Stev. 72. a;a vsak dan, izvzemši nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. T ednisr.o: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega št. 20, L nadstr. — V** ■ . ie pc?i!jajo uredništvi lista. Ncfn?"'. rana pisma se n« srrcjcrrajo in rokopisi sc ne vračajo. - - i- crigcvcrni rredrik Štefan Godina. Lastnik !>onsorcU * .! _ r 'ti*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z i t;tr. fc;oiiVcri v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20-Telefon trcenižtva in uprave iter. 11-57. ! a rcirira znaša: Za relo leto...... za f-ol leta .............. za tu r esece. .... ..... ••••• 7a nedeljsko izdajo zz celo ietJ ...... Z2 pol leta.......... . - . . • K 24 — . 12--. 6— . 5-20 . 2o0 V Trstu, w žatrtofc, dm 22. aprila 1915. VEČERNA Lsis^ik II. zastnrclc Posamezne številke se prodnjij? po 5 vinarjev, številke po 10 vinarjev. Ogla jI se računajo na milimetre v širokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za« vodov ........*.......mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........R 5 — vsaka nndaljna vrsta.............2 — .V.ali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema in ser a t ni oddelek .Edinosti«. Naročnine ir. reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. Plača in toži se v Trstu. 1'prava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiikega it 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652. i * s a a m P i rj H r* 3 UHU« P«BiikBRle za sovražno fronto. DUNAJ, 21. (Cenz.) Srditi ruski napadi v okolici Lžoškega prelaza, ki karakteriziraju tresocni položaj na tem delu bojišča, so najbrže > zvezi z važnimi dogodki zadal sovražne fronte. Kaj se godi in kak nrmen zasledujejo Rusi, to je se nejasno. Zaenkrat naj nam zadostuje razveseljivo dejstvo, da so se sovražni ofenzivni navali brezuspešno izjalovili. Ruske napovedi o daljšem odmoru v karpatskih opc racijah, bodo premotile pač le lahkoverne ljudi. Mi smo na straži in pripravljeni. parirati vsako šahov no potezo nasprotnika z običajno energijo. Zmaga naše armade in nemških kontingentov v karpatski bitki je neoporečna; to je opaziti že iz zavitih izjav naših nasprotnikov. Sovražnik ie prelagan, toda boi se nadaljuje; izvojevati ga ie treba do popolnega uničenja nasprotnika. Mi imamo vse ugodne predpogoje za srečen izid vojne. V jugovzhodni Galiciji so že par dni na obeh straneh srditi topovski boji. Teoretično bi bilo pričakovati zato pričetka no-vih večjih bojev. Močna premikanja za sovražno fronto upravičuiejo to naziranje. (Tagespost.) BUDIMPEŠTA, 21. (Cenz.) »Magyar-orszag« poroča: Zadnje dni v okolici Te-Icpocza v dolinah Ćiroke izvedeni ruski napadi, ki pa so bili odbiti, niso imeli nobenega vpliva na naše izvojevane uspehe v dolini reke Laborcze. Iz doline Ončawe je bilo slišati danes grmenje topov. Na vsej fronti v saroškem komitatu je naš položaj zelo dober. »Pesti Hirlap« poroča iz Eperjcsa z dne 19. aprila: Na saroški fronti so se vršili včeraj med Zborom in Kiskurimo v Du-keiski kotlini artiljerijski boji, dočim je vladal na južnem delu fronte mir. V Kisku-rimi so izvršili Rusi posamezne manjše napade, a so biii odbiti z znatnimi zguba-mi. Zdi se. da Rusi niso več zmožni za nove akcije. Samozavest naših čet se je oprijela sedaj tudi prebivalstva, ki se nahaja neposredno za fronto in ki izvršuje sveje delo čisto mirno. Hudi nalivi v Karpatih. KOPENHAGEN, 21. (Cenz.) »Daily Te-legraph« poroča iz Petrograda: V Karpatih so silni nalivi. Po gorah kopni sneg. Vsi gorski potoki so se izpremenili v hudournike. Dnjester je narastel za štiri metre. Ozemlje ob obrežju se je izpremenilo v* močvirje in je nepristopno. V očigled tem okolščinam so bili boji za posest prelazov ustavljeni. Vrše se le čisto krajevni spopadi med manjšimi oddelki. Rusi izjavljajo, da hočejo ostati v dobrih postojankah in nadaljevati s prodiranjem takoj, kakor hitro nastopijo ugodnejše vremenske razmere. Pričakov ati je, da se bo predstojeće prodiranje Rusov pričelo zajedno z avstrijskimi ofenzivnimi