EcffzTone per Tcslero — InozemsTca izdaja Leto LXXI ^ Štev. 12 a V Ljubljani, v soboto, 16. januarja I943-XXI ?olfnhirU"anabrKmovinip(>1oineni, ne udeležiti se odločilnega boja in ne nuditi pomoči bratom, kj se dan in noč bijejo z n avl moč no brutalno silo. S skrbjo so opazovali termometer in sledili vremenskim napovedim, želeli so si povratka sonca in pomladi, ki oživlja ljudi ter naravo. Kadar se je vreme izboljšalo, so bili piloti veseli, letališče je oživelo. V kratkih urah zmečejo včasih 12 ton bomb pri 2>—55 stop. pod ničlo. Dva dni so neprestano držali sovražnika v šahu in mu sledili. spuščali v zrak sovražne avtomobile in tanke, ter tako zadrževali sovražne napade. Sinji letalci so tudi prinašali živila in strelivo na sprednje jiostojanke. Ob neki priložnosti so pristali sredi najhujšega protiletalskega ognja blizu neke italijnnsko-nemškc posadke, ki sc je branila. Pripeljali soji živila, orožje in strelivo, odjieljali pa ranjence. Letnici so tudi tisti, ki nudijo poveljstvu jasno sliko o položaju, precenjujejo sovražno moč in sovražne namene. Oni dajejo dragocene podatke topništvu, kam naj strelja, kje so mostovi preko Dona in kje sc nahajajo sovražni tanki. Pomen narodne Kitajske Peking, 15. jan. AS. Važnost, ki jo igra severna Kitajska pri nadaljevanju sedanje vojne za Veliko Azijo, je bila poudarjena v radijskem govoru glasnika političnega 6veta severne Kitajske Vang Ji Tanga, ki je poudaril, da bo severna Kitajska v sedanjem sjioru velika dobaviteljica surovin. V ta namen je treba v največji meri jrospe-šiti vse vire, na katerih (6 bogato to ozemlje. S tem bo severna Kitajska poplačala odkrito japonsko sodelovanje, ki se je pokazalo pri odstopu nienih posebnih pravic na Kitajskem. Nato je govoril o pomenu vojne, ki bo dovedla do celotne izločitve angleško-ameriškega vpliva no le iz Kitajske, marveč iz cele vzhodne Azije. Japonska si je v prvem letu vojne zagotovila proti svojim sovražnikom nepremagljive postojanke. Tudi industrija na severnem Kitajskem napreduje, pa se bo morala še bolj razviti in čim več izdelovati. Velikodušnost kmetov v Bački Budimpešta, 15. januarja. AS. Kmetijci v Bački, ki so dobili denarne nagrade za napredek v kmetijstvu, zlasti za dosežene uspehe pri žetvi, so s spontano plemenito gesto naklonili te vsote, družinam vojakov, ki se bore na vzhodnem bojišču. Izjavili so, da je povečanje žitnega pridelka, zlasti v vojnem času, prva dolžnost od vseh kmetov. To plemenito dejanje so začeli takoj posnemati t-udi številni madžarski kmetje, ki so prejeli nagrade od kmetijskega ministrstva. V Londonu zopet pišejo o drugem bojišču Stockholm, 15. juu. AS. Iz Londona poročno, da J? »Evvening SlanJardc danes ponovno začel ]v»at: o drugem evropskem bojišču, zatrjujoč, da je to edina možnost za zaveznike, ki hočejo premagati Os in dobiti vojsko. Angleško javno mnenje pa se ne strinja s tem ker so mnogi optimisti, ki mislijo še vedno, da bi bila sprožitev drugega bojišča v Evropi možna, na drugi strani pa je zopet zelo mnoifo prc-vvalstva, ki je skeptično v tem pogledu, ker se zaveda velikanskih težkoc, ki ti jih prineslo drugo bojišče. Berlin, 15. januarja. AS. Iz vojaškega vira se izvedelo, da je v ofenzivni bitki, ki poteka te 'dni med Kavkazom in Donom, neka nemška napadalna skupina zavzela več krajev. Po toCnili zadetkih nemškega topništva, ki je hitro prisililo k molku sovjetske protitankovske tojx>ve, je 15 nemških tankov prešlo v napad, zlomilo sovražni odpor in zadalo nasprotniku težke izgube. Pri teh bojih so jmstili rdeči na bojiacu 5(X) mrtvih ter 22 bojnih voz. Berlin, 15. januarja. AS. Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča so nemški lovci včeraj sestrelili 59 sovražnih letal Med temi zračnimi boji ni bilo zgubljeno niti eno nemško lovsko letalo. Tudi v Severni Afriki so nemški lovci dosegli lep uspeli. Posrečilo se jim je zbili IS angle-ško-ameriških letal. .Med njimi jc bilo mnogo velikih bombnikov. Zgodovinska povezanost Italije in Nemčije Berlin, 14. jan. AS. »Nazional-Zcitung* piše o podrobnostih v zgodovinskem razvoju Italije in Nemčije. Poudarja zlasti, da se je narodno zedi-njenje v obeh državah izvedlo ob enakih težavah ter ob istih pojavih. Po prikazu dogodkov v preteklih stoletjih, pripominja list, mlade italijanske in nemške generacije, ko gledajo na preteklost, nc morejo doumeti, da sta rimski imperij in rajh v srednjem veku propadla in postila skupek majhnih držav. O tem premišljajoč pa morata oba mlada naroda usmeriti odločno svoje mišljenje k sedanjosti, ki s tisoč glasov kliče k zedinjenju in po-zabitvi starih dogodkov. Iz zgodovine treh pun-skih vojn so sc Italijani naučili, da se zmaga doseže samo po dolgih borbah ne meneč se za spremembe v dogodkih vojne in z ohranitvijo trdne vere v narodno poslanstvo. Bitki pri Kanah jc sledila bitka pri Zami. V 14 letih se je sreča orožja obrnila in iz premagane vojske so sc dvignile legije, ki so si priborile večno slavo. V Italiji ma|hnih monarhij se je spomin na tc legije, ki so osvojile svet, začasno zabrisal, toda nikoli ni popolnoma izginil iz spomina dedičev in naslednikov Rima. Ta spomin živi in bo živci, dokler bodo obstajali Italijani, ki verujejo v poslanstvo Rima. Skozi temine časov sc je ohranila vera v italijansko edinstvo in nemško edinstvo do danes in sedaj jc močnejša ko kdaj prej. Obe državi, ki sta dobili v dogodkih svoje notranje politike in po krivicah mirovnih pogodb tudi pobudo za rešitev svojih velikih narodnih vprašanj in ki sta našli v svojih voditeljih utelešenje svojih visokih smotrov, sta danes na bojiščih ter ju vzpodbujajo enaki spomini ter sta odločeni zaperstaviti sc in premagati vse nevihte. Italija odstopila Kitajski svoje posebne pravice Rim. 15. jan. AS. Italijanska vlada je 11. januarja sporočila kitajski narodni vladi, da je zvesta tisti prijateljski in razumevajoči politiki, ki je dobila stvarnega izraza v čl. 2 pogodbe o prijateljstvu in trgovini med kraljevino Italijo in kitajsko republiko z dne 17. novembra 1028 ter v celi vrsti naslednjih dejanj, sklenila v načelu vrniti svoje koncesije in odreči se posebnim pravicam, ki so jih dozdaj uživali njeni podanini na Kitajskem. Italijanska vlada jo prepričana, da bo ta njen sklep ojačil vezi sodelovanja med obema državama ter da bodo zaradi njega odnosa j i med Italijo in narodno Kitajsko vedno bolj prijateljski na obojestransko korist. Italijanska vlada je posebno vesela, da ta njen prijateljski sklep sovpada z dnevom, ko se narodna Kitajska pod vod-stom svojega poglavarja, predsednika Vangčingveja postavlja ob bok japonskemu zavezniku in osnim državam v boju zoper skupnega nasprotnika. Anglija Še nima uspešnega orožja za boj proti podmornicam Rim, 13. januarja. AS. V svojih včerajšnjih izdajah se londonsko časopisje vrača k vprašanju jiodmorniškega vojskovanja in o njem piše še bolj vznemirljivo kakor doslej. Med drugim piše, da Anglija še vedno ni dovolj oborožena, da bi učinkovito mogla odstraniti nevarnost. »Nemčija.« pišejo angleški listi, »razpolaga z nad 500 podmornicami in v svojih ladjedelnicah zgradi vsak dan eno novo.c | »Daily Mailc piše: »Potekli so trije meseci, odkar je angleška vojna vlada ustanovila poseben odbor za vojskovanje proti podmornicam. Kaj pa je ta odbor doslej storil? Boleča resnica je. da se nam ni posrečilo potopiti niti majhnega dela podmornic in da jih ima Nemčija vedno več. Dolgo ne smemo več čakati.