l«to 1872. 878 Državni zakonih za kraljevine in aežele v državnem zboru zastopane. Kos LXI. — Izdan in razposlan dne 24. decembra 1872. 109« Dopustno pismo od 8. oktobra 1872, za lokomotivno železnico od Libne v Kunžvart z nekaterimi krili. Hi Franc Jožef Prvi, milosti Božji cesar avstrijski; apostolski kralj ogerski, kralj eeški, dalmatinski, hegvaški, slavonski, gališki, tlimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda apinski, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sieški in °*nje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolsl td. itd. itd. Hi<> *^6r 80 'ivžef Adolf knez in dedni prinec Schwarzenberg, Edmund grof Hartig, llhif ,IB §«* Mannsfeld in Franc Ts chi nk el prosili, da bi se jim dopustilo delati in Muto omotivno železnico od Libne v Pesek s krilnimi železnicami od Postoloprtov v Ho-paSov’ Oti Zakopov ali Češke Lipe proti Žitavi in od Brežnice v Kunžvart z gledjo proti po ' zazdelo Nam se je, z ozirom na občno korist tega podjetja, imenovanim prosilcem o,| ° dopuščanji železnic od 14. septembra 1884 (Drž. za k. št. 238), in po postavi ' JUl|ija 1872 (Drž. zak. št. 101), to dopustilo dati tako: Libne§- dajemo koncesionarjem pravico, narediti in rabiti lokomotivno železnico od v PeseiT CC8k0 LiP°, bitomerice, Postoloprte, Rakovnik, Beroun, Pribram, Breznico in s Id-jj. ' '*a 86 sklene z železnico po cesarji Franc-Jožefu slovočo v Račicah ali Proti vinu, 1‘ostoloprtov v Homutov, od Zakopov ali Češke Lipe z gledjo na Cvikov ali Jalilonj 107 proti Žita vi in od Breznice na Strakonice, Volin in Vinterberg do češko-bavarske meje prl Kunžvartu z gledjo proti Paso vu. §. 2. Cesta sama in nje uredba za vožnjo naj se napravi po črtežih na drobno ustanovljenih, ki jih je trgovinsko ministerstvo potrdilo. Posebno se je ob delanji držati tudi zahtevanj, katera pridejo od trgovinskega m|nl' sterstva, in zdaj veljavnih občnih stavbenih in policijskih prepisov. Prenaredbe o stvareh dela samega se prihranjajo odobritvi državne uprave, ako bi se javnemu občilu in trdnemu obstanku železnice ter tudi v izpolnjevanje zakonitih doloc kazale potrebne po dovršenem vojaško-tehničnem pregledu in po političnem obhodu ceste, zapovedanem vsled §. 6 železnocestnega dopustnega zakona. Ako bi se ob delanji z ozirov na ekonomijo ali na krčtanje zdelo treba ali da je zeleh, naj se železnocestna zaklinjena črta ali na drobno zdelani črteži izpremené, s čimer vendar nij predrugačati cestne gledi' (Richtung), določene v ■§. 1, niti ni j dovoljeno, da bi v primer1 z odobreno zaklinjeno črto sploh smelo biti kaj bistveno slabčje, kar se tiče leže in gledi,'" tedaj je dovolitve v tako izpremembo iskati pri državni upravi. Spodnje delo celega železničnega omrežja se utegne utesniti na eno samo kolčjo. Koncesionarji so dolžni, kolikor bode na njih, pospešiti, kar bode mogoče, zemljeknji^ odpis za železnico pridobljenih zemljišč, ter skrbeti, da se kolikor bode moči hitro p‘e knjižno ugotovitvijo potrebna trdna izmera zemljišč in končni račun opravi. Državna uprava ima pravico, da sme spodnje delo za drugo kolejo ter napravo druge koleje po tistih kosovih, koder bi se jej zdelo treba, zahtevati tedaj, ako bode letnega kosma tega dohodka dve leti zaporedoma po več nego po 140.000 gld. v srebru od milje. Vsakakor je pa treba brž veče mostove do visokosti, katero utegne voda doseči, 1 dve kolčji in predore v spodnjem delu dvokolejno narediti. Še so