrotniki, ustanovniki in redni udje prevažne družbe Marijan išče, ter še nadalje skrbite za dom Matere do¬ brega sveta z dobrimi deli usmiljenja, 2; milimi prispevki in darovi! Bog je oblju¬ bil bogato plačilo tistim, ki delijo milošnjo, ki podpirajo dobrodelne naprave. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam danes od mene posvečene kapele in občekoristnega zavoda bodi povedan o miloščini, o telesnih in duhovnih dobrih delih krščanskega usmi¬ ljenja naslednji tolažljivi nauk. Miloščina reši, kakor beremo v knjigi Tobijevi, pekla. Miloščina reši vsega greha in smrti, ter ne pusti duši priti v temo. (Tob. 4, 11). In nadangelj Rafael zatrjuje: Milošnja reši smrti, in ta je, ki izbrišuje grehe in po¬ maga najti usmiljenje in večno življenje. (Tob. 7, 9). Veliki prerok Daniel je svetoval kralju Nabuhodono- zorju, rekoč: Odkupi se svojih gre¬ hov z milošnjo, in svoje krivice popravi z usmiljenjem do ubogih! (Dan. 4, 24). Miloščina zasluži večno življenje, če se deli iz ljubezni do Jezusa. Saj bo večni sodnik na poslednji sodbi rekel tistim, ki bodo stali na desnici: Pridite izvoljeni mo¬ jega Očeta in posedite kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka! Zakaj jaz sem bil lačen, in vi ste me nasi¬ tili.... Kar ste namreč storili enemu teh mojih najmanjših, to ste storili meni. — 10 - Miloščino imenujejo cerkveni očetje nekaki krst, ki izbriše dolg in kazen. Že ■sveto Pismo pravi: Kakor voda pogasi ogenj, enako ugasi usmiljenje greh. (Eccli. 3, 33.) Slavni škof in mučenec, sv. Ciprijan, pripazuje: r Kakor krstna voda izbriše peklenski ogenj, enako se po mi¬ loščini in po delih usmiljenja zaduši greh“. In sv. papež Leon Veliki govori: »Milo¬ ščina zatre greh in zabrani kazen večnega ognja“. Se ve, miloščina ali vbogajmc se mora deliti s skesanim srcem in pa z lju¬ beznijo do Jezusa, da doseže svoj učinek. Človek pride tako do izpreobrnjenja in do dobrega izpovedanja. Miloščina pomnoži zaupanje do Boga in pridobiva začasno tolažbo. V Tobijevi knjigi stoji pisano: Vsi, ki dajejo mi¬ loščino, dobijo veliko zaupanje pred naj višjim Bogom. (Tob. 4, 12). In že zgoraj omenjeni slavni sv. Ciprijan imenuje miloščino nedomerno veliko to¬ lažbo za vernike. Miloščina je najboljša priprava za dobro izpoved in stanovitno izpreobrnitev. Danes sem bral pri sveti maši, ki sem jo služil ob novoposvečenem velikem altarju, evangelj o Caheju,tem tako izrednem človeku. Cahej je rekel Gospodu: Polovico svo¬ jega premoženja dam ubogim. In Jezus mu je odgovoril: Danes je došlo tej hiši vzveličanje. Rimski stotnik Kornelij se je izpreobrnil. Bil je po sv. Petru krščen. Pa sveto Pismo pravi o njem, da so njegovi milodari šli pred obličje božje. In naj duhovitejši cerkveni učenik sv. Avguštin pristavlja: »Ti milodari so paganu in njegovi družini pridobili milost izpreobrnjenja h krščansko-katoliški veri“. Miloščina pomnožuje časno blago. Kdor zapusti zavoljo Jezusa svoje posestvo, temu se stotero povrne že na tem svetu. In v bukvah Modrosti beremo: Kdor se usmili ubogega, ta obrestuje. Kdor ubogim deli, ne bo trpel nikdar sile. Po miloščini še ni prišel nihče na beraško palico. Evan¬ geljski mladenič je dal pet ječmenovih kruhov in dve ribi, da nasiti Jezus lačno ljudstvo. Ko so bili pa vsi nasičeni, so na Jezusov ukaz pobrali in so napolnili dvanajst košev s kosci, ki so ostali od peterih ječ¬ menovih kruhov tistim, ki so jedli. (Jan. 6, 9. 12. 13). Jaz sem se večkrat rado¬ veden vprašal, kdo je le dobil tistih dva¬ najst košev koscev. Zdaj sem pa našel in bral pripombo, da je pripadlo vse to bla¬ gemu mladeniču, ki je daroval ves svoj živež Jezusu za ubožno ljudstvo. In stari Tobija je prejel precejšnjo vsoto denarja, deset talentov srebra, ko je podpiral siro¬ make, pokopaval mrliče, krepčal znance in sosede. Vdova v Sarepti ni pogrešala moke in olja, ker je rada postregla gladnemu preroku Eliju. O, delitev milošnje še nikdar ni koga osiromašila, pač pa obogatila! Kaj čuda potem, da so v srednjem veku tako rado- voljno postregli in pomogli revežem, be¬ račem, onemoglim vsake vrste, če je došel ubožec v grad in je bil ravno obed, tedaj je odstopil grajščak beraču mesto pri mizi, ker je cenil in častil v njem Kristusa. To je bila zdrava rešitev socialnega ali dru¬ žabnega vprašanja. Čast in hvala večnemu Bogu, tu pri vas domuje ta krščanska usmiljenost, tu prebiva ta blažena radodar¬ nost ! O veni Pater pauperuml Veni dator munerum! Pridi Oče ubogih! Pridi delivec darov za dušo in telo! Gospod vam pošlji usmiljenih Samaritanov, izpreobmjenih Ca- hejev, darežljivih Magdalen, radodarnih Nikodemov in Jožefov iz Arimateje! Brani vas pa naj lakomnih Judežev! Potemtakem pa skrbite za cerkvene dobre naprave in ustanove, za obrambo mladine, za ohranitev svete vere! Pri sveti maši, ki sem jo danes pri novoposvečenem altarju služil za vse žive in mrtve dobrotnike in dobrotnice Mari¬ ja n i š č a, sem imel vedno v mislih vročo prošnjo: O Marija, mati dobrega sveta, prosi za nas! Svetuj nam vse, kar služi k večji in naj večji časti božji, kar pripomore k višjemu in naj višjemu vzveličanju neumr¬ ljivih, po dragoceni krvi Kristusovi odre¬ šenih duš ! Da se bode pa ta moja goreča želja uresničila, molimo prav pridno in pri¬ srčno molitev, katero so Leon XIII. bla¬ gega spomina dne 23. novembra 1880 v proslavo Matere dobrega sveta obla- godarili z odpustkom sto dni in s katero sklenem jaz današnjo svojo pridigo: O najslavnejša Devica, po večnem sklepu Najvišjega izvoljena za Mater večne učlovečene Besede, zakladnica božjih mi- — 11 — losti in priprošnjica grešnikov: jaz, tvoj nevredni služabnik, pribežim k tebi, da si milostno moja vodnica in svetovalka v tej dolini solz! Izprosi mi zavoljo najdražje krvi svojega Sina odpuščenje mojih gre¬ hov, rešitev moje duše in vse, kar mi je za njo potrebno in koristno! Prosi tudi za zmago svete Cerkve nad njenimi sovražniki in za razširjenje kraljestva Jezusa Kristusa po vsej zemlji! Amen. II. Letno poročilo o zavodu. 1. Posvečevanje kapele dne 8. sep¬ tembra 1913. V nedeljo dne 7. septembra so se prevzvišeni knezoškof pripeljali z vlakom v Bučečovce, kjer jih jo na kolodvoru pri¬ čakal in pozdravil v imenu dekanije lju¬ tomerski dekan gospod Martin Jur¬ kovič, g. župnik Weixl v imenu križevske župnije, ravnatelj A. Guadagnini in prof, dr. Kovačič pa v imenu zavoda in družbe „Marijanišče“. Ob cesti iz Bučečovec do Veržeja je stalo več slavolokov z mlaji in primernimi napisi, ob križih in kapelicah je verno ljudstvo pričakovalo svojega nad- pastirja in prosilo sv. blagoslova. Med po¬ kanjem topičev in slovesnim pritrkavanjem zvonov so se Prevzvišeni na krasno okin- čanem vozu pripeljali v trg, ki je bil ves v za¬ stavah, in ob cesti so bili razpostavljeni mlaji. Sredi trga pred Marijinim kipom je pod slavolokom 1 bil pripravljen prostor za spre¬ jem. Tu so Prevzvišenega pozdravili: domači g. župnik, župan in poveljnik trške garde M. Ostre, salezijanski provincijal P. Tirone in nadučitelj Šprager s šolsko mladežjo. Gospodu župniku so mil. Nadpastir pri- 1 Na slavolokih in v zavodu so bili prav primerni napisi: 1. Za Nadpastirja Mihaela goreče prosi čreda cela. 2. Prevzvišeni, verno ljudstvo prosi Vašega blagoslova. 3. Dobrodošli, prevzvišeni, premilostni Pastir! 4. Na sprejemnem slavoloku: Ekscelenca, knez katoliške Cerkve, škof Lavantinski, dobrodošli! b) Benedictus, qui venit in nomine Domini! (Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem!) 5. Pozdravljen knez, dobrotnik, ki mladino ljubi! 