Lljubisav Markovič (Nadaijevanje) Prva je v ekslra-dabičku, ek-sra-protilu kapiUhiiia. Takino izreuno ugodno stauje nastane zdaj za lega, zdaj za onega ka-pitansta, ki v dani panogi dose-že zix>ošanje deiovnega načiaa in hkrali znižanje l.slnc cene. Ce neAido uvede nov stroj a:i popotoejši slroj, doseže prodni>st pred s\ojiiT>i konk.u.renu. Njegov izdelek dejansko vsobuje man;io količino vioženega Človeškega de-la. Toda vsi proi/.vodi te vrste veijaio na trgu z-a aživotvoritev povprcine koJičinc dela giede na povpre-čne pogojc v tem območ-ju proizvodnje. ToOne;e rcccno, njegov proizvod kakor vsi drugi proizvodi njegovih konku.rentov imajo ceno, ki v določeni mori irraia povprečno količino u op^rejk-neitenega dola prenaša na no» praizvod. S prodajo pro-izvoda se ta del vrednosti v ob-liki ainorlizaci)€ vjuča kapitali-stu. Toda obraba, ki nastine, ko stroj miruje, osiane brez nadome-»tila. To je (fisca izguba. Moralna obraba je drugačna. Ne nanaša se na matcrialno stran danega stroja, tenvva!! aa njego-Vo »vrednostno« stran. Zadeva eprememibo tiste količine dela v stroju, ki dobiva družbeno pri-znanje kot njegova virodnost. Ko najdcjo nietodo, s katcro do-loče-no vrsto strojcv prouvajajo ce-ncje, a-lj ko izdclajo popolnejši stroj te vrste v krajšem času, ta-k-rat sta.ri strt>ji izgubijo de! svo-ie vrednosti. Njiliova vrednost ni več odvisna od tistoga dcla, ki je bilo deiaiufco potrebno za nji-hovo izdeiavo, tanvct od tistega, kl je sedaj pofrobno za izdelavo nove^a straja te vrste. Ta ki>li- Stroj in delavec člna dela pa jc manjša. Zaco je dtJovni dan preko vseli mcj — tudi amortizatiia pri starem stro- na 1-4, 16 ki 18 ur na daii. n;u, da je Šei« iu zaievku svoje DELOVNEGA JJ.NE dobe trajanja. Zato kapitalist hi- Do^S dclovni dan, ki je y ne-ti, da se stroj nikdar ne bi usU- kateriti gospoda.rskib. paaogah vil, tia prorzvodn;-a funkcionira, t-rajal tudi nad 18 ar, ncpnza-da se stroj čimprcj amorlizira. nesljivo izscsavanje krvi delavca, Za kapitalista je neprimerno bo- nic^ove iene ia otroik, — vse to lje, če se sl,roj amortizira v pe- ie povzjočilo reakcijo. Naij-tih letih ot> dnevnetn 24-urnem Prc3 iedxc'i}o samih delavcev. funkcioniran,«u in dveh iimenah ivma.lu ra tem, ko se je pomiril delavcev, kot pa Le bi lo trajaio Prv' val hicrega vešanja proiiz-10 let ob eni dnevni izmeni po vodn;e, se ;e pričei odipar delav-12 ur. V prvem primeru bi se cev, združcnih kot razred, Boj je kapital ki je bil viožen v stroj, začel na rodmh lleh kapiw.lizma vrnil hitrcje. S t«n bi se zmanj- — v Angiiji. 2e v čttrtero z'<:no propadanje debla naroda, M.), tem manjia je nevarnost mo- Vojska in mornarica sca bclezili ralne obraibe; čim dal,si pa ie ^^ v%ji odstotdi nesposob-delovni v*rnisknn zakonara xt leta ne proizvodnje in proleiarizacijo ?8,33' :Nana5a' se je na tffkstblno množic, ki brez starili Življenj- «wiw«n|o. Po ton zakonu oscbe skih pogojev ne vedo, kaj naj bi nicd I3- ln If- tkn; ^arosti ne rtorile drugega, kifior da se po- smejo bm dnevno vec kot 12 ur nudiio kapitalistični tovarni. Na- M.(ie.111' «<> P« samo P° P«*^ in posled je stalni tehnični napredck ?