poizkusi. KOPENHAGEN, 21. (Cenz.) »Daily Te-legraph« in »Evening News« poročata po informacijah iz krogov ruskega generalnega štaba, da se je ruska ofenziva v Karpatih vsled neugodnih vremenskih razmer ustavila. V karpatskem ozemlju nastopajo povodnji, ki onemogočujejo gibanje čet in dovažanje municije. Porečje Dnjestra je podobno velikemu močvirju. Zdi se, da nameravajo Rusi izvesti glavni iiapad na linijo Telepocz - Zuella. Na ostalih frontah Karpatov pa je pričakovati večtedenski mir. ŽENEVA, 21. (Cenz.) Posebni poročevalec »Tempsa* poroča iz Petrograda, da so vsled kepnitve snega za nekaj časa popolnoma nemogoče vsake večje operacije v Karpatih in na vzhodnem bojišču, ki bi se jih takointako morali ustaviti vsled iz-mučenja čet in potrebe nove razporeditve armad. Rasi v Przemyslu. KRAKOV, 21. (Cenz.) »Glas Naroda« poroča iz Przemysla, da so Rusi vojne ujetnike iz Przemysla že vse odpeljali. V trdnjavi so ostali le ranjenci in bolniki, za katere- skrbi 129 avstrijskih in ogrskih vojaških zdravnikov. Mm Turčije proti trosporaznmo. Boj za Dartianeis. LONDON, 21. (Kor.) »Daily Chronicle« poroča iz Aten, da so turška letala iz Smirne došla v Dardanele. Letalci so leteli nad brodovjem zaveznikov, usidranim v zalivu Saroš, in so metali bombe, ne da bi bili provzročili kako škodo. Pred novo akcijo vSardcnelah? ATENE, 21. (Cenz.) »Estia« poroča, da je odplulo iz Aleksandrije 36 parnikov s četami trosporazumnih držav. Pričakovati je nove akcije v Dardanelah. ATENE, 21. (Cenz.) V zadnjih dneh je bilo opažati pred otokom Lemnom nenavadno živahno gibanje Angležev. Iz Aleksandrije prihajajo vsak dan novi transporti čet. Začasno so čete nastanjene v šotorih. Iz vseh odredb je pričakovati, da pride do nove akcije v Dardanelah. Vojno v kolonijah. LONDON, 21. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Kapstadta: General Smuts je rekel v nekem armadnem povelju: Zavzetje Bethanije, Seeheima in Ketmans-hoopa pomeni zvršetek pomembne operacijske faze. Južnozapadne province nemške južnozapadne Afrike so zasedene. Centralne, vzhodne in južne vojne sile, ki so sedaj nastopale razdeljene, so dosegle take točke, da se iz teh lahko deluje skupno. V bodoče bodo te vojne sile tvorile južno armado v razlikovanje od severne armade pod poveljništvom Bothe, ki ima \Vallfisch-Bay za torišče. Amerika dobavlja Angliji podmorske čolne. AMSTERDAM. 21. (Kor.) »Handels-olad* poroča: Kakor piš£*»Newyork Tribune«, se more dobavljanje podmorskih čolnov nadaljevati vkljub izjavi Briandovi. Pogodbe z »Betlechem Steel Cy« so se glasile najprej za dobavo celih podmorskih čolnov. Ko pa se je to proglasilo za kršenje nevtralnosti, so spravljali dele podmorskih čolnov v Montreal, jih tam sestavljali in odpošiljali na Angleško. Tako dobiva Anglija naročene podmorske čolne vkljub izjavi Briandovi. V Gnizeyu, pravi list, ie to javna tajnost. Zaplenjen italijanski gornik. CARIGRAD, 21. (Kor.) Kakor poročajo z Aele.vandrette, je francoska križarka »D' Estrees« zaplenila tovor italijanskega parnika »\Vashir.gton«, sestoječi iz pomaranč, kož in drugega blaga. Pridržani parnik »P2klat«. LONDON, 21. (Reuterjeva pisarna). Amerikanski veleposlanik v Londonu je izročil državnemu tajniku Sir Edvard Grey-u protest nemške vlade proti pridržanju nemškega parnika »Paklat«, pripe-tivšemu se začetkom vojne v kitajskem vodovju. Parnik je vozil veliko število beguncev. Nota označa to postopanje kot kršenje mednarodnega prava. Državni tajnik Sir Edvard Grey je v razsežnem odgovoru obrazložil, da, kolikor je znano angleški vladi, sodišče o krizah v Hong-kongu še ni izreklo nikake razsodbe. Angleška vlada je mnenja, da se more ladja proglasiti kot dobra priza in da v tem slučaju ne velja člen 4, na katerega se sklicuje nemška vlada in ki določa, da ladij, ki vrše kako humanitarno misijo, sovražnik ne sme zapleniti. Stališče Zedinjenih držav. NEW YORK, 20. (Reuterjevo poročilo). Predsednik \Vilson je rekel v govoru, ki ga je imel pri neki pojedini »Associated Presse«, da