koncesionarji dolžni že izprvo postaje in koleje tako narediti, da bode mogoC vsak dan po 15 vlakom z 70 osmi na vsako stran po raznih črtah hoditi. Koncesionarji se zavezujejo, zaradi uporabe kolodvorov že služečih ali dop"»^ železnic na stikališčih svoje železnice ter tudi o uredbi obratne službe ondi, kjer je prehaj8 lisce sè železnice na železnico, skleniti dogovor z udeleženimi železnocestnimi upravam'- Ako bi se ne napravil dogovor o soporabi tujega kolodvora, smejo koncesionarji 8®* . dati svoj kolodvor, ali dolžni so, stikalno kolčjo napraviti v tujo železnico ter prizadeva konci, da se za vožnjo ljudi vvede vkupna kolodvorna služba. hi se Gledč uvetov takega stika „dado se koncesionarji temu, kar izreče vlada, ako ne napravil domenek o tem z dotično železnico. Državni upravi se pri branja tudi pravica, ako hi se dogovor ne dognal, določit' ^ o vzajemni uporabi vozov sosednjih tuzemskih železnic in o dovodu rudarstvenih in r železnic v svojo rabo. ^ Kar sc tiče stika te železnice z bavarskimi in saskimi železnicami, o dotičnil' imata se skleniti državni pogodbi s kraljevsko bavarsko in sasko vlado, in koncesionarji dolžili, podvreči se tem določilom in dolžnostim, ki jim jih naložč. Ali pri sklepanji in zviševanji državnih pogodeb bode se kolikor bode mogoče na korist koncesionarjev. §. 3. Koncesionarji se zavezujejo, da začno dopuščene železnice delati v šest mesecih P® današnjem dnevi in da jih v štirih letih in pol po istem dnevi dodelajo in dodelane izroče °“®ni službi. « Da to dolžnost izpolnijo, zatrdili so koncesionarji položivši 500.000 goldinarjev avstr. 'eUave državni upravi v zavarovanje. Ta kavcija naj se da v gotovini ali v borsovnih papirjih po kursu ali v bankovnih meni-Cah ali v blagajniških listih akreditiranih Dunajskih bank. Pisma delana o tem povodu so prosta pristojbin in štemplja. §• 4. Koncesionarjem se v zvršbo dopuščene železnice daje pravica razsvojitve po 2akonitih, semkaj merečih določilih. Ista pravica se koncesionarjem priteza tudi, kar se tiče železnocestnih kril, do posajenih obrtnih zavodov morebiti kdaj zdelanih, o katerih bi državna uprava sodila, da jih je e*ati na javno korist. §• 5. Koncesionarjem se je ob delu in kretanji dopuščene ceste držati tega, kar r Jaylja to dopustno pismo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazi l^sti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 in železnocestni krétni red 16. novembra 1851*)], ter nakonov in ukazov, kateri bi se v prihodnje utegnili t se zavezujejo koncesionarji, da bodo ob mrzlem letnem času skrbeli, da se vozovi Judi' v vseh razredih primerno kurijo ali ogrevajo. §• 6. Koncesionarjem je dolžnost, pošto in poštne postavljence po propisu §.f* 68 0t»enjenem železnocestnem krčtnem redu zastonj voziti in potrebne voze ali prostore °nj dajati; a poštna uprava ima oblast, vozovlaku, kateri vsak dan odhaja od vsake končne 8 aJe. določati ure, katere mu je odhajati, in kako hitro mu je sam in tja voziti. Kolikorkrat poštna služba zahteva po več nego po en četverokolesen voz, koncesionarji v«acega voza, kar jih več dadč, na miljo dohode odmčne (odškodnine) po en goldinar 8tr- veljave. «iio se l)0®In’ upravi zdelo na dopuščeni železnici vvêsti ambulantno pošto, kakor- Vo: avstrijske železnice že imajo, naj koncesionarji namesto četverokolesnih navadnih Vo^V^° lJ°IreI)ne četveroltolesne, po zahtevanji poštne uprave dogotovljene poštne ambulantne 