6. Nad kapelo: Danes je došlo zveličanje tej hiši. 7. Salve, Pastor optime ! (Pozdravljeni, Pastir predobri!) jazno odzdravili, češ, da so lanjsko evha¬ ristično leto blagoslovili del Marijanišča, zdaj pa bodo posvetili hišno kapelo in dva altarja: Tam le stoji kip Matere božje, ki je vedno varovala Veržejski trg in pripra¬ vila pač tudi jutrišnjo svečanost. Tukaj¬ šnji prebivalci so zvesti Marijini otroci in častilci. Gospodu županu so mil. knez pohvalno čestitali k poveljništvu zgodovinski častit¬ ljive, mnogokrat odlikovane in daleč na okoli znane trške garde. Gospodu provincijalu, ki jih je po¬ zdravil, so odgovorili, da je iz njegovega govora razvidno, kako dobro že pozna tu¬ kajšnje razmere. Gospodu nadučitelju so izrekli priznanje, da je on sam mnogo pripomogel k lanjski in letošnji slovesnosti: on je vidni varih mladine, pravi angelj varih, in bo tudi prejel plačilo angelja variha, k čemur mu iz srca že zdaj čestitajo. Ljubeznivo so Nadpastir izrekli po¬ hvalo učencu, ki jih je pozdravil s pesmijo (v IV. zvezku na prvem mestu), in učenki, ki jim je izročila šopek duhtečih cvetlic. Učenci in učenke naj se krasijo s čednostmi, in tako bodo kras šole in kras fare. Cve¬ tica sajna sebe lepša v vrtu in s tem lepo- tiči tudi vrt. V slovesni procesiji so se potem sveti ostanki prenesli iz župnišča v župnijsko cerkev, kjer so bile večernice. Potem je šla procesija s sv. ostanki v zavod, kjer so se položili v začasno kapelico in opra¬ vile so se predpisane molitve, jutrnjice in hvalnice v čast sv. mučencev. Pri vhodu je Prevzvišenega pozdravil ravnatelj zavoda z novinci in oratorijanci. Gospod ravnatelj je govoril pozdrav v nemškem jeziku in dobil od Prevzvišenega enak odgovor, češ, da jih veseli, da morejo — 12 — v tako kratkem času že priti h glavni slo¬ vesnosti, k posvetitvi hiše božje. Gojenec je deklamiral pesem (na koncu IV. zvezka) v kateri se je premilostncmu knezu posebej zahvalil za darovano okno sv. Mihaela, in Prevzvišeni so mu odzdra¬ vili enako srčno, kakor jih je on’pogumno pozdravil. Ce bo imela Cerkev, katere an- gelj varih je sv. Mihael, in bodo imeli papež in škofje tako pogumne branitelje, tedaj sc jim ni ničesar bati. Jutri bo po¬ svečen vidni tempelj — naj bodo duše go¬ jencev tempelji Svetega Duha! Drugi dan, na praznik rojsha Mariji¬ nega — bil je krasen septemberski dan — so se začeli sv. obredi ob osmi uri. 1 Ljud¬ stva se je od vseh krajev zbralo kakor listja in trave. S krepkim glasom in zelo ginljivo so Prevzvišeni opravili dolgotrajne pa globokopomembne obrede. Poldne je že odzvonilo, ko je bilo posvečevanje kon¬ čano. Med posvečevanjem sta bili na dvo¬ rišču pod milim nebom dve sveti maši. Slovesno sv. mašo pa so opravili na novo- posvečenem altarjn prevzvišeni knezoškof sami. Bila je blizu ena ura popoldne, ko so Prevzvišeni stopili na oder na prostem in govorili nešteti množici v srce segajoč govor, ki smo ga spredaj objavili. — Marsikomu se je porosilo oko, zlasti mno¬ goštevilni prekmurski Slovenci so blagro¬ vali naše ljudi, češ: Blagor vam, ki imate tako vnetega škofa in jih lahko slišite v domači besedi. Po pridigi je bilo darovanje v kapeli, in z zahvalno pesmijo se je okoli tretje ure končala veličastna slovesnost, ki ostane vsem udeležencem v neizbrisnem spominu. Poleg domače duhovščine so bili navzočni: okrajni glavar, veleblagorodni gospod Franc Bouvard, dekan Martin Jurkovič, salezijan¬ ski provincijal Peter Tirone, župnik Ivan Kunce od Sv. Jurija ob Ščavnici, kn. šk. dvorni kapelan in duh. svetovalec g. dr. Ivan Tomažič, župnik Weixl, župnik Do- beršek iz Sevnice, prof. Kovačič, Fr. Povše, zastopnik salezijanskega zavoda v Rakov¬ niku pri Ljubljani, kapelan Al. Kramaršič od Sv. Jurija na Ščavnici. Gospod provincijal je mil. knezu napil ter z ozirom na njihov govor pri katoliškem 1 Obred posvečevanja je kratko opisan v 4. zvezku „Marijanišča“ str. 18—19. -shodu v Ljubljani meseca avgusta tistega leta 1913 1 obljubil, da bo on in zavod tista tretja četa, o kateri nam poroča rim¬ ska zgodovina, ki je klicala: Mi bomo branili domovino. Prevzvišeni so od¬ govorili, da je to veselo in tolažljivo. Na to so napili v nemškem jeziku z ozirom na vršečo se cerkveno in patriotiško slovesnost svetemu očetu in deželnemu očetu, čigar zastopnik, gospod okrajni glavar Ljuto¬ merski, je bil v občno veselje pričujoč. Gospod profesor Kovačič seje posebej zahvalil za cerkveni govor, češ, da mn je z ozirom na dobrotnike „Marijanišča“ zlasti ugajala razlaga, da je mladenič, ki je dal Kristusu pet ječmenovih kruhov, nazaj dobil 12 polnih košaric. Premilostni so mu želeli, da bi mu bil njegov trud za Marijanišče povrnjen z bogatimi darovi za ta prevažni zavod. Domači gospod župnik je pojasnil zgo¬ dovino kipa Matere božje na trgu, ki je bil prenovljen leta 1820 ali 1823, stal pa je bojda že leta 1760. Prevzvišeni knez so se mu zahvalili za te zgodovinske podatke o tako staročastitem Marijinem kipu sredi Veržejskega trga. Obenem so poudarjali njegove zasluge, katere izpričuje tudi častna medalja, pripeta na njegove prsi kot pri¬ znanje 40 letnega zvestega, sadupolnegadu- šnopastirskega delovanja. Gospod župan in stotnik Veržejskega strelskega društva seje zahvalil premilostlj. Nadpastirju za prihod, jim je obljubil hva¬ ležni spomin v imenu trga in strelskega društva ter pokazal društveno zastavo iz dobe Ferdinanda II. že raztrgano in raz¬ cefrano. Prevzvišeni so si jo z zanimanjem ogledali ter v svojem odzdravu naglašali, da je ta zastava prav vsled svoje starosti tem častitljivejša in dražja. Naj se vrli strelci pod njo tudi vprihodnje hrabro bo¬ jujejo za vero, dom cesarja. Gospod duh. svetovalec in župnik Jan. Kunce je poudarjal, daje došel k slavnosti, da pokaže nadpastirju svojo vdanost in lju¬ bezen. Premilostnega kneza so te besede vidno razveselile. Zahvalili so se govorniku za to nežnost ter njemu, njegovima tova¬ rišema in vsem farnikom želeli obilo bo¬ žjega blagoslova, zlasti pri pripravah za 1 Slovensko-hrvatski katoliški shod v Ljub¬ ljani 1913. — V Ljubljani, 1913. Str. 294—301. Notranjščina kapele Matere dobrega sveta. zidanje nove župnijske cerkve Sv. Jurija. Končno je gospod okrajni glavar iz¬ razil željo, da bi bili Ekscelenca vedno tako čili in krepki kakor ta dan. Na to so Prevzvišeni odgovorili: Deus exaudiat — Bog usliši! Medtem je došel brzojav velikega pri¬ jatelja Salezjancev, gospoda prof. Jan. Smrekarja v Ljubljani. Gospod provincijal je brzojav takoj prebral zbranim gostom. Glasi se takole: Permissionem humillime peto, abscns corpore, pracsens špiritu exopto, ut domus Salesiana Versensis sub auspiciis Excellentiae Vestrae vivat, crescat, floreat ad maiorem gloriam Dei et salutem ani- marum. in gaudium Celsissimi ac decus Dioecesis Lavantinae. Excellentiae Vestrae Humillimus servus Joannes Smrekar. Poslovenjeno: Ponižno prosim za do¬ voljenje, da telesno odsoten, v duhu pa navzočen izrazim željo, naj salezijanska hiša Veržejska pod okriljem Vaše Prevzvi- šcnosti živi, raste, procvita v večjo čast božjo, v zveličanje duš in v veselje Pre- uzvišenega ter v čast Lavantinske škofije. — Vaše Prevzvišenosti najponižnejši slu¬ žabnik J. S. Prevzvišeni knez so blagemu duhov¬ niku - mladinoljubu odgovorili iz Maribora z naslednjim brzojavom : Singulari laetitia de magnifica consecrationis Oratorii