°! l!:utra),do O-9"1111 ln P°' zve" rodil to positdko, da Se kapiul fer'.Ta ^*0" ie aMi'' svobodo čedaljc bolj spreminja v sredstvo faPlta a, samo Slcde na mladl>-za proizvodnjo in sorazmerno Jctiio de»vno silo. Drugi delavci, čedalje manj v delovno siio. Pri o^.1'. »<> bih se vedno odvisni zamcnjevanju obrabljene tehiiiice ^ »!e8<«re osebne milosti. in pri rckonstrukciji se tehn«ka MoraJo je preteci sCioraj celo obnavLJa v čedalje popolnejši ob- «To'«je, preden si >e delavski liki. To pomeni, da je sedaj za ""« °r.bonj osemurni de!ovn: njeno gibanje potrebno manj ži- da,n v n«VK)«> dei1" tapttah-vc-?a dela. ln res: stari kapital st^n^a sv«a- , sepri teh rakonstrukcuah poraja AToda w»™alne«a deiovnega v popoln^i o-bUki. Pojavlja se dne « moc zadržati i,,ti na tej bolj Vobifci stroiev kakor v ob- "^. Delav* razred postavlja boditev zahtevo po nadailjnje-m skraj.4an.ju delovnega d"e. Na to pital periodično mcče na cesto del delavcer, ki ^ je pred tem ga silita ^^ 6initeija_ Prvi ]a zapoiioval. . obdnžitev dda t. jl pro.btom Razvoj strojev na kap^talisteni mn^mnti n^a^lenosU zaradl podlagi stalno pro.zva,a odvecno te.h,n,i6ne revoIuci.je ki jo do. delovno prebivalstvo. žiVilja kapi.talizem. Drug-i pa h- Te okoliščine postanejo zavez- haja iz poveiane intenzivnosti niki kapitala, -da bi konino pre- dela, ki raste s spopiolnjevajnjein maga! odpor mosikih delavcev v strojnih naprav. Tateo prvi ka- manufakturi proti kapitilistične- kor drugi &initelj zahteva 5e rpu despotizmu. V prvih deset- krajši delovni dan. Priče smo, Ietji-h sbrojnega načina dela se je kako ta težnja prodira, v vzpo- kapftalistotn posrečilo podaljsati stavljanje petdnevnega delovne- ga dae s 40 iia 35 urnim teden-sk.im d&Jom ia šesturaim delov-nim dmera v posaTnecnih gaspo-darskfh podnoojih. Zaik&nsko normirainje delovne-ga dne pa se ne vailjuje saino kapd''jalistu. Vailjuje se ludi d«-lavcu. Tudi njemu posiavlja »viro v njegovi težnji po dalj-šem delovnem dnevu, ki jo vzpodbuja ia6iin plačanja od ure, t. j. prazno upanje, da bo, č« bo dalj dielaJ, imel bo-ljši po-ložaj. Po tej plati vpliva pazi-tivno iia razredno zavednost de-lavcav. Čim manj ča^a prebije delavec pod Irapitalistovo oblast-jo, terrf več časa lahko pjebjje po svoj.i volji in ga porajbi za svoj d'uh0'vnj razvoj in izabraiZ-bo. To pa pospešuje njegovo spozna.nie o njagcrvem pravem položaju im o pritiodnosti, kj jo bo d-osegel šele, ko bo odpravil kapi'tali.zem in s tem tudd svojo revš6ino. «) STROJ KOT SREDSTVO ZA VECJO 1NTENZIVNOST DELA Razen produktivnost pospeJu-jejo straji tudj dviig iivtenziv-nosti dola- To se doigaja od sa-mega začebka kidasUijske revo-lucije. Tako je bilo v Angliji obdobje neo-mejenega delovnega dne spojenio s porastom inten-zlvtiosU dela. Obe strani dela sta cedili vs« sokove in mož-nosti človekove delovne sile. Patem je pa prišlo do »upora sužnjev dela« in zaikoncdaj"e akcije. Meje delovnega dne po-stajajo vse ožje. Za Anglijo na priimer lahko oanačiimo obdcbje od leta 1833 do 1«47 kot obdobje dvanajsturnega delovnega dne, od leta 1847 pa do revclucionar-naga obdobja po prvi svetovni voutii kot abdobje dos«turnega delovn&ga dne, naito osemiurne-ga, in končno obdobje teženj po še krajšem delovnetn dnevu (4° in manj ur). Toda ... »nekaj je izven vsa-kega dvoima. Taioj ko Jnu za-kon enkrat za vselej preseika moinost podailjševanja detovne-ga dn-e, teži kapital za tem, da nadom&sti škodo s sistematič-nim dvigianje-m stonje inteu-zivnttsti dela in da vsako spo-poln,jevanj.e s!!rojn;h naprav fprememi v sredstvo za večje izkorišeanje delovne sile .. .