nevtralnosti Zedinjenih držav ni pripisovati malenkostni želji, da bi se tako izognile težavam. Zedinjene države so temveč tako prišle na glas države, ki se zna obvladovati. Taka država bo morala pri urejevanju svetovnih stvari igrati po vojni važno ulogo. Zedinjene države da ne žele niti črevlja tujega o-zemlja in morejo zato služiti drugim državam. Vsem Amerikancem bi moralo biti geslo »American firs«. Prijateljstvo se ne kaže v simpatijah napram tej ali oni vojujoči stranki, temveč v pripravljanju pomoči za obe. ko bo končana vojna. na teden 1 funt šterling. Plačilo se je ustavilo. Vse častnike nemških trgovskih ladij so odpeljali v koncentracijske tabore. Hrvatska deželna centrala finančnih zavocSov. BUDIMPEŠTA, 21. (Kor.) Po naročilih kluba hrvatskih Članov ogrske poslanske zbornice, sta se zglasila danes poslanca Badaj in Krišković pri finančnem ministrstvu in mu izročila besedilo zahtev hrvatskih poslancev glede organizacije deželne centrale finančnih zavodov. Finančni minister pl. Telecky jc izjavil, da bo predloge preštudiral, posebno, ker je tudi sam prepričan, da zahtevajo specijalne hrvatske razmere prav posebne ozire. Grof Tisza o ogrski opoziciji. BUDIMPEŠTA, 20. (Kor.) Na konferenci narodne delovne stranke je ministrski predsednik grof Tisza izjavil, da se strinja s predlogom nekega vodilnega politika, da naj se za razpravljanje o predlogah, ki so v zvezi z vojno, ustanovi pose-hen odsek. Vendar pa je dobil danes pred sejo zbornice poročilo, da ta predlog ni bil sprejet soglasno od opozicije. Ministrski predsednik je trdno prepričan, da ne bo nobene stranke, ki bi pozabila na svoje dolžnosti do domovine v tem zgodovinskem trenutku in da bo ogrska opozicija, ki je podala tako lepe dokaze svojega pa-trijoiizma in s tem sodelovala pri sliki, ki kaže ogrski narod v tem velikem boju vsemu svetu, kljub temu, da napada vlado in jo kritizira, vendar tamkaj, kjer gre za obrambo ogroženih narodnih interesov, izpolnila svojo patrijotično dolžnost. (Živahno odobravanje). vlekli pet mrtvih trupel. Ostali so splezali deloma na streho voza, deloma so jih rešile ladje. Bivši francoski kolonijalni minister Guil-lain umrl. PARIZ, 20. (Kor.) Bivši francoski kolonijalni minister Guillain je umrl. Osepnice. DUNAJ, 21. (Kor.) Uradno se razglaša: Od li. do 17. aprila je bilo prijavljenih na Dunaju 59 obolenj na osepnicah (med temi 1 slučaj pri vojaških osebah). Skupno se je pripetilo na Dunaju od začetka vojne 1360 obolenj na osepnicah, med temi 281 slučajev s smrtnim izidom. Razun tega je bilo v avstrijskem državnem območju od 11.—17. aprila 121 slučajev osepnic. Od teh spada 70 slučajev na Galicijo in Bukovino. V drugih upravnih območjih 51 slučajev. Avstrijska razredna loterija. DUNAJ, 21. (Kor.) 5000 kron ste zadeli štev. 2110 in 23.607, 10.000 kron štev. 113.855 ; 30.000 kron štev. 79.026. Žitni trg. DUNAJ. 21. (Kor.) Danes je bila kupčija zopet bolj živa. V promet je prišel posebno fižol, grah, riž, rižna moka, koruzna moka in vsi mogoči drugi postranski pridelki. Vsi ti pridelki so dosegli precej povoljne cene. BUDIMPEŠTA, 21. (Kor.) Brez kupčije. Vreme: lepo. navstati drugo, novo, bolje življenje za naš narod. Treba le, da bomo mi pamst-neji in složni. Narod, ki je toliko prestal in prebil tekom stoletij, mora po taki vojni napredovati in vzcvesti. Ako nas doslej niso mogli iztrebiti toliki neprijatelji in nesreče, nas bodo mogli še manje po sedanji vojni. Naš narod vstaja k novemu življenju. To nain jamčijo toliki njegovi mrtveci in tolika kri njegovih vojakov, s katerimi so pokrite bojne poljane____ Kuša težnost Pod tem naslovom Neodvisne stranke na Ogrskem. BUDIMPEŠTA, 20; (Poročilo brz. kor. pisarne.) Združene neodvisne stranke so imele danes konferenco, na kateri so se posvetovale o zakonskih načrtih, ki jih je vlada predložila poslanski zbornici. Posvetovanje se bo jutri nadaljevalo. Odredba glede prijave krompirja na Ogrskem. BUDIMPEŠTA, 21. (Kor.) Uradni list objavlja vladno naredbo, glasom katere se morajo