Sale- siani cum duobus altaribus, in VVernsee festo Nativitatis B M. V. peractae, sol- leinnitate affeetus grates intimas Tibi exhi- bitas volo pro piis votis, quae Deus prae- potens benigne ad effectum deducat, retri- bnendo Tibi caritatem. j- Michael, Praesul. Lavantin. Slovenski: Navdan s posebnim veseljem nad veličastno slovesnostjo posvetitve sale¬ zijanske kapele z dvema altarjema v Ver¬ žeju, opravljene na praznik rojstva bi. D. M. Vam izrekam iskreno zahvalo za dobro¬ hotne želje, katere naj vsemogočni Bog milostno uresniči, Vam pa povrne ljubezen, f Mihael, knezoškof Lavantinski. Po skromnem kosilu so se prevzvišeni knezoškof ob peti uri odpeljali zopet na kolodvor v Bučečovce. Novoposvečena kapelica Matere božje dobrega sveta pa je odslej svet kraj, kjer predstojniki in gojenci zavoda, veržejski tržani in drugi verniki iščejo tolažbe, sveta, miru vesti, pomoči v dušnih in telesnih potrebah. Leta 1914 sta zakonska Alojz in Alojzija Ostre v Bunčanih kupila slikano okno sv. Terezije. Na željo in s pomočjo nekega dobrotnika, vnetega častilca Mari¬ jinega, se v kapeli v kratkem postavi še oltar Žalostne Matere božje. 2. Znotranje redovne šole. Zavod Marij e Pomočnice za mladeniče, kise žele posvetiti d u- hovskemu stanu. Sv. Vincencij Pavijan je rekel: „Nič boljšega ne moremo storiti, kakor da pri¬ pomoremo k vzgoji duhovnika“. Dandanes čutimo močno pomanjkanje duhovskih po¬ klicev. Skoraj iz vseh misijonskih dežel prihajajo mile prošnje za misijonarje: „ Po¬ šljite nam oznanjevalcev vere v pomoč! Žetev je zrela, manjka le ženjeev." Pa tudi doma se čuti pomanjkanje duhovnikov. Vneti služabnik božji, častiti Janez Boško, ustanovitelj salezijanske družbe, je skušal vse, kar bi moglo pozdigniti slavo božjo in pospešiti zveličanje neumrjočih duš. Da bi pomnožil število duhovnikov, je ustanovil mnogoštevilne učne zavode, iz katerih je izšlo na tisoče dobrih, gorečih duhovnikov. V poznejši dobi svojega delavnega življe¬ nja se je odločil za napravo, ki jo je moglo roditi — to so besede kardinala Alimonde - edino le apostolsko srce častitlj. Jan. Boška. Poln poguma in gorečnosti za zveličanje duš, je po zgledu sv. Ignacija Lo- jolanskega, sv. Kamila Leliškega, sv. Kle¬ menta Ilofbauerja in drugih, ki so šele v poznejših letih dosegli duhovsko čast, ter oprt na svojo lastno izkušnjo, ki jo ; c imel s takozvanimi /zapoznelimi poklici", ustanovil posebne zavode za mladeniče, ki čutijo duhovski in redovni poklic, pa radi svoje starosti ne morejo biti več sprejeti v javne šole in na¬ vadne zavode. Svojo ustanovo je izročil v presojo sv. očetu Piju IX. Sv. oče ni le potrdil naprave ampak jo je tudi blagoslovil in je obdaril z odpustki vse one, ki jo raz¬ širjajo in podpirajo. Don Boško je izročil celo podjetje v posebno varstvo Marije Pomočnice, ter ime¬ noval take gojence Marijine sinove. Uspehi, ki so se pokazali do sedaj, so polni tolažbe. Vsled tega opogumljeni, nadaljujejo — 14 — salezijanci z vedno večjo gorečnostjo to ko¬ ristno napravo in jo priporočajo častiti du¬ hovščini in vsem dobrim katoličanom, ki jim je na srcu ohranitev in razširjenje sv. vere. Don Rua, naslednik častitlj. Janeza Boška’, je v nadi, da je tudi med avstrij¬ skimi in nemškimi katoličani najti mlade¬ ničev, ki čutijo v sebi duhovski in redovni poklic, ustanovil poseben zavod v Penango (Zgornja Italija). Iz njega je izšlo nad 100 duhovnikov, katerih okoli 60 deluje v sa¬ lezijanskih misijonih, v Aziji in Ameriki, drugi delujejo v raznih zavodih ali pa kot svetni duhovniki. Med njimi so izučeni ro¬ kodelci, obrtniki, uradniki, ki so čutili po¬ klic za duhovski stan, pa jim zunanje raz¬ mere v mladih letih niso dopuščale, da bi se šolali. Ta zavod za pozne poklice se je 1. 1912 začasno preselil v Veržej, kjer so štirje nižji gimnazijski razredi. Tako upamo, da bo preprosti Veržej poslal svoj čas v daljni svet goreče oznanjevalce Kristuso¬ vega evangelja med ljudstva, ki še sede v temi malikovalstva in nevednosti. Za¬ časni zavod v Veržeju služi tedaj vzviše¬ nemu in plemenitemu namenu. Kristusovo naročilo: »Pojdite in učite vse narode", si je vzel globoko k srcu častitljivi Janez Boško. Hodil je po Evropi, zidal cerkve, odpiral zavode za vzgojo mladine. Veliko¬ krat je bil v Rimu, dvakrat v Parizu, v Marsilji, v Lijonu in drugih francoskih mestih; bil je na Španskem in v Švici, vslcd vednih voženj, potov in skrbi je bil celo izmučen, a njegovo oko je gledalo iz krščanske, prosvitljene Evrope še daleč tja črez morje k ubogim divjakom. Bog mu je odprl pot v Ameriko. L. 1875 so odšli prvi mi-ijonarji njegove družbe oznanjevat evangelja v Ameriko. Štiri leta pozneje so se salezijanski misijonarji naselili v Pata¬ goniji, 1. 1886 jih je pozdravila Ognjena zemlja, nekaj let pozneje so začeli misijo¬ narki med divjaki v Braziliji. Trudili so se, in delo je uspevalo. Da¬ nes sta Patagonija in Ognjena zemlja ve¬ činoma že pridobljeni za sv. Cerkev in omiko. V velikih naselbinah kažejo neu¬ trudni misijonarji ubogim prebivalcem tistih pokrajin pot do blagostanja, uče jih raznih okodelstev in obdelovati polje, 0 uspehih teh in drugih misijonskih krajev poročajo vsak mesec „Salezijanska poročila". V zad¬ njem času se je salezijancem odprl mi¬ sijon tudi v Vzhodni Afriki, v Mosambiku. Od tod, upamo, da prineso salezijanski mi¬ sijonarji luč sv. evangelja divjim rodovom, raztresenim po raznih otokih Vzhodne Afrike. 3. Prazniški oratorij. Za zunanje dečke vzdržuje zavod t. zv. oratorij, katerega pomen smo razlo¬ žili že v štrtem zvezku »Marijanišča". Tu¬ kaj podamo na kratko nadaljni razvoj in delovanje veržejskega 'oratorija. Poprečno je obiskovalo oratorij do 130 dečkov, ob večjih praznikih in lepem vremenu več, ob navadnih nedeljah in sla¬ bem vremenu manj. Zlasti je treba pohva¬ liti vrle ogrske Slovence, ki prihajajo v oratorij redno vsako nedeljo in vsak praz¬ nik, tudi v naj večjem mrazu in tešči, da lahko pristopijo k svetemu obhajilu. Po¬ prečno je vsakokrat okoli 70 dečkov pri sv. obhajilu, včasi tudi več. To so sadovi krščanskega nauka, pri katerem se dečki uče, da je dovoljeno vernikom sv. obhajilo tudi brez sv. spovedi, če jim vest izpričuje, da niso v smrtnem grehu. Ogrski Slovenci imajo krščanski nauk ob enajstih v štirih oddelkih. Učijo jih štirje kleriki, novinci salezijanske družbe, ki so rodoma sami ogrski Slovenci, torej vešči ogrskemu narečju. Po večernicah ima pa krščanski nauk štajerska stran v dveh oddelkih. Krepko se razvija »Družba sv. Aloj¬ zija", ki šteje okoli 70 članov, od katerih jih 50 izpolnjuje redno svoje društvene dolžnosti glede shodov in službe božje. Na dvorišču smo dobili vrtiljak s šti¬ rimi trapeči in pa veliko gugalnico, ki sta središče zabave. Kdor je žalosten, naj pride ob ne¬ deljah ob eni k nam na dvorišče; srce se mu bo smehljalo veselja, ko bo videl ži¬ vahno tekanje, različne igre in slišal ne¬ prisiljeno vpitje in klicanje rediteljev igre. Dobra srca naših zvestih sotrudnic so nam oskrbela več pesmaric, da še bolj navdu¬ šimo našo mladino za lepo in pošteno petje. Vsak mesec je kaka gledališka predstava. 