« (Kapital I., str. 337). Ker ni mcgal veC raztezati de-lovnega dne, se je kapital usme-ril k njegoveimu sUtematičnemif igošcevaniju. Delavec je imel krajži delovni dan, toda bil je h'krati prisUjen, da v 10 urah napravi tolifco, feolikor je prej v 12 pa tiKii več urah, v 8 urah toliiko, kolikor je pretj v 10 »W 11 urah. In taiko dalje. Pri tem postopku so kapUalu koristi.le raizme objektivne okio.liš6i'ne. Ra-zen teg,a pa tudi subjektivna težnja delavcev »da dosežejo višjo mezdo«. &k.rajšajije delovnega dme predstavlja za povečanje inben-zivnosdi dela pravzaprav pozi-tiivnio okoMiSčino. Delovno silo je moč dosti bolj napeti, le-ta roora dosti močneje delovati, fe to njeno delovanje traja mamj č-asa. Inteuzitetia dela je v na- sprotnem razmerjiu z dolžam« deJa. S poraatom delownega ča-sa upada akcijsika sposobaost delov na dj.-ia načj.na: s po-ve-čanjem hiU-ostii strojev, ki jl mora delavec slediii s svojiitii pcmožnvmi dejanji, i'n ps s tem, da poreouje tudi obscg strojaih napraiv, ki jim delavec streža in jih nad^oruje. Ka^pitaifist eno-stavino razširja polje d«lavče-vega dela. Temu &e pridružuje deJavčeva subjeki.dvna težnja. Zato ski>bi p.ret/kaaa metoda plačevanja de-la. Dekivec preje-ma kjerkoli je to kapitalistu magoče uvesti mezdo od števila kosov, ki jih mora izdslati v določenem ča-su. Postavlje-na mu je tudi nor-ma, k.i jo mora izpolniti. Za po-sebno pnizadevanj« pa s« mu obeta že kaikšiiia posebna nagra-da, premija. Pni vsem tem pa . ¦ . tud'i borba za obdržarvje delov-nega mesta, bojai^eo pred neza-poslenostjo, ki ga pribiska kot mora. Tako se besn; igri kapi-taliiti&n-jga stroja pridružuje Še prizadevanie de!avca, da bi kar »največ d'osege!.. Vse sile gorai-jo k večjii intenzivnost i dela, k povečanemu naporu d-elavcev, k delu »za dva«. S straoii kapi'!:a-la . .. to j« povečano prila^ča-nje tujega dela, kljub vsemu skrajšanju delovnega dne. d) KAPITALISTlCNA UPORA- BA STROJEV IN NEKATERE 1'ERSPEKTIVE DELAVCEV Stroj se zaradi vsega tega po-javlja kot sUa, ki je uperjena proti delavcu samemu. Tako se dogaja v kapita.ltz.mu. Za de-lav-ca pomeni stroj predvsem kon-kurenta pri delu. Neprestajio ogro&a njegov obstoj pri de-lu. Odvzema mu nadaije tudl vsetcioo dela. Pred to silo, ki ja kot vel^tan, kii se širii, ki po-oseblja močn« naravne in r.naa-stvene sile, posteja deicvčevo de'o ne-zTiatno, se takoreioč iz-gublja. KapHalist ravna z njim zdaj kot z elementam, ki ga ja treba do konca izccditi, drugič pa spet kot z elementom, ki ga je Uoba odstraJiiti iz tovarne. V neprestainem tehnif.ne.tn spre-. minja^iju prevzema kapMal ie— lat^vno vse bolj poddbo razno— vra:n.Lh strojiaiih napr^v. Vsa števHnejii-m delavskim množi-« ram kaže pot... na u-l«««. Sir-jenje kapitaliKina veča v celotl tudii mmožico rez&rvne armade dela v številnih tovarnah ia, rudn/!'kih, toda poleg njoga pa tudi armado dela, ki jo v