0Ve 1'vez povračila napravijo in vzdržč. lim' poštna služba zahtevala, morajo koncesionarji s kurirskimi, brzimi in meševi- tU(|! * ki voziti pisma gredoča v postaje, kjer se po voznem črteži vlak ustavlja, in sicer rez odmene v vozeh, ki se takim vlakom pravilno pridajo. v v ^ opravljanje poštne službe na postajali, kjer se pisma sprejemajo in izročajo, je 8emk *n°ce8tnem poslopji zastonj dati primerno poštno pisarnico ; ako bi prišlo še večjih aJ merečih potreb, naj se ukrene poseben dogovor. Ori»rni takonik od I. 1852, It. 1. 107' Dalje so koncesionarji dolžni, poštne poslatve — ki nemajo novčne vrednosti " ,n katerih ne spremlja noben poštni uradnik ali služabnik, na dotične postaje brez posebneg8 povračila odpravljati in ondi jih izročati. Pisma, katera si o upravljanji železnice mej saboj pošilja železnocestno ravnateljstvo (upravno svetovalstvo) ter njemu pokorni organi ali ti organi mej saboj, smejo na dotici' železnocestnih koséh odpravljati postavljene! železne ceste. §. 7. Koncesionarjem je dolžnost, ob svojem trošku po zaukazu državnega tele grafskega zavoda toliko telegrafov, kolikor bode potrebno, napeti, opraviti in vzdrževat'- Državna uprava si pridržuje pravico, železnični telegraf porabiti tudi za od] državnih in privatnih poslanic. Državni upravi jena voljo, žice (drat) državnega telegrafa pritrditi ob podpovj8^1 železničnega telegrafa ali svoje telegrafe napeti po družbinih tleh brez povračila ali odsko dovanja. Koncesionarji naj zastonj po svojih železničnih ljudeh take državne črte nadgle^8*1 in vzdržati pomagajo. Se imajo koncesionarji dolžnost, po svoji železnici robo in pripravo državnotelegr^ skega zavoda po tarifah za vojaške transporte danih odpravljati in na svojih kolodvorih |B postajah zastonj spravljati in hraniti. V vseh teh zadevah dolžni so koncesijonarji, za časa z državnotelegrafskim zavode"1 poseben dogovor skleniti. §. 8. Visokost voznine za ljudi in blago podvržena je sledečim utesnitvam: Maksimalna tarifa na avstrijsko miljo, in to popotnikom od osebe : v I. razredu vozöv, po . . . .36 kr. avstr. velj. H 27 99 99 99 99 • • • • * • 99 99 99 v Ul- » « y> ' *18» n r> Ako bi se pokazala potreba še hol j znižati voznino za ljudi in če bi koncesionarji mogli podeliti primernih zlajšil popotnim III razreda, bodo oni dolžni, po ukazu trg^" vinskega ministerstva vvesli IV. razred (voz za stoječe), v katerem se bode po devet kraj carjev od milje plačevalo. Od brzovlakov, kateri treba da imajo konči (vsaj) vozove I. in II. razreda, smejo , te tarife povišati za 20 odstotkov, s tem „vetom, da ti brzovlaki ne bodo tekli z M a "J hitrostjo, nego je, povprek računčč, navadno brzovlakom drugih avstrijskih železnic. V tarifi za blago naj veljajo tista nomenklatura in klasifikacija blaga in tista dolocl^ o vožnji, katera večji del avstrijskih železnic vvede za občno avstrijsko železnocestno zveZ in koncesionarjev dolžnost je, podvreči se dotičnim ukazom trgovinskega ministerstva.' Maksimalna tarifa blagu oh navadni hitrosti od colnega centa na miljo : v razredu I. po......................................2 kr. avstr. velj. Kos LXI. — 167. Dopustno pismo od 8. oktobra 1872. Izjemno bodo za te le reči pri polnih vozéh veljali ti postavki : Žito in sčl Drva in les Kopano oglje, koaks, stiskana šota, rude, železo v ploščah , apnarsko in zidarsko kamenje krajcarjev Za prvih 10 milj .... 15 1-2 1-0 » drugih 10 „ .... 