15 — Bodi tu izrečena naša najprisrčnejša za¬ hvala velikodušnim darovalkam in vrlim dobrotnicam, ki so šivale opravo za pred¬ stave Dne 12. oktobra 1913 je imel praz¬ nični oratorij v Marijanišču svoj jesenski izlet v gorice nad Ljutomerom, kjer nam je za ta dan dal na razpolago svojo vilo g. Matija Zemljič. Dečkov je bilo okoli 150. Večinoma so sprejeli sv. obhajilo v zavodovi cerkvi. Potem je bila v farni cerkvi pridiga o Marijinem materinstvu. Marija je res ljubeznjiva mati našemu ora¬ toriju. Kako težko je na deželi spraviti ob nedeljah toliko mladine skupno v cerkev! Če se to da doseči, je mogoče edinole z Marijino pomočjo: ves naš oratorij je Ma¬ rijin dar. — Oratorij ima tudi svoje stroške. Kdo jih plačuje? Marija, naša mati, po svojih sotrudnicah. Dečki molijo po sv. obhajilu za svoje dobrotnike, in Marija jih vselej usliši. Kdor ne verjame, naj poskusi! Mladi izletniki so jo veselo mahnili proti Ljutomeru. In čemu ne veselo? Saj so vsi opravili svoje verske dolžnosti, saj imajo mirno vest. Kako veselo so kramljali po potu v gorice, koliko nedolžnih opazk, koliko smeha! Dečki so se izvrstno za¬ bavljali. Gospodu Zemljiču bodi prisrčna hvala za tako primeren prostor in za vse, kar je doposlal oratorijancem. Po večer¬ nicah v ljutomerski dekanijski cerkvi smo veselo odkorakali proti Veržeju. Bili smo vsi dobre volje do konca. Pozno večer so bila domača veržejska deca še v zavodu. Tisti pa, ki so bili bolj od daleč, so odšli že prej, prisrčno se zahvaljujoč predstoj¬ nikom za užitek, ki so ga imeli na izletu. Dne 8. decembra 1913 so imeli ora- torijanei ljubko akademijo na čast Mariji Brezmadežni. G. ravnatelj je dovolil, da je ono noč pred praznikom spalo v obed- nici 70 ogrskih dečkov, da so mogli do konca prisostvovati. Dne 6. januarija 1914 so pa imeli božičnico. Dečkov se je zbralo do 180 in so dobili majhna darila. Domača godba nas je razveseljevala s krepkimi ko¬ račnicami, za navržek smo poslušali igro »Dva glušca", ki je povzročila mnogo smeha. V predpustnem času so oratorijanci igrali »Tri cezarejske mučenike" v lepih novih rimskih oblekah. Med dejanji sta krepko svirala v veliko zadovoljnost ob¬ činstva godba in orkester gojencev. V neizbrisnem spominu ostane mladini veržejske okolice praznik Marijinega ozna¬ njenja (25. marca 1914.) Že na vse zgodaj omenjenega dne se je razvilo na dvorišču „Marijanišča“ živahno življenje: dečki so tekali veselo igraje sem in tja, čuli so se radostni vzkliki mladih src; njih srečni po¬ gledi, nezasenčeni od oblakov grešne izpri¬ jenosti, so naznanjali, da se bo vršilo ne¬ kaj izrednega. Zbrali so se dečki iz široke okolice, prav številno iz sosednje Ogrske, Čakajoči slovesnega sprejema v družbo sv. Alojzija. Kapelica je bila prenapolnjena in spovednice oblegane; nad 2C0 dečkov nam¬ reč je prejelo ta dan sv. obhajdo. Tudi veliko odraslih mož in mladeničev je še celo ob dveh popoldne pristopilo k mizi Gospodovi! Dečki Alojzijeve družbe so imeli ob ednajstih posebno sv. mašo. Kdo naj opiše zbrano pobožnost nedolžnih src, gorečo mo¬ litev, kipečo iz duše pobožnega ljudstva, zvonke odmeve mladih grl, oznanjujoče sveto ljubezen do Marije in sv. Alojzija! V srce segajoče se je dvigala pred prestol Matere dobrega sveta ona znana : „Marija, nebeška Kraljica in zemlje vesoljne gospa, o bodi nam vsem pomočnica, zaupanje, nada srca“. Po sveti maši se je vršil slovesni spre¬ jem v družbo Alojzijevo Nad 70 dečkov se je pred podobo sv. Alojzija postavilo v njegovo varstvo. Lahnih korakov so se vrstili pred altar, kjer se jim je nadela mala svetinjica, znak prijateljskega zavetja angeljskega svetnika. To je bil prizor, ka¬ kršnega naša Marija še ni videla v svoji bližini, trenutek, ko so se zdela nedolžna očesa zamaknjena v vrste angelov, prepe¬ vajočih pred nebeškim Jagnjetom pesem, umljivo le nedolžnim srcem. Odrasli, ki so prisostvovali tej slovesnosti, so bili ganjeni do solz. Na praznik Matere dobrega sveta dne 26. aprila so imeli zopet ogrski orato¬ rijanci akademijo v svojem narečju. Ude¬ ležilo se je te ogrsko-slovenske akademije tudi več odličnih gospa in gospodičen iz Belotinec na Prekmurskem. — 16 — Sploh se oratorij prav lepo razvija. Dečki imajo vsako nedeljo posebej sv. mašo, sv. obhajilo, kratek g»vor, petje, igre i. t. d. Z deco vedno molimo za dobrotnike in po namenih, katere nam oni priporočajo. Prihajajo nam potrdila, da- Marija Pomoč¬ nica zelo rada uslišava prošnje naše mla¬ dine. Zato pa trdno zaupamo v Njeno var¬ stvo, pod katerim hočemo navdušeno in pogumno nadaljevati z našim prazničnim oratorijem. Oratorijanci imajo tudi svojo knjižnico. Knjižničar ima ob nedeljah mnogo opra¬ vila, ker se dečki res prav pridno poslu¬ žujejo knjig. Vprašanja, ki nam jih stavijo, ko prečitajo kako knjigo, pričajo da biva tu zelo razumno ljudstvo in nadarjena mla¬ dina. Knjig bi za enkrat že bilo, manjka samo denarja za vezavo. Zelo smo hvaležni šentpeterski Marijini družbi v Ljubljani, ki je na priporočilo svojih voditeljev, č. g. župnika Petriča in č. g. kaplana Podbevška velikodušno darovala precej lepih knjig naši knjižnici. Precej knjig smo dobili tudi po rajnem g. Mat. Kelemina, bivšem žup¬ niku v Št. liju v Slov. gor. Vendar še prosimo blage sotrudnike, da nam blago¬ volijo poslati knjig, če mogoče vezanih, ali pa denarnih prispevkov za vezavo. Za¬ hvalo dolgujemo tudi ljubljanskim sotrud- nicam, od katerih smo dobili mnogo kras¬ nih podobic. Spomladi 1914 seje v oratoriju vpe¬ ljala mala hranilnica „ Čebelica", v katero dečki pridno vlagajo svoje majhne pri¬ hranke ter se tako navajajo k varčevanju. Za to prekoristno napravo smo dolžni hvalo gosp, nadrevizorju Vladimiru Pušenjaku in Zadružni zvezi, ki nam je blagodušno po¬ darila hranilne knjižice. V poročilu o delovanju našega orato¬ rija ne smemo pozabiti treznostnega gibanja, ki je za mladino neizmerne važnosti. Meseca februarija 1914 je po¬ častil naš zavod slavni apostol abstinence p. Elpidij. Tudi predsednik slovenske n Svete vojske", prof. Kovačič iz Maribora, je imel že dvakrat predavanje za odrasle in za mladino o pogubnosti pijančevanja, in dečkom se ob nedeljskih naukih večkrat razlaga škodljivost in gnusoba pijančevanja, zlasti žganjepitja. Tako si oratorij prizadeva, položiti v mladih srcih trdno podlago časne in večne sreče. Voditeljem oratorija prizadene to precej truda, a delo za mladino se z ve¬ seljem opravlja. Tudi v gmotnem oziru zavod za oratorij veliko žrtvuje, samo leta 1914 seje izdalo za oratorij okoli 1600K; treba raznih priprav za igre in mladi že¬ lodci so radi lačni in jim diši košček kruha ali čašica kave, za ogrske dečke treba še povrh plačevati brodovino čez Muro, ker so večinoma revnih starišev. 4. Razne cerkvene svečanosti. Ne- samo za mladino, tudi za odrasle skrbi zavod, prirejajoč razne predstave in poučne shode, zlasti pa v verskih po¬ trebah. V kapeli „Marijanišča“ je 1. 