« »Daily Express< svetuje vladi, naj takoj ukaže delati nove hitre ladje, ki bi bile primerne za boj s podmornicami. Treba .je opustiti vsa nasprotovanja proti temu. Tudi mi moramo prevzeti tiste načine v izdelavi ladij, kakor se je zanje odločil Hitler, da je pospešil izdelavo. Košakova izjava v Berlinu Berlin, 15. jan. AS. Pri sprejemu v čast hrvatskemu finančnemu ministru Kosaku je imel nemški finančni minister pozdravni nagovor, na katerega je odgovoril hrvatski minister, ki je izjavil, da je ponosen na mesto, katerega zdaj zavzema Hrvatska kot članica nove evropske organizacije, ki izpolnjuje svojo zgodovinsko nalogo za obrambo evropske celine. Nemški minister je v svojem govoru omenil, da se je Hrvatska takoj spočetka postavila na stran osnih sil v gigantski borbi, v kateri se bo izoblikovala nova Evropa. Domača vlada v Tunisu Tunis. 15. januarja. AS. V namen, da bi prilagodil življenje sedanjim okoliščinam, je tumški bej sestavil vlado, v katero je poklical znane tuniške osebnosti. Za ministrskega predsednika je bil imenovan M. Ahmed Senik, ki bo pristojen za trgo- Zanimiva angleška priznanja Rim, 15. januarja. AS. Angleški radijski komentar Bartlett je izpovedal včeraj nekaj zanimivih jiriznanj o vojaškem |x>ložaju. Govoreč o sedanjem stanju na vzhodnem bojišču je angleški komentator dejal: ne smemo pozabiti, da so imeli Sovjeti ogromne izgube. Priznati jc treba, da imajo Nemci v rokah V6e glavne železniške zveze v državi. Nekega dne, ki ni več daleč, se bo morala sovjetska ofenziva ustaviti. Nikakih znakov ni, ki bi kazali, da hi mogla Nemčija na vzhodnem bojišču doživeti zlom. Nasprotno, Nemci bodo bodoče mesece zadali nove težke udarce rdeči armadi. Tudi angleška re.vija *Sphere« kritizira sovjetsko propagando, ki sjjoroča, da so rdeče čete zavzele nekaj nemških postojank. Iz poročil, ki jih imamo o bitki na vzhodnem bojišču lako pri|io-niinja list — izhaja, da so ti kraji še zelo blizu bokov nemške armade. Ista revija tudi kritizira sovjetske astronomske številke o izgubah nemške vojske. List upravičeno pri|x>minja, kako morajo imeti Sovjeti tako natančne podatke o nemških izgubah, ko pa se vršijo srditi boji na tisoč milj dolgem bojišču. Za nas Angieže so sovjetske številke nerešljiva uganka. vino, obrt. gospodarstvo, za notranjega jninistra jc bil imenovan .dr. Materi, dober poznavalec tuni-škega vprašanja in narodnih stremljenj, pravosodni minister je postal Šalah Farhad, ki naj reformira tuniško pravo. Ahmed Senik je dejal zastopnikom tiska: Ce naj bo uspešno delo. katerega smo začeli, nam morajo jjomagati vsi Tunižani po volji našega suverena, da bi čimbolj izboljšali tuniškemu ljudstvu njegov gospodarski, politični in socialni položaj. Zimska oprema nemških vojakov Berlin, 15. jan. AS. Po izkušnji iz prejšnje zime je nemško vrhovno jioveljstvo posebno močno in toplo opremilo vojake, ki se borijo na vzhodnem bojišču. Nova obleka ter oprema je narejena tako, da vojskujoče se čete kolikor mogoče malo čutijo ostrino zimskega podnebja. Vsak vojak jo tako dobil močne škornje, krznene ovijalke, hlače iz nepremočljivega blaga ter široke plašče, ki jih ščitijo pred vetrom in snežnim viharjem. Ti plašči so izdelani tako, da ščitijo tudi tiste dele obraza, ki morajo biti vedno odprti ter imajo tudi kapuce, ki se jih vojaki lahko poslužijo. kadar je treba. Vojakom so bile razdeljene tudi močne rokavice. Nova oprema je bila proučena in izdelana tako. da nc škoduje vojakom in četam pri gibanju ter jim ne preprečuje vida in sluha. Boji na Kitajskem Tokio. 15. jan. AS. Glavni cesarski stan sporoča. da je bilo v Tapiehu blizu province Hupen uničenih v drugi polovici decembra okoli 50.000 čungkingških vojakov pod poveljstvom generala Litsungiena, ki je poveljnik petega kitajskega vojnega okrožja. Po dosedanjih poročilih so bile uničene važne strateške postojanke, Kitajci so imeli 6500 mrtvih, 1500 ujetih, poleg tega je bilo zaplenjenih 9 topov in mnogo vojnega gradiva. Millanove težave Tetuan, 15. januarja. AS Angleški minister za Severno Afriko Mac Millan je izjavil, da Anglija kakor tudi Združene države upata in računata na bližnji sporazum med francoskim generalom De Gaullom in Giraudom. Mac Millan pa je priznal, da bo potrebna diplomatska priprava, preden se bosta mogla sestati Giraud in De Gaulle. Mac Millan je