zaloge krompirja naznaniti oblastim in v slučaju potrebe prepustiti kmetijskim komisijam za ceno 11 K pro cent. Na tržni promet se 11 kronska cena ne nanaša. _ Zaustavljen potniški promet. ^rr tccimppm 01 tv \ k i xi a -ske, gospodarske, obrtne 111 tovarniške VLISSINGEN, 21. UNaiional Tidende« poroča iz Londona: Angleški rudarji so sklenili danes stavko za slučaj,!potrcbe in zahteve tudi našega nače se ne ugodi njihovi ^evj po 2(^ od-|roda To sc ne da več POtajevati: sedanja vojna je povzdignila ceno malih narodov! Danes se veliko več govori in piše o vred- nosti malih narodov. Ta vrednost se od-i krito priznava sedaj celo tudi na Angle-/ Rusi dovažajo noč in dan v trdnjavo živila in municijo. Tudi se mrzlično jx>-pravljajo utrdbe. Zlasti se skuša popraviti fronta proti reki San. Rusi preiskujejo San, ker menijo, da so Avstrijci pometali v to re'co nm^go vojnega materijala. Avstralska vlada internirala častnike nemških trgovskih ladij. LONDON, 21. (Kor.) Listi poročajo, da j je avstralska vlada vsled iz Londona dobljenih navodil sklenila, da internira častnike in inženirje nemških ladij, ki so že od izbruha vojne sem zaplenjene v avstralskih pristaniščih. Dosedaj je bilo internirano samo moštvo. Častniki so bili na njih častno besedo prosti in so dobivali škodnini. Ta vest ie učinkovala na lastnike rudokopov kakor bomba. Izjavili so stavko kot nemogočo, češ. da ic angleško brodovje brez premoga iz VValesa iiumo- r žno za vsako akcijo. Rudarji so odgovc-!^ :jn narašča Iudi v monarhiji Avstro-nh, da rudokopne družbe nenavadno mno- ()grski. Madjari morejo — to naglasa go zasluzijo tako da je 10 c povišanje Ulailkar posebno — še toliko pisati, govo-mezde nezadostno. j jn |Iva|jtj SCt ajj sedaj jma besedo vrh- Oriličen delavski voditelj se jc izjavil, j no vodstvo armade, a to naglaša vsak hip da brodovje rudarjev ne more pogrešati, j vedenje in Junaštvo sinov našega naroda. Od pričetka vojne je naročila admiralite-| s takim narodoin bo moral računati ta 15 milijonov ton. doc 1 m je zahtevala v«vsakda Kd() bo ime! duše, ali — če te ni-nr.rovnem času v isti dobi pol milijona ' a kdo bo inieI korajže, da bi s takim Delavski voditelj je grozil z resnimi kon- narodom ne postopal tako, kakor gre temu narodu jjo Bogu, pravici in zaslugah?! Ali bodo taki liudje, ki so bili tolikokrat na tem, da izgube svoje življenje, dopuščali. da bi postopali žnjimi, kakor bi se ravno komu izljubilo?! Ne, ti naši ljudje, ki se povrnejo z bojnih poljan, ojekleneli v srcu, izšolani v izkustvu — ti nam bodo v najbolje iamstvo, da po vojni mora flikti, čc se lastniki ne vdajo. Nesreča ns cestni železnici. BEROL1N. 21. (Kor.) Pred državno-zborskim poslopjem je ob ^1'uri neki voz cestne železnice skočil s tira in je s 14 potniki drvel pre^o asfaltovega tlaka in trotoaria v reko Sorevo. Gasilci so iz- Odlok o tem je izročen vodstvu zveze. V motivaciji se navaja med drugim, da delovanje zveze ni v splošnem interesu. Na nasiov Čehov v Šlcziji pišc.»Opav-sky Vestnik«, razpravljajoč o vojnem položaju in o razvojnih perijodah človeštva: Kolikor boli pada vrednost materije, toliko bolj narašča vrednost notranjosti, ki naj jej pripade zmaga. Ali jo doseže? Narod, ki se ne nadeja boljše bodočnosti, ni vreden življenja. Luč boljše bodočnosti nam bo svetila, če bo vsakdo med nami prispeva! s svojo žrtvijo in če se postavi pod ])o sovražnih strelih raztrgano zastavo ogrožene domovine in nic svobode! Naj potem kmalu pride mir! Naj se končajo boji, ob katerih toliko trpe domovinska tla! Naj bi zefir vsečlovečanstva pre-vel ogrenele narode siaroslavne države naše! Alehija! Konferenca hrvatskih poslancev ozirom na snujočo se centralo denarnih zavodov. Javili smo že, da gredo prizadevanja hrvatskih poslancev v skupnem državnem zboru za tem, da se hrvatskim denarnim zavodom dovoli posebno stališče ter da se za Hrvatsko določijo posebne odredbe. Javili smo, da se je tozadevne konferenec udeležil tudi ban baron Ivan Skerlecz. »Obzoru« javljajo iz Budimpešte, da se je ban mudil celo uro v krogu hrvatskih poslancev in* da je žnjimi pretresal vprašanje vpliva rečene centrale na hrvatske razmere. Poslanci so nagiašali, da se mora cilj, ki vodi ministra financ s to centralo. le odobravati, ali povdariali so. fa se Stran n. „VEČERNA EDINOST- št. 72. i l: . il z. J v ii:i: „e: i razJi- kar li j . >pulnoina nujne imelo za posledi-j Ščuk Marija. 