1914 sprejelo 65 tisoč oseb sv. obhajilo, od teh jih odpade na zunanje ljudi okoli 22000. Vsako, tudi celo navadno nedeljo prejme veliko ljudi sv. zakramente, zlasti za ogrske Slovence je Marijina kapela v Veržeju po¬ stala nekako božja pot. Ker sc od pol 5. ure zjutraj v kapeli vrste sv. maše, so lahko ljudje tudi ob delavnikih pri sv. maši. Ko¬ likor je mogoče, duhovniki salezijanske družbe tudi drugod v dekaniji radi po¬ magajo. Zlasti pa zavod s svojimi duhovniki, kleriki in gojenci veliko pripomore, da se res veličastno vrše razne svečanosti bodisi v kapeli ali pri farni cerkvi. God patrona salezijanske družbe sv. Frančiška Šaleškega (29. januarja) se v zavodu slovesno praznuje Lanjsko leto je imel slovesno sv. mašo v kapeli domači g. župnik L. Janžekovič, slavnostno pridigo pa križevski g. župnik J. Weixl. Na Svečnico 2. febr. 1914 je bil po¬ poldne v zavodovi kapeli velik shod so- trudništva. Kapelica je bila tako polna, da so morali iti možje na kor. Na Murskem polju je že okoli 300 pravilno vpisanih sotrudnikov in sotrudnic. Koncem je sledil blagoslov Marije Pomočnice. Med udele¬ ženci so bili tudi trije zastopniki ogrskih Slovencev iz daljnega Sv. Sebastijana. Po shodu je bila igra „Spoštuj očeta n v špan¬ skih oblekah. Še prej so pa vrle sotrud- nice počastile Marijo Pomočnico s krasnimi popevkami. — 17 — Procesije pri vstajenju na Veliko so¬ boto pri farni cerkvi seje udeležil ves za¬ vod s svojo glasbo. Posebno slovesno se je obhajal god Matere dobrega sveta, zaščit- nice zavoda in njegove kapele. Zjutraj se je kazalo vreme neprijazno, a pozneje je bil najlepši dan, in zbralo seje nenavadno veliko ljudstva. Zlasti prekmurskih Sloven¬ cev je bilo zelo veliko in je zato bilo pri¬ merno, da je slavnostni govor imel v prek¬ murskem narečju g. Stefan Kuhar, pro- vizor v Belotincih, slovesno sv. mašo pa je imel g. Ignacij Stuchly, prefekt v Ra¬ kovniku. 5. Visoki obisk. V prekmurskih župnijah somboteljske škofije, ki mejijo s Štajersko, je bila leta 1914 birma. Pri tej priliki je somboteljski škof, grof Ivan Mikeš počastil tudi zavod v Veržeju. Pripeljal se je v Veržej 2. ju¬ nija popoldne v spremstvu okrajnega pred¬ stojnika v Murski Soboti in svojega dvor¬ nega kapelana. K sprejemu je prišel Iju- tomerški okrajni glavar Franc pl. Bou- vard, dekan Jurkovič in več gospodov duhovnikov ljutomerske dekanije. Ravnatelj zavoda, g. Avrelij Guadagnini je v lepem nagovoru pozdravil odličnega gosta, v la¬ tinskem jeziku ga je pozdravil tudi rav¬ natelj novega salezijanskega zavoda v Szent- Keresztu na Ogrskem. V zasebni avdijenci je sprejel tudi poklon klerikov, rojenih ogrskih Slovencev, ter jim polagal na srce, naj se navzamejo duha častitljivega don Boška, ter izrazil živo željo, dobiti tudi v svojo škofijo salezijance, ki tako neutrudno skrbijo za blagor duš, posebno mladine, ki se pogubi v brezverstvu, če se ne vzgaja krščansko. V čast visokemu gostu so zno- tranji gojenci priredili malo predstavo. 0- gledal si je natančno ves zavod do zadnje sobice, pohvalil stavbo in ureditev in pri¬ stavil sodbo: »Nepotrebnega pač nimate ničesar 11 , zakaj v zavodu je vse preprosto in skromno. Pri odhodu je rekel: »Veržej- skega zavoda več ne pustim grajati in obrekovati, ker je tukaj vse v redu". Iz Veržeja je visoki gost poslal brzojavni po¬ zdrav tudi prevzvišenemu knezoškofu La¬ vantinskemu v Maribor, ki se je glasil: Exzellenz Dr. Michael Napotnik, Ftirst- bischof Marburg. Institutom Salesianum Wernsee dioecesi meae vicinum inspicieus Excellentiam Ves- tram ex corde saluto. Mikes, Episcopus Sabriensis. (»Obiskal sem zavod salezijanski v Ver¬ žeju, v bližini moje škofije, ter iz srca po¬ zdravljam Vašo Prevzvišenost. — Mikeš, škof somboteljski".) Na ta pozdrav so knezoškof Lavan¬ tinski takoj odgovorili s sledečim brzo- javom: Seiner Bischoflichen Gnaden Herrn Johann Graf Mikes Bischof von Steinamanger Wernsee. Kreuzdorf. Deus Amplitudini revercndissimae re- tribuat benevolam Instituti visitationem ac benignam Tenuitatis meae salutationem. Pro futuro quoque recommendo domum Salesi- anam propriamque personam bonitati optimi Vicini, quem Numen divinum sospitet per plurimos annos! f Michael, Praesul Lavantinorum. »Nj. škofovski milosti gospodu Janezu grofu Mikeš, škofu Spmboteljskemu v Ver¬ žeju: Bog povrni Vaši Prečastnosti blago¬ hoten obisk zavoda in prijazen pozdrav moje osebe. Tudi v bodoče priporočam sa¬ lezijansko hišo in sebe dobroti preblagega soseda, katerega naj Bog ohrani mnogo let! f Mihael, knezoškof Lavantinski". 6. Vprašanje kmetijske šole. Če beremo evangelij apostola Janeza in njegove liste, opazimo, da ta apostol posebno poudarja ljubezen. Tudi ustno iz¬ ročilo pravi o njem, da v svoji visoki sta¬ rosti vernikom ni drugo govoril kakor: »Otročiči, ljubite se med seboj!" Koso ga opozorili, zakaj vedno isto ponavlja, je od¬ govoril : »To je božja zapoved, in kdor to izpolnjuje, stori dovolj." Nekatere reči in resnice so tako važne, da jih treba res vedno in vedno ponavljati in poudarjati. Tudi mi smo v vseh dosedanjih zvezkih »Marija- nišča“ in pri drugih priložnostih govorili o kmetijski šoli, ki se ima ustanoviti v ver- žejskem zavodu pred vsem za Mursko polje. Tudi tokrat je potrebno, izpregovoriti o tem in povedati, zakaj še je ni in kaj je potrebno, da jo dobimo. — 18 — Ko so se vršila pogajanja s predstoj¬ niki salezijanske družbe radi naselitve v Veržeju, so ti naravnost izjavili, da v pr¬ vem času ne morejo otvoriti kmetijske šole, ker družba nima dovolj slovenskih moči za to, in je prevzela zavod v Veržeju le pod pogojem, da začasno prestavi semkaj svoj zavod v Penango-Monferrato na Italijan¬ skem. Razmere so zahtevale, da se dalje ni smelo odlagati, drugače bi šlo vse v izgubo. Strašni dogodki sedanjega časa nam le potrjujejo, da smo imeli prav. Družba pa je pritrdila želji, da se v veržejskem zavodu osnuje vsaj nižja kmetijska šola. Pri tem ostane tudi sedaj. Že minulo leto 1914 se je resno delalo na to, da pride do te šole. Blizu Dunajskega Novega mesta v Unterwaltersdorfu se je 1. 1914 postavil nov zavod, kamor bi se polagoma preselili sedanji razredi iz Veržeja in bi se tako dobil prostor. Preden je bilo delo končano, je izbruhnila vojska, ki je prekrižala marsikak načrt. Da v sedanjih razmerah ni mogoče misliti na otvoritev take šole, mora izpre- videti vsak pameten človek, saj so še javne šole deloma zaprte. Ko nastopijo mirni časi in redne raz¬ mere, stopi zopet v ospredje otvoritev kme¬ tijske šole, toda že sedaj treba izpolniti razne pogoje, da se pripravijo tla. 1. Zavod še tiči v dolgovih, plačevati treba velike obresti in odplačevati glavnice. Celo podjetje je nastalo le iz prostovoljnih darov, edino ljutomerska posojilnica'j e dala 10.000 K brezobrestnega posojila izrecno v ta namen, da se osnuje kmetijska šola. Na dobra srca se tudi zanaprej obračamo, če bi zavod dobil le desetino od tega, kar se vsako leto zapije in po nepotrebnem za- pravda, bi se dalo kaj velikega in obče- koristnega storiti. Pomagajte nam, da čim prej premagamo sedanje težave in še po¬ stavimo gospodarsko poslopje, ki je za kmetijsko šolo neobhodno potrebno. 2. Kmetijska šola bi bila v korist ce¬ lemu Murskemu polju, zatorej je opravičeno, da jo okraj tudi podpira. Zagotovilo take podpore se je prosilo le pod pogojem, če šola zadosti postavnim zahtevam, to¬ rej uvede primerni učni red in si pridobi pravico javnosti. Vkljub temu takega za¬ gotovila doslej nismo mogli doseči, v zrak pa ne moremo staviti kmetijske šole. Znano je, da italijanska vlada ni ravno naklo¬ njena redovnikom, pa vendar italijanska država podpira salezijansko kmetijsko šolo v Ivreji. Tudi avstrijska vlada je 1. 