14 1.0 0-8 „ tretjih 10 „ .... 12 0 9 0-6 „ vsako drugo daljavo . . 10 07 0-5 Odpravljarine se od vsacega blaga jemlje po dva krajcarja od colnega centa, v čemer je 1 Pačilo od nakladanja in razkladanja ter od občnega zavarstva. Ako dotičnik sam azrtK koncesijo kaki že obstoječi železnocestni družbi in v dobitev potrebnih novcev izdati im nesitelja ali na imena slovoče delnice in predstvene obligacije, katere se na avstrijskih sah smejo prodajati in uradno zaznamenâvati. S predstvenimi obligacijami dobavljene vsote ne sme biti nad tri petine na(>raV (osnovne) glavnice. . Ako se predstvene obligacije izdadč v tuji valuti, treba vsoto poočititi tudi v avstnj veljavi. Predstvene obligacije treba poprej odplačati nego delnice. ... da j1 Dotične formularje treba, predno se izdadč, položiti pred državno upravo, potrdi. v 'I Društvo prejde v vse pravice in dolžnosti koncesijonarjev; družbena pravna da potrdi državna uprava. *) Normalni ukazi e. kr. vojnega ukaznika, 21. koa. St. 97. *•) Priklada k Sl. 1*8, v 42. kosu 1870. leta normalnih ukazov e. kr. vojnega ukaznika ’• ) Normalni ukazi c. kr. vojnega ukaznika 1871. leta. 22. koa. St. 70. §. 14. Koncesijonarji imajo oblast, agencije v domačih in vnanjih deželah postaval» kakor tudi napravljati vozila ljudem in blagu po vodi in po suhem, drzèc se zdaj javnih prepisov. §• 15. Železnicam, zaznamenanim v §. 1, dovoljujejo se ta polajšfla : a) oprostitev od kolekov in od pristojbin vsem pogodbam, vlogam in drugim pismom v dobavo glavnice ter v delanje in opravo železne ceste do tistega časa, ko se prične vožnja ; oprostitev od kolekov in od pristojbin ob prvi izdatbi delnic in predstvenih obligacij ter tudi začasnih (interimskih) listov in od presnemščine, ki bi jo bilo plačati od kupljenih zemljišč. °) oprostitev od dohodkarine in od kolečnih pristojbin kuponom ter tudi od vsacega davka, ki bi se morebiti postavil s prihodnjimi zakoni, na deseti let od dneva dane , . H. 16. Koncesionarji se zavezujejo, da bodo izdatno podpirali napravo železnocestnih k rudnikom kopanega ogljija ležečim ob ti železnici, da se povzdigne prodaja ogljija (pre-^a), oziroma da bodo te železnice po dogovoru z udeleženci pod uvetom določne količine, 86 'uia voziti, in nekega priklada k tarifi sami napravili, in trgovinskemu ministerstvu se 'država odobriti, v katero mer ali gled in do kdaj naj se naredč te železnice. ■ Ako ne bi se dosegel dogovor z lepa, določi trgovinsko ministerstvo, pri čemer se e gledalo na to, da bodo krilne železnice za gotovo nosile in dovolj za plačilo obresti in ri*zdolžbo na-nje potrošenega kapitala. §•17. Koncesionarji so dolžni posebno gledati na državne uradnike, kateri o kaki Uredbl upravnega organizma izgube službo, in podeliti jim službe, kadar prosijo, ako so . ter imajo na sebi lastnosti, zahtevane v službenem redu, ki ga izdadö konce-°Qarji. J Koncesionarji pokorovajo se določilom glede vslužbovanja dosluženih podoficirjev . ""6, vojnega pomorstva in deželnega brambovstva o tem zapopadenim v §. 38 vojne 11 Ve od leta 1868#) in v posebnih postavah, danih v zvršbo tega paragrafa. |çr, § 18. Državna uprava ima pravico, overiti se, da so delo železne ceste ter tudi da Da oprava, posebno vozila, po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, 8e "opake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo. ^udi ima državna uprava pravico, po svojem človekif pregledovati gospodarjenje. ^ndit'^°m'8ar’ *