60 iet. ulica della Cialleria >d odrskih razmer. Kor:: 90 pt te-lcft, da bi v tistem trenutku imeli sovraž- štev. 4; Yiez/.,ii Die^o, 79 let. Sansovi;; n predlocu sklenili, da se želje Hrva-1 no vojsko v deželi, da bi se bacuškovi j trg štev. 7; Cebokin Antonina, Castaldi-* r>r že javili tudi mi) predlo- ministru v konkretni obli-jo^le pri raz. ravi v < Jboru Stadiarski list Keleti - Er-ie finančni mir.i>ier le- MASL! C : , Veri* a se rauau:ijo po -t stot. beiedo. £ r™|n U.istno tipkane besede se raču- t -Jl-J r.ajo enkrat več. — Naj:nuaj.-.. g : fristojbina zna^a 43 stotink ; [LJLJ □O □□ i' poslancem, ui osnovati iti narou j r « : ara^e :iie. ki m nesevati mladenič, ki govori in slovensko, iirlbivi! itaiijanskoin nekoliko nemško, iSfe 1 .Vesten" 401 •;re izkljn:- ■ ? ini dem-i rat. S polnim ogorčenjem soj Tonello Natalija. 16 mesecev; Steclier IfnsŽbodd. ^ino-t?.™* pontldbe i ar--. i-'tudi na^rn tnlki i roraeuna zavrnili očita- | Ivanka, let: Pire Marija. 46 let: Anber __^_^___ Ije prirnr. iic': :: < -je, d«t ne ztie varnosti Nemčije. Preden Josip. 77 let. — \ mestni bolnišnici dne V . . i - • .i.:'. : na;'< bodo Francozi predpisovali način 18. t. m.: Urbančič Ivan. 31 let: Ferluga t u i' jijo cei i- .. t. »panja, naj se raj m pobrigajo za či- Josip, 60 let; Sušeij Amelija, 43 let: Fausi-vo gospodarstvo v svoji lastni državi, kr.- 'ni Alica, 15 mesecev. . ... .... . . v-etni- !crc vladarji so v zadnjih desetletjih če-j --- -sv!! -i- stokrat ropali deželo in so z nenaravno' Prijatelj naših vojnih v jetnikov v Srbiji. zvezo z /abeljskim carjem veliko pripo-j»N. Fr. Presse« iivali v posebnem dopisu megli, da" je izbruhnila ta vojna« . i blagoslovljeno delovanje podpredsednika --srbskega Rdečega križa dr. Subotića, ki H » .. ' skrbi, podpiran od svoje žene in od ame-! r ^ i < Kraiu. Ko "se je sprehajal zju-| OOUSSCS U6STL j nkanskega konzula Thomsona, na vse j a , , :, : Dri vasj Petruševac ■•»■Uli mogoče nacme za nase vojne vjetmke v I vpr ' ^ztUnad^jno pot. Toda kmetje, ki' Aprovizaeijska komisija v Trstu. C. kr. Nišu. On jim deli živla in medikamente, la il t in baakovrštniL košev, jerba^ev ia metel ter onicgo drugih v to stroko — ~ upadajočih predmetov. ku. dogodek ie doživel neKi dunaj- ski izletnik na Hrvaškem. Na Dunaju ži-\cwi sekui -ki svetnik izven službe, Jurij pl. Rukavina se je podal za \ eliko noč k - iim sorodnikom v gradu EšeL j v va- IVruv\jj. Sekcii^ki šef je bil končno!dr. Pitacco in Piitoni, oddelni predstojnik odveden k županu. K sreči ie prišel tjakaj avstrijskega LIoyda. dr. Bangger. — Nara mio neki re/ervni oficir, ki ga je spoz- j mestnik je pozdravil navzoče s kratkim naf in pojasnil razjarjeni množici, da je nagovorom, v katerem je opozarjal, da je nu.M.i BI SL Tako je b;!!v preprečenje začasnih motenj v aprovi-kcij^ki svetnik rešen iz zelo neprijet- zacijskih preskrbaii potrebno, da se dolo- niega položaja. 22 1 i milijona deHcila ima letos Mora v- či daleko sezajoč program za bodoče delovanje komisije ter da treba soglasnega . ■ razumnega sodelovanja vseh javnih fak- ska. Izdatki so proracunjem na rr^ 4M.dO«i orj ,, ^ ob-iliStva da sc težka na_ \ - K^ko,H ~ lega dovede do zadovuliive rešitve. O na- ker je kr: terenca devetorice iz deželne- daljnjem teku e in storjenih sklepih ga zb;»ra odklonila povišanje doklad, so . ' rr .. cani sedaj načelniki deželnozborskih bom ) P°rocal1- da se i »svetujejo, kako presi.rbeti Kako stojimo danes. Od urada za vojno sredstva v pokritje deficita. oskrbo mm prejel.: Od prvega dneva voj- ne zasledujemo vsi z največjim zanima-R- Garros ujet. Kak« r je poroato lliem dogodke na boftščdt. Vsako