1914 hotela izročiti v Galiciji salezijancem velik zavod, v katerem bi bila tudi kmetijska šola.. Seveda, strašna vojska je to prepre¬ čila. Tako dalekovidni ljudje znajo ceniti salezijanske kmetijske šole. 3. Eden glavnih pogojev za ustano¬ vitev kmetijske šole je spoznanje in prepričanje, da je taka šola ko¬ ristna in potrebna. Lepo in rodovitno je Mursko polje, toda petkrat več bi se lahko dobilo iz poljedelstva, sadjereje in živinoreje, če bi se splošno uvedlo umno gospodarstvo in povzdignilo na ono stopinjo, kakor je po drugih naprednih deželah n. pr. na Češkem, Francoskem, v Švici i. t. d. Dokler ljudje mislijo, da je tako najboljše in boljše ne more biti, kakor so delali nji¬ hovi očetje in dedje, tako dolgo se ne čuti potreba in ne spoznava korist kme¬ tijske šole. 4. Odstraniti je treba malenkostne kra¬ jevne ozire. Okrajne ceste ne more imeti vsak do svojega zeljnika in železnice ne pred prag svoje koče. Že več desetletij se vleče vprašanje kmetijske šole v ljutomer¬ skem okraju. Kje naj bo? V Ljutomeru ne, na Cvenu ne, pri Sv. Križu ne, v Ver¬ žeju ne! Kuriti treba tam, kjer so drva in peč. V Veržeju stoji že poslopje, na raz¬ polago je posestvo, sčasoma se dobe učne moči, katerim ne bo treba skrbeti za po¬ kojnino in vzdrževanje obitelji. Na najce¬ nejši in najhitrejši način pride okraj lahko tukaj do kmetijske šole, treba je le nekaj spoznanja, dobre volje in požrtvovalnosti. Ti pogoji ne zahtevajo nič nemogo¬ čega, njih izpolnitev nam prinese kmetijsko šolo. To šolo smo pa za sedaj skušali vsaj za silo nadomestiti z gospodarskimi tečaji. Kakor 1. 1913 se je vršil tudi 1. 1914 od 16. do 19. februarja gospodarski tečaj. Predavali so: župnik Rožnik o svinjereji in krmilih, nadrevizor Pušenjak o zadruž¬ ništvu in gospodarski politiki, dr. Hohnjec o temeljnih načelih družboslovja, dr. Ko¬ vačič o skrbi za človeško zdravje. Ude¬ ležba je bila prav povoljna. Letos je radi vojnih razmer moral te¬ čaj izostati. — 19 — 7. Vojni odmevi v zavodu. Koncem julija 1914 so se ravno v zavodu vršile duhovne vaje in je imelo več novincev dobiti duhovsko obleko, ko je za¬ donela bojna troblja in mesto duhovske obleke so morali odrasli gojenci obleči vo¬ jaško suknjo. Sveto tihoto duhovnih vaj je v zavodu naenkrat prekinilo glasno petje domoljubnih pesmi. Polni navdušenja so šli mladeniči na kolodvor, njih predstojniki in mlajši gojenci so jih spremljali. V vsem je od začetka vojne do konca marca t. 1. odšlo na bojišče, deloma na rusko, de¬ loma na francosko 71 klerikov in go¬ jencev, eden duhovnik je bil poklican za vojnega kurata v Karpate, namreč g. Alojz Dejak, doma iz Ribnice na Kranjskem, pet klerikov veržej skega zavoda deluje v bol¬ nišnicah, več jih je bilo povišanih, štirje pa odlikovani s hrabrostno železno svetinjo. Eden od teh je dobil bavarski vojaški za¬ služni križec II. razreda s krono in meči ter bil povišan v častnika. Zelo ginljiva so pisma, ki jih pišejo gojenci iz bojišča svojim predstojnikom. Iz njih odseva veliko zaupanje v Marijo, po¬ močnico kristjanov, pa tudi njeno res ma¬ terinsko varstvo. Le nekaj od teh pisem priobčimo tu čitateljem v vspodbudo. Neki gojenec piše 11. avgusta 1914 g. ravnatelju: „ .. . Jutri odrinemo na bojišče. Kam, še ne vem. Šele ko zapustimo kolodvor, bomo vedeli, na katero stran gremo. Pa čemu se bati? Ona, dobra mati je z menoj in pri meni. Vem, da me spremlja njeno varstvo in Vaše molitve/ Dne 10. septembra piše isti gojenec: »Izgubil sem svoj rožni venec. Prosim, po¬ šljite mi drugega. Pa prosim kmalu, ker bi ne bil rad dolgo brez njega/ Potem piše isti 15. oktobra: »Dan 5. oktobra mi ne mine iz spomina; ta dan sem dobil prvo pošto od Vas, velečastiti gospod. Molitev Vas vseh, katere me zago¬ tavljate na dopisnici, mi je res pomagala. Komaj 10 minut potem, ko sem prebral dopisnico, in komaj minuto potem, ko sem poljubil rožni venec, ki ste mi ga poslali, me je zadel v hrbet šrapnel. Krogla je šla od levega boka skozi hrbtišče, potem skozi desna pljuča med rebra in je pod kožo obtičala. Mrtev nisem bil, pač pa težko ranjen 44 . Natančneje je to opisal v pismu 25. oktobra: »Dobil sem povelje, naj vzdržujem zvezo z našim bataljonom. Peljal sem se nagloma na kolesu in prislonil kolo pri nekem dvorcu, v tem hipu sfrči krogla skozi moj hrbet od leve na desno, če bi strel priletel od desne na levo, bi krogla obtičala ravno — v srcu, bil bi pri priči mrtev. Svojo opravo sem odložil, kakor sem mogel, in se zavlekel v hišo. Komaj sem bil notri, je kar deževalo šrapnelov skozi okna. Zavlekel sem se v kot, da bi se varoval pred streli. A kmalu so začele brizgati granate in pred granatami ne va¬ ruje noben zid. O Bog, pomagaj mi! Ma¬ rija pomočnica kristjanov, pridi mi na pomoč! sem vzdihoval. Kakor kača sem se vlekel proti izhodu, da bi zlezel iz hiše v cestni jarek, misleč, da bom tam var¬ nejši. Zunaj samo dim in prah, nobenega drevesa ne vidim ob cesti. Zlezel sera na¬ zaj in se hotel potegniti v klet; hoditi več nisem mogel. V tem mi švignejo v glavo hude misli. Kaj pa če so Francozi v kleti skriti? In če nikogar ni notri, kdo te bo tam iskal in našel, če bi klical za pomoč? in če hiša zgori, se ne moreš rešiti! Čez nekaj časa so granate začele redkeje pa¬ dati, zlezel sem zopet pred hišo in se na¬ posled splazil v cestni jarek mimo mnogih mrličev in ranjencev. V jarku sem vsled izgubljene krvi izgubil zavest . . . Sedaj je pa že zopet dobro. Sem že zopet na nogah in hodim na sprehod, lahko jem in dobro spim. Češčena bodi Marija, pomočnica kristjanov! 44 Drug gojenec piše: »V Veržeju se pač mora veliko moliti za nas, zakaj mi očividno čutimo pomoč od zgoraj. Eden dan so padli štirje možje poleg mene, krogle so padale doli v zemljo, mene pa ni nobena zadela. Drugokrat sva bila s tovarišem v strahovitem ognju gra¬ nat; krog naju jih je bilo veliko ranjenih. Potegnila sva iz žepa rožne vence in se zatekla k Materi božji, ki naju je obvaro¬ vala v tej strašni nevarnosti, v kateri sva bila od 10. ure predpoldnem do noči. Tudi v pondeljek 7. septembra sem bil čudovito obvarovan pri neki gozdni bitki. Izsledovali — 20 — smo gozd in zadeli na sovražno linijo. Sko¬ čim hitro za drevo in začnem od leve stre¬ ljati. K meni priskoči tovariš, a komaj odda en strel, pade v moje naročje/ Eden gojenec je bil poklican k. cesar¬ skim tirolskim lovcem in piše: „Živ sem še, in še precej zdrav, a ne vem, kako dolgo. Dvakrat sem že bil v hudem ognju skozi tri dni. Prišel sem srečno iz ognja. Bodi hvala Bogu in Mariji, pomočnici krist¬ janov, katero mnogokrat kličem. Ona me je zakrila pod svoj plašč pa bo tudi v pri¬ hodnje to storila. Upam, da me zopet pri¬ pelje v naš zavod v Veržej. Danes me je tukaj pripeljala v naš zavod (v salezijanski zavod v Galiciji), kjer sem opravil spoved in prejel sv. obhajilo. Povem vam, ko sem odprl vrata kapele in zagledal podobo po¬ močnice kristjanov, sem jokal kakor otrok. V svojem težkem položaju sem našel zo¬ pet tolažbo. Dal Bog, da naša ljuba domovina Av¬ strija srečno prestoji te hude čase. Če me več ne bo nazaj, naj bo češčeno ime Gospodovo!