poročilo ner. • arma ino vodstvo, so te dni Nem-: jreneralnih štabov obeh cesarstev se na-ci ujeli enega najbolj znanih m njbotisth tančao proučuje s karto v roki. Od obre-fra ki leta cev, Rolanda Garrosa. j žja BeIg:ije do Dardanel, od Memela do Garros je bil rojen L 1888 v Samt P^ga-[Pilfi .iiln od Argonov do Karpatov sezajo L. 1910 je dob 1 letalsko diplomo, nakar jancs boine fronte in zato je često težko si |e že tekom prihodnjega tedna priboril Ustvariti si natančno sliko o stanju te najlep-še nagrade. Na letalskih tekmah Pa- ogron ie b >rbe med narodi. Za to se je riz - Rim in Pariz - Madrid je bil drugi zdravljalo z veseljem, ko so pred \ j i a se mu je posrečilo v višinskem mceci izšle »vojne razglednice«, s poleta i rckpračMI zono 4iW0 m. Dosc,.. erimi se morejo od tedna do tedna zaje višino 4250. L. 1912 je prišel na DjBMk sledovati izpremembe. dogodivše se na kler sc je udele/il aaedn rodne tekme, i evropskih bojiščih, in ki nam nudijo pre-Siln a iv i. bi takrat dvoboi % Igledno sliko o hipnem vojnem položaiu. ku med Oarrosom in stotnikom tflasch-!Na strani kart se nahaja kratko ko:.', ki |e sedaj v ruskem ujetništva- kafeodarisko poročilo o vojnih dogodkih. Zniai d k Blasc ke. Garros je dobil dru- jako te karte, ki jih je doslei izšlo 28. ne go darilo. Zato pa je zmagal Oarros pri, tvorijo le pregleda o hipnem položaju, svoji skupnosti tudi zaokroženo dejanje, radi katerega je takoj postal narodni junak. Spustil se je, ne meneč se za svoje življenje, v boj z nekim Zeppelinom, pozneje še z nekim nemškim »golobom«. (iarros si je pridobil svetovni sloves med! za'v0jn0 oskrbo" (Dunaj, letalci zlasti radi svojega drznega poleta j i^ ) i/ Marale preko Sr.dozeinkega M v po§{ni k za vojne ujetnike na Tmm*. k. S Iviral s sedmih urah Ruskem £[asom sporoči!Ja romJUnske pošt- ne da bi se mu pripetila tudi najmanjša. llf,raw „a^ ^^ ne 40 vin., mesečna naročnina 1 K 60 vin. Za zbirko kart služi mapa, ki stane 2 K 20. Karte in mape se naročajo v vsaki kniigotržnici in pri oddelku za karte urada IX. Berggasse nezgoda. Tudi povratek v Francijo se mu je posrečil istotako sijajno. Vojni v jetnik i v »Rječ Rusiji. Kakor poroča ne uprave se morejo odslej poštni paketi za avstro-ogrske ujetnike na Ruskem odpo- šil a i zopet brez carinskih izjav. Nova cesarjeva siika. Pisa na za vojno glaender!« »Nordd. Allg. Ztg.« opozarja nemške trgovce, naj svojih pošiljatev na nevtralne t^rdke in posameznike ne opremljajo s psovkami proti sovražnim narodom -Goit strate die Englaenaer). Tudi drugi resni nemški listi označujejo tako postopanje nemških trgovcev ket »breztaktno zlorabo besede »Gott strofe die Englaender«, ki je kakor kuga napadla tudi ljudi, ki jim sicer ne manjka dobrega okusa«. (»Die Hilfe« št. 9.) Ruska velikonočna darila našim vojakom. »Pester L!oyd« priobčuje iz pisma nekega vojaka 3. pehotnega polka sledeče: »Na velikonočno nedeljo smo doživeli zanimiv slučaj. IJo solnčnem vzhodu je prišel ruski parlamenter, ki mu je sledilo n nogo vojakov. Približali so se našemu strelskemu jarku, nam podali roke ter nam dali cigar in cigaret. Zvečer so Rusi zopet prišii ter nam izročiii tele, ki smo je hvaležno sprejeli ter pojedli.« Grof Tolstoj zopet vjet! Iz Prage poročajo: Kakor smo pred kratkim poročali, je grof Tolstoj, vnuk grofa Leva Tolstega, pobegnil s tremi drugimi ruskimi vjetniki iz taborišča v Milovicah na Češkem. Sedaj pa poročajo češki listi, da so grofa Tolstega z njegovimi tremi tovariši prijeli v gozdu blizu Novega mesta na Morav-skem. Drvarji, katerim so se zdeli begunci, ki so prebivali v neki zapuščeni hiši sredi gozda, sumljivi, so zadevo ovadili orožnikom. Orožnik je prišel v hišo, ko so trije begunci še spali, dočim je grof Tolstoj gledal skozi okno. Denarja so imeli dovolj pri sebi, dočim je bila njih civilna obleka precej pomanjkljiva. Eden izmed beguncev se je imenoval knez Zalsky, drugi je baje črnogorski častnik Vukotič. Bili so zelo dobre volje in so pripovedovali. da so si hoteli iz dolgega časa ogledati Češko in Moravsko. Tolažljiv pojav. Znani nemški umetniški historik Julius Maier-Graefe je padel v rusko vjetništvo. Pridoaeljen je bil neki sanitetni koloni. Maier-Graefe je pisal večinoma o moderni impresijonistiški in ekspresijonistiški umetnosti in je bil lahko se reče — v Nemčiji propagator francoskih novih smeri. Sedaj so ga imeli odvesti kot vjetnika v Sibirijo. Ali zavzeli so se zanj mnogi ruski in francoski prijatelji umetnosti — med njimi mm |ii-::i.: j lilp: 81 :Š5ŠS!H' Hiisii! jiili: il! iiii« m Klel. 115/ TRST Mi- tU7 oL sv. Francka As. 20 ijlKiii- v II Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v p.lprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vlzlt-nlce, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike Itd. P. n. naročnikom ugodi z Izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: VuaasBaBBi«ceaHExsBan»^ B MiinH m i!!l« m I ; p .:»■• I i i " - ^tiaiim.i.vtjc, iiu. ua p; - .t J.fJ ivi plačevali vojne vjetnike, po-1 sPrt'itma pi arna s.iko tudi iz s'-.upnega tabora vojnih vjetnikov. Ali brez oz ra na uspeh, je to zavzemanje za nem-1 a v nost. ^ Soglasnost z originalno ^sH"koJ"kiJ"ie škega kulturnega delavca v takih časih zna- g sIumU v predlogo, j:- tako popolna, da celo č:,en !n. Treba se samo i izkušeni strokovnjaki težko razlikujejo ti- spomniti, kako so na začetku vojne ne le J skane si ke od originalnega portreta: Ta v,vvJak,> ,amPa^ i]± ^tniki in književniki barvah krasn:i slika se dobiva v trgovini' nastopali v_ ob^mto državnih mej, pak se po ceni K 6; taka nizk i cena se še ni do- K ^ resnic! vodil bo.; z orožjem in peresom. segla pri takih umetniških sl.kah. Naročila Je radikalno iztrebiti vse kar je g - za vojno pomoč in do- ka1en se vojskujočih narodov dal dru- v veleokusnem okvrju Scnju' Zd,elS se d.a !! -PJ^0 vse vezl med poedinimi narooi, ki jih kultura ustvarja 1 skozi stoletja V početku vojne se je sma- da ic sc j • cia. se ie \ min;strs ;ei i O ranjenih, odnosno bolnih vojakih, tralo naravnost za izdajo, ako se je kaki svetu m . S er za notranje stvari izrekel V pomožno in kontumačno bolnišnico v književnik ali umetnik zavzel za kakega za to. da se radi pomanjkanja delavskega ulici Fabio Severo so bili sprejeti Evstahij materijala porabljajo vojni vjetniki za po- Kassi 97. pešpolka, črnovojnik Karel Gre-Ijedelsl a in dru^a občinska dela. ali za gorin, Ivan Kocjančič 5. domobranskega čim manje plačilo. Kar se tiče uporabe pešpolka, Benedikt Mavrič 7. poljskega top-vojnih vjetnikov v ogljeniškem distriktu ničarskega poljka, Andrej Zaje 4. polka ti Doneča, je ta uporaba že sklenjena in iz- rolskih cesarskih lovcev, Josip Baldassi 5 vedena domobranskega pešpolka in Mihael Dolje- k sporu med nemškimi in francoskimi ifiJ^"5^ V pomožno bolnišnico v prostorih društva „Austria44 so bili sprejeti Matevž ^nzen- graber c. in kr. vojne mornarice ter črno- i l?iliko skladiile klobukov dsias^s bala in pšsaree srajce, jziadsk. piafra^ rofece, moških no&ovic i%da tem bo tudi Ku^^c^ ^ Mu b^om ^ C£n0 20 kron. m jim lakoj izplača pridržana plačila. iSa- zine?ne. — to^a. Naradne frg©¥aRa. ^ Narodna trgovin«. socijalnimi demokrati piše - Vossische Zci-tun^ : ostreje nego Herve, je na manifest L.icbknechtovih pristašev v nemški j c«e vojnika Simon Sbipar in I«nWter Morel v ; Humanite«. Nikakega miru. do- V n,estno bolnišnico so bili sprejeti Karel kler pojde Nemčija za generali, kakor je pl. Bissing, in za državniki kakor Beth- Prešern 9. sanitetnega oddelka, Anton Do-ričič 97. pešpolka, Peter Castelhuber 97. mann-Holl\veg. ki so brezobzirni in brez Andrej Novak 5. domobranskega zavesti moralnih dolžnosti. Dokler vaši p^polka Fran jelene obrežne straže, Josip r " - !' ' - i » „i,nfIa;n cvft;p Kruker tudi obrežne straže ter crnovojniKa oboroženi sodrugi ^ i lakob Holjančič in Herman Mihel.