“ Neki gojenec piše: „Sila uči marsika¬ terega moliti, ki že leta in leta ni hotel nič slišati o cerkvi. Ko vidijo nas iti k spovedi in sv. obhajilu, gredo tudi oni skri¬ voma. Neko jutro mi reče tovariš: Danes se pa čutim tako srečnega in lahkega, ka¬ kor da bi bil na novo rojen. Vprašam ga, zakaj, pa mi odgovori, da je bil prejšnji dan pri nekem tujem duhovniku pri'spo¬ vedi, ko prej že tri leta ni bil pri sv. za¬ kramentih. Kavno ti neverneži gredo prav pogostoma k sv. obhajilu in k drugim po¬ božnostim. Drugi piše: Prišli smo do nekega po¬ slopja na samem, ki je bilo popolnoma pogorelo, btopim notri in zagledam na steni nepoškodovano Marijino podobo. Hitro zmo¬ lim Zdravo Marijo. V tem hipu, ko stopim iz hiše, se zarije kakih dvajset korakov pred menoj granata v zemljo. Če bi se ne bil pomudil z molitvijo v tisti hiši, bi bil prišel ravno na tisti prostor, kamor je gra¬ nata priletela. Iz Vogezov piše gojenec V. M. 21. ja¬ nuarja 1915 med drugim: Pravi čudež je, da smo še vsi (namreč gojenci) dobro ohra¬ njeni vkljub budim naporom, pomanjkanju in vedni smrtni nevarnosti, postali smo celo vzor drugim bojevnikom. Odkrito priznam, da bi ne mogel nikdar vsega tega prenesti, kar je že prinesla ta strašna vojna, če bi ne dobival pomoči in varstva od nebeške matere. Kdo drugi je dal meni in tovarišu- T. moč, da sva prostovoljno krila celi vod, ki se je raztepen moral umakniti pred so¬ vražnikovo premočjo. Prišla sva potem sama v strahoviti dež sovražnih krogel, kar ob¬ sipali so naju s kroglami, pa vkljub temu sva ostala nepoškodovana. To je bilo pri La Planquette 31. avgusta m. 1. in ta strašni dan sva s tovarišem popolnoma po¬ svetila svoje življenje presveti Devici, pred njene noge sva položila vse svoje trpljenje in težave, ter se zaobljubila, da bova v duhu Don Boskovem vedno in povsod po¬ speševala Marijino čast, njena služabnika hočeva biti do zadnjega vzdihljaja. Od 18. avgusta do 26. septembra sem bil neprestano v silno krvavih in srditih bojih. Izprva sem bil na levem krilu ve¬ like vojne pred Metzom, potem se je pa naš oddelek ločil in smo preganjali sovraž¬ nika 25 klin. daleč, dokler nismo trčili ob francosko dobro zavarovano artilerijo in ob izborno četo francoskih alpinskih lovcev. Bili smo preslabi, da bi mogli še dalje za¬ sledovati sovražnika Naše izgube so bile velike, francoske pa še enkrat večje. Dne 26. oktobra sem imel prvič pri¬ ložnost, sprejeti sv. zakramente. Kaj je moje srce ta dan občutilo, ne morem po¬ pisati. Drugič sem imel priložnost sprejeti sv. zakramente v majhnem obmejnem me¬ stecu M. Ginljivo in vspodbudno je gledati, kako na stotine vojnih tovarišev kleči pred tabernakljem in pristopa k mizi Gospodovi. Marsikateri je prej pozabil že Očenaš mo¬ liti. sedaj pa prav pridno prebira jagode na rožnem vencu. Dne 7. marca 1915 piše zopet iz Vo¬ gezov gojenec V. K., s kakim veseljem so v njegovi kompaniji sprejeli poslane mu podobice. Bilo jih je premalo, zakaj „naši vojaki so večinoma postali otroci Marijini, ter visoko čislajo podobice Marijine". V duhu se hoče vdeležiti duhovnih vaj, ki so se imele začeti doma v zavodu 9. marca. „Ko stojim na straži, lahko prav lepo pre¬ mišljam in snov za premišljevanje mi po¬ daje vedna smrtna nevarnost. Da, smrtna nevarnost me je že mnogo naučila s svojim — 21 — trdim železnim jezikom. Sklenil sem za- naprej res sveto živeti, biti pravi Gospodov učenec po vzgledu Don Boška. Dal Bog, da mi nikoli ne izginejo iz spomina vtisi, ki so se mi vtisnili v srce, ko je pri Šp. strel za strelom težke francoske artilerije letel na nas, ko sem bled in kakor brez življenja gledal v krvi drage tovariše, ki so še malo prej bili polni življenja, ko so v strašnem dežju sovražnih krogel ječali okoli mene ranjenci. Pa kolikor večja je nevarnost, toliko bolj mi stopa pred oči ljubezen božja, koliko več trpim duševno in telesno, toliko bolj umevam bolečine bo¬ žjega Zveličarja. Od mladosti me je mati navajala k pobožnosti do Marije, in Marija me nikoli ni zapustila, ona me je pripe¬ ljala v mladinsko kongregacijo v M., ona me je pripeljala v svoje svetišče v Veržej in sedaj v krvavi boj za domovino. Ona me je zmiraj tolažila, ona me je naučila, da zadovoljno nosim križ Gospodov. Ob Marijinem prazniku (25. marca) bom letos daleč proč od Veržeja, a vdan sem v svojo usodo, moja zvezda vodnica naj bodo be¬ sede: Vse z Marijo, vse v Mariji, vse po Mariji! Pismo sem moral prekiniti, ker se v naši kompaniji skupno moli sv. rožni venec. L. H. piše iz bojišča pri V. 8. marca 1915, kako mu je teško, ko misli, kako se v ljubem mu „Marijanišču“ pridno štu¬ dira, on pa na bojišču pozablja, kar se je bil naučil. Pa če ga Marija zopet pripelje nazaj, bo s podvojeno marljivostjo zamujeno ponovil. „Našo koinpanijo je 2. marca zadel hud udarec. Bili smo pripravljeni v neki kleti, ko začnejo okoli 5. ure popoldne sovražniki obstreljevati našo klet. Težka granata je udarila v sredo med nas, mnogi so bili na mestu ubiti, drugi ranjeni. Tisti del kleti, kjer sem bil jaz, ni bil naravnost zadet, a zračni pritisk nas je vrgel na tla, ranjen pa ni bil nobeden. Iz sosednjega oddelka se je slišalo glasno stokanje in kričanje, nekateri so prihiteli ven čisto črni v obrazu in kakor brez pameti. Ra¬ njence so hitro spravili v drugo, bolj varno klet, a ravno ko je sanitetno osobje ob¬ veza valo ranjence, vdari med nje druga granata in skoraj nobeden ni ostal živ. Po¬ gled je bil strašen, nekaterim je odtrgalo glavo, drugim roke, tretjim noge, nekatere popolnoma razmesarilo. Nekateri mojih to¬ varišev so zbežali v tisto klet, da bi se tam zavarovali, in to je bila njihova smrt. Tudi jaz sem hotel notri, a pri vratih me je zadržal neki znotranji glas in ostal sem zunaj. V tem pride neki ranjenec in me prosi, da ga obvežem. Med tem opravilom pa se je že zgodila nesreča, meni pa se nič ni zgodilo. Tisočerna hvala naši dobri materi Mariji! Njej pripisujem svojo reši¬ tev in pa gorečim molitvam v Veržeju. Med mrtvimi sem jih poznal več, ki so bili zelo pobožni. Spočetka se mi je to hudo zdelo, a sedaj vidim .v tem dokaz božje dobrote. Gotovo so umrli srečne smrti. Do¬ slej mi je vse boljše izteklo, kakor sem mi-dil in upam, da se zdrav vrnem v za¬ vod v Veržej." V zavodu se prav pridno moli za vse naše vojake, posebno še za prijatelje in do¬ brotnike. Vsak petek se opravlja za nje sv. križev pot, večkrat se daruje zanje sv. ob¬ hajilo. Upamo, da bodo molitve iz Marijinega svetišča v Veržeju izprosile veliko blago¬ slova za naše vojake na daljnih bojiščih. — 22 — 8. Ustanovniki »Marijanišča« do konca leta 1914. Ustanovniki so tisti udje, ki plačajo 100 K ali več ali podarijo kaj drugo v toliki vrednosti, tudi sotrudniki ali sotrudnice, ki naberejo 100 ali več K. Nj. Prevzvišenost knezoškof dr. Mihael Napotnik, Maribor. Baša Andrej, Cmurek. Bohanec Ivan, dekan, Šmarje. B. P. v K. Bračko Ivana, Sv. Jurij v Sl. Gor. Budja Franc, Banovci. Budja Marija, Banovci. + Budja Matjaš, Banovci. Čižek Josip, dekan, Jarenina; Čagran Jožefa, Banovci. Ekert Neža, Cirkovce. Farkaš Franc, llijaševci. Farkaš Jožefa, llijaševci. Golob Eva, Žižki na Ogr. Gombosa Peter, Šalamenci, Ogr. Hohnjec dr. Jos, prof, bogosl., Maribor. Horvat Jožef, Veržej. Horvat Lovro, Veržej. Horvat Marija, Veržej. Hržič Cecilija in Ivana, Ptuj. 1. L. v L. Janžekovič Lovro, župnik, Veržej. Jurinec Matija, Banovci. Jurinec Marija, Banovci. Jurkovič Martin, dek., Ljutomer. Koroša Marija, Veržej. Korošak Marija, llijaševci. Korošak Mihael, llijaševci. Korošec Fr., nadžupnik, Sv. Križ pri Rog. Slatini. t Kosi Ana, Veržej. Kosi Ana ml, Veržej. Kosi Franc, Veržej. Kosi Marija, Gradec. Košar Franc, Veržej. Košar Marija, Veržej. Kovačič dr. Fr., Maribor, f Kovačič Franc, Veržej. Kozar Liza, Veržej. Kralj Franca, llijaševci. Kralj Marija, llijaševci. Kralj Terezija, llijaševci. t Kresonja Matija, Veržej. Kupljen Jakob, Žihlava. Kurnik Marija in + Franc, Sv. Jurij v Sl. gor. Meško Martin, župnik, Kapela. Meznarič Liza, Babin ci. Neimenovana, Vogričevci. N. Fr. v R. Novak Marija, Ljutomer. Ostre Alojz, Bunčani. Ostre Alojzija, Bunčani. Ostre Martin, Veržej, t Pavalec Antonija, Sv. Jurij v Slov. gor. Posojilnica v Križevcih. Posojilnica Gornja Radgona. + Puščenjak Anton, Veržej. Puščenjak Franca, Veržej. Puščenjak Liza, Veržej. Puščenjak Neža. Veržej. Rajšp Marija, Planina. Rantaša Tomaž. Selišči. Rožman Jožefa, llijaševci. Rožman Neža, llijaševci. Rožman 'Ireza, llijaševci. t Rožman Franc, Veržej. Saboti Filip, Veržej. Saboti Marija, Veržej. Skuhala Andrej, Banovci. Slavič Gera, Grabe. Sršen Alojz, Veržej. Sršen Fr. ml., Veržej. Sršen Julijana, Veržej. Sršen Kristina, Veržej. Stermon, zakonska v Ljutomeru. Strahovnik Marija, Velenje. Strnišča Alojz, Veržej. + Sinko Matija, župn. v p., Središče. Šket Neža, Dramlje. Štrakl Matej, župnik, Sv. Peter pri Mariboru. Štuhec Gera, Gradec, t Šuta Rupert, dekan, Zavrče. Tiplič dr Franc, zdravnik, Sv. Le¬ nart Slov. gor. Topolnik Ivan. Banovci. Tržanstvo v Veržeju. Vaupotič Franca, Lokavci. Vozlič Leopold, župnik v Spiel- feldu. Voros Štefan, Ižekovci, Ogr. Vrzel Jernej, Ljutomer. Vurkelc Jernej, župnik, Dobje. Wolf Marija, Kalobje. ?varc Franca, Veržej. Zvare Matija, Veržej. Skupaj 92. KAZALO. Stran i Potrdilo. 