č. V predpostavi,ence. pustoMjo belgjisko o-; - bJolnišnico zavodu wAvstro_Ame_ zemlje in zasedajo brez pravnega vzroka»_ K;i; S™ ZL^uu francosko, dotlej nc more biti miru! In kr> vi. proletarci. niste zmožni, da bi ures- sovražnika, pa naj je bil ta tudi odličen kulturen delavec. Sedaj se pa že odjenjuje v tem pogledu. Strast, ki je obvzela tudi umetnike, ni več tako slepa, kakor je bila v začetku vojne. In bolje je tako. Umetniki bodo delali svoji domovini največjo uslugo, ako bodo delovali na polju svojega zvanja, to je: ako bodo povzdigali narodno kulturo. Ni za njih, da se mešajo v vojni metež, ker v tem zaostajajo za navadnimi vojaki, ki žrtvujejo za svojo domovino svojo kri in svoje življenje. Tudi umetniki naj nudijo domovini svojo kri in življenje, ali to naj dajejo v svojih delih, v svojih pesmih in v svojih umetninah. ničili svoje republikansko gibanje za svobodo, kar edino bi izpremenilo vašo ce- ri Kane* so bili sprejeti Simon Woschitz obrežne straže, Josip Bujas železničke straže in črnovojnik Andrej Novak. Umrli so: Prijavljeni dne 20. t. m. na sar-ko, militarizirano in vojevito Nemči-1 mestnem fizikatu: Rožanc Eleonora, 7 jo v svohe-dnn, demokratično in miroljub- mesecev, Barkovlje štev. 642; Madalosso no Nemčijo— bo naloga zavezniškega o-rožia, da vam vsili končni in trajni mir. — >Chemnitzer Volksstimme« odgovarja na to Compere-Morelovo izjavo: »Kar je tu nagrmadil francoski socijalistični voditelj. je prav tako pobalinsko kakor abot-no. Zahteva se tu od nemških socijalno-demokratskih delavcev, ki se bojujejo za svojo državo, naj bi ali odložili orožje pred Bruna, 2 meseca, trg delle Scuole israeli-tiche štev. 2; Grakor Anton. 54 let, ulica del Crocifisso štev. 1; Capolino Karel, 7 mesecev, ulica del Farneto štev. 3; Der-sichto Anton, 18 dni, ulica della Madonni-na štev. 39. — Prijavljeni dne 21. t. m. na mestnem fizikatu: Maković Marko, 2 leti. Sv. Marija Magdalena spodnja štev. 652: Kocjan Karolina, polosmo leto, ulica del- I Prtu tržofka tovorna , brusnih kamnov, smlrka I In „corundiun" 1 G. Pllotti-Trst Pium: Hn Mri 14. ItL 15-25 I svojimi francoskimi in ruskimi osvobodi-, la Madonnina štev. 17; Guerchi Andrej, telii, ali pa izzvali v Nemčij revolucijo,i poldrugo leto, Kjadin zgornji štev. 54; Fratelll Rauber Trst, ul. Carducci 14 (tx Torrtnle) Zaloga ustrojanlh koi Velika izbera potrebičin za čevljarje. - Specijaliteta potrebščin za sedlarje. Najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tednik so: d pri občujejo vsak teden mnogo zanimivih sEik z bojli? in o dražili r*žnib «ktna2oi lomačih in tujih dogodkih, ter ■ bilo zanimivega čtiva : pesmi, povesti, Jako zanimiv, lop ki domačih in tujih ^ _ detektivski roman, pcučne članke iu črtice iz gospodinjstva zdravstva, vzgojeulorja, tehnike in •». loh vseh strok poljudnega znanstva. .TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarbki ilostrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouka. "»TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, briv-niča "vsako HruStvo itd Zahtevajte .TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDNNSKE SLIKE- stanejo četrt leta K 2 50. pol leta K 5 — in celo leto K 10 —. Naročniki dobe kot nagrade velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča. Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj ! Novi naročniki dobe že vse letošnje številke. Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poitnine prosto na ogled. Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE" Ljubljana, Frančiškanska ulica 101. rs; o za I t- d. I »v. ^ kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico i nikeliranje, posrebrrrenje, bakranie i. t. d. i. t. . Trst, Via Gaetano Donizetti St. 5. - Teiefcn Si. 126, Recr... w. ■ Popravlja priprave za točenje piva, motorje na g»s in benzin, sesaijke, šivalne stroje?,, uioto- ■ cikle, bicikle in izvršuje druga dela, ki spadajo v strok > mehanikov, j riprave o'-fektrično m Lratsvfetljavo, električne motorje ic vzdigovalnice, elektiičuo zvonce, telefone i:i \siko delo | elektrotehnično. - ZaJog^a žarnic, stekel/a gas in elektrike In drugih vsakovrstnih predmetov. f ■ Hi^aiiaMaiiDUiHiBmiiami* sseii^ia»«z^:EfaamtCB«iiOT.rrBsa.'i