2 Predgovor . 3 L Pridiga Njih Prevzvišenosti, knezoškofa Mihaela ... 4 II. Letno poročilo o zavodu : 1. Posvečevanje kapele dne 8. septembra 1913.11 2. Znotranje redovne šole..13 3. Prazniški oratorij .......... 14 4. Razne cerkvene svečanosti ........ 16 5. Visoki obisk.17 6. Vprašanje kmetijske šole ......... 17 7. Vojni odmevi v zavodu.19 8. Ustanovniki „Marijanišča“ do konca leta 1914.22 Slike: Knezoškof dr. Mihael Napotnik. Notranjščina kapele Matere dobrega sveta. Pogoji za sprejem v „Marijanišče“. Mladenič, ki želi biti sprejet v ta zavod, mora; 1. Imeti čist in odločen’ namen, posyeti$ svoje življenje edino Bogu. Kandidat mora iz ljubezni dd Boga svojo lastno voljo podvreči volji predstojnika, mora zapustiti marsikatero svojih navad in hrepeneti z vso resnostjo po onih čednostih, ki morajo , krasiti duhovnika in redovnika. Kdor išče kaj drugega kot slavo božjo ih rešitev duš, ne bo našel v tein stanu svoja sreče. .. . 2. Biti, iz poštene, krščanske družine,, za¬ konskih Staričev ter dobrega, odkritega zna¬ čaja. 3. Imeti vsaj ljudske šole s prav do¬ brim uspehom. Kdor ni bil že v ljudski Šoli med najboljšimi učenci, naj nikar ne upa, da bo mogel v poznejših letih dovršiti svoje učenje. Dobra volja in želja' po duhovskem stanu ne zadostujeta! 4. Biti trdnega zdravja brez vsake telesne hibe. Zavod ni kako zavetišče za bolehave in Slabotne ljudi, ki niso za drug poklici le po¬ polnoma zdzavim je mogoče zmagati dolgolet¬ no trudapolno učenje. 5. Tudi se ne sprejmejo taki, ki so bili že v kakem drugem redu. 6. Z lastnoročno pisano prošnjo za spre¬ jem je podati še sledeče listine: a) Izpolnjeno vpraševalno polo, ki se mu prej dopošlje. b) Rojstni in krstni list. jc) Zaprto spričevalo o nravnosti prosilca g. župnika ali kateheta, . oziroma predstojni- ■ ka katoliškega rokodelskega društva. V njem naj se spriča neomadeževano življe¬ nje, redno prihajanje k službi božji in pa večkratno prejemanje sv. zakramentov. d) Zaprto (zdravniško spričevalo. c) Spričevala o dovršenih šolskih naukih. f) Zagotovilo prosilca ali kake dobre osebe, ki se zaveže, da plaCa mesečnino in vse o- stale izdatke. Učenje. Učni red je oni avstrijskih gimnazij. Pred vstopom v novicijat je treba dovršiti pet gim¬ nazijskih razredov. Novicijat traja eno leto, žatem slede trije višji gimnazijski razredi, na¬ to tri leta zasebnega učenja ali leta, praktič¬ nega delovanja v kakem zavodu. Po prestani poskušnji štiriletno bogoslovje v osrednjem družbinem semenišču. Da se gojenci privadijo duhu požrtvoval¬ nosti, tako potrebni v redovnem stanu, se va¬ dijo tudi v različnih domačih in ročnih delih. Meseeninft in oskrba. Mesečnina znaša 36 kron na mesec. Pla¬ čuje se za vsako četrtletje naprej. Obleko, če¬ vlje, poprave, učila , itd., kakor tudi zdravila in zdravniško oskrbo morajo gojenci .plačati posebej. Kdor želi za vsa leta, šolske dobe pla¬ čati skupaj, to lahko stori, trebi pa, da si o tem poprej dogovori z vodstvom zavodi. Opomba: V kolikor dovoljuje podpota, ki jo darujejo sotrudnliki in dobrotniki' zavoda, se posameznim mladeničem zniža ali celo odpu¬ sti mesečnina. Vodstvo, zavoda pa sF^ridrži pravico, da tistim, Id so naznanili o svojem premoženju neprave podatke, ali ki .kljub svoji revščini delajo nepotrebne izdatke in njih ve¬ denje ni povoljno, znižano gnesečnino zopet zviša; kajti ne bilo bi prav, da bi tisti, ki ima sam dosti, ali ki ne mara varčevati z de¬ narjem, živel od miloščine drugih. Vsa£ (tudi tisti, ki se sprejme brezplačno) mora prinesti s seboj toliko denarja, da se iz zavoda more vrniti domov na svoje stroške. Kdor ne more pri vstopu izkazati toliko dena¬ rja, se ne sprejme. Gojencem se napravi račun vsako četrtlet¬ je. Vodstvo zavoda prosi, da se mu dopošilja točno dogovorjena' mesečnina in se mu pri¬ hrani neprijetno in mučno dopisovanje. Vod¬ stvo si pridrži pravico, da odpošlje onega, za katerega se ne plačuje redno. Za pranje in likanje je plačati mesečno 2 K 50 v; za rabo postelje in za vstopnino pa 20 kron, od tega, se mora plačati polovica ta¬ koj po prejetju sprejemnega listaj, ostalo pa pri vstopu v zavod. Vstopnina se ne vrne, čeravno bi gojenec bival le kratka časa v zavodu. Kdor zamudi plačati o pravem* času vstopnino, se smatra nesprejetim in zato nima pravice, da se mu prihrani v zavodu prostor. Zavod daje na razpolaga le postelje, ne pa posteljne oprave. Ker pa je večkrat težav¬ no, nositi s seboj žimnico, blazine, rjuhe, let¬ no in zimsko odejo ter posteljno pokritje, je zavod pripravljen* proti odškodnini letnih 18 kron preskrbeti celo posteljno opravo. Ako gojenec iz kateregakoli vzroka ostane zunaj zavoda, se mu ne odračuna pri meseč¬ nem računu odsotnost za manj kot dva tedna ter se računa že začeti del 14 dni za pol me¬ seca. Med velikimi počitnicami se ne dovoljuje gojencem iti domov, ako predstojniki ne pripo- znajo važnega vzroka. Potrebni počitek se jim preskrbi ali v zavodu samem, ali pa v zato pripravnem kraju. Gojenci ne smejo imeti pri sebi denarja. Pri vstopu ga dajo prefektu, ki ga hrani. Hrana je priprosta in tečna. Vstop. Šolsko leto se prične meseca septembra. Izjema se dovoli le takim prosilcem, ki so že potrebne pripravljalne- nauke za,; gimnazijo do¬ končali in. zatp lahko ^stopijo takoj y kak gi¬ mnazijski razred. Oprava. Pri vstopu naj vsak gojenec prinese s seboj: . 2 letni obleki (eno za delavnik, drugo Za praznik) in 2'zimski '(ištotakp), 1 zimsko suknjd, 3 pare čevljev, 6 srajc, 12 robcev, 6 pbrisač, 6 servijet, ,3 pare letnih spodnjih hlač. 3 pare zimskih spodnjih hlač, 3. zimske jopiče, 10 parov nogavic^.krtačo .'za : zobe, za obleko in za čevlje, glavnik in krtačo za lase, 1 leseni kovčeg in celo posteljno opravo (toda glej o- pombo zgoraj).' Na vsakem kosu obleke in na perilu, ki¬ se prinese seboj, naj bo prišit košček belega/ platna, da se more nanj napisati številka penila; razen tega naj bodo na vsakem kosu ali prišite začetne črke imena, ali še bolje cel,, priimek. , , ■ Vodstvo zaiVoda ' ki’ pridrži pravico, vsak čas odsloviti gojence, ki se nočejo pokoriti hiš* nemu redu, ali ki bi bili .nevarni drugim go¬ jencem ih duhu zavoda, kakor tudi dne, ki ni¬ so marljivi in imajo malo ali pa prav nič us¬ peha pri učenju. ; Pri dopisovanju naj se blagovoli 'vsako* krat razločno ponoviti naslov. Pristavi naj se tudi znamka za odgovor. Naslov za poštno pošiljatev je: Salezijanski zavod „Marijanišče , ‘ v Ve:-Ž\iu, pošta Križevci (Štajersko). ;: N ašldv' ’.zS ■' pošil j ate v po : železnici': Marljanišče v Veržeju, postaja Bučečovci (Štajersko). 9