naravno zagovarjal judovske koristi in ukrepe, ki morajo bili sprejeti v francoski Afriki v njihov prid. kajti drugače ni mogoče zadostiti želji Združenih držav ter Anglije. Mac Millan je dodal, da zavezniške vlade lahko priznajo le prer hodno in dejansko stanje sedanjega francoskega režima v francoski severni in zahodni Afriki in da ne bo mogla dobiti popolnejšega priznanja nobena vlada, ki bi se ustanovila na podlagi sporazuma med Giraudom in De Gaullom. Naročajte »Slovenca«! Chiaramenti ed aggiunte alMinanza per gli stranieri nella provincia Pojasnila in dodatki k nardbi za tujce v pokrajini Diamo il testo di un'importante ordinanza, emanata dall'Alto Commissario, e cbe sarft pubbli-cat-a nel prossimo numero del Bollettino Ufficiale per la Provincia di Lubiana: A rt. L I termini indicati alPart. 25 dolPordinanza del-1*11 dicembre 1942-XXI, n. 228, per le persone al 1° gennaio gift si trovavano nella Provincia, sono prorogati al 31 maržo 1943-ČX1 per gli adempimenti da prestarsi: a) da coloro che siano in possesso della cittadinanza di altro stato; b) da coloro che si siano trasferiti nella Provincia postiriormente all'll aprile 1941-XIX. c) dagli apolidi, salvo che trattisi di persone che possedessero la cittadinanza dell'ex 6tato jugo-slavo. A rt. 2. I termini ndicati agli articoli 26, 27 o 28 del-1'ordinanza 11 dicembre 1942-XXl per gli adempimenti da prestarsi da terzi, relativamente alle persone indicate nell'articolo precedente ed ai rapporti di ospitalitd, di servizio o di cessione di immobili costituiti anteriormente al 31 maržo 1943-XX1, sono conseguentemente prorogati ai 1° aprile 1943-XXI. Gli adempimenti vanno riferiti alla situazione esistente al 31 maržo 1943-XXI. A rt 3. Sono sospesi ad ulteriori disposizioni i termini per gli adempimenti da prestarsi da parte e relativamente alle persone che pur non possedendo gli altri retjuisiti richiesti alPart 2 deH'ordinanza del-Pll dicembre 1942-XX1, n. 228, fossero residenti e si trovassero, alla data dell'11 aprile 1941-X1X, nei territori annessi al Regno eol R. Decreto-Legge 3 inaggio 1941-XIX, n. 291. A rt. 4. Non si considerano stranieri, agli effetti pre-visti dalPordinanza 11 dicembre 1942-XX1, aneor-chč si trovino nelle condizioni previste all'art. 1° delPordinanza stessa, la mogli« non separata ed i iigli minori conviventi di ooloro che ei trovino nel- Z raznih strani so prihajali dvomi in vprašanja o interpolaciji in izvajajnu predhodne naredbe Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 11. decembra preteklega leta, št. 228, ki je obsegala določbe za nadzorstvo nad gibanjem in bivanjem tujcev v Ljubljanski pokrajini. Večina zaskrblienosti se je nanašala na usodo velikega števila Slovencev, ki nimajo, dasi so že mnoga leta v pokrajini, zahtevanega pogoja rojstva ali pa pripadnosti v to pokrajino in jih je zaradi tega na podlagi člena 2 iste naredbe smatrati za tujce. Mnogo takih oseb je tudi v državnih službah, ali pa v službah pri drugih javnih ustanovah. Zahrbtna propaganda se je celo trudila širiti strah o bližnjem ali možnem izgonu. Zato smo zaprosili za obvestila pri pristojnem mestu in smo veseli, da lahko sporočimo odgovor, ki bo gotovo pomiril interesirance. Kar se tiče definicije o tujcu, je predvsem treba ugotoviti, da ona ne predstavlja ureditve vprašanja državljanstva, ki se še proučuje, ampak skuša priprosto določiti potrebne kriterije za ana-grafično štetje, ki je zaupano oblastvu javne varnosti. Ker še ni določeno, katerim kategorijam oseb bo podeljeno italijansko državljanstvo z vso pravico, to je, da tem osebam ne bo treba vložiti prošnje, je pravilo previdnosti narekovalo, smatrati na najbolj restriktiven način pojem o »pripadniku« pokrajine. Seveda, če bi bili določeni širši kriteriji za podelitev državljanstva od tistih, ki so bili določeni v omenjenem členu 2, oblastvo javne varnosti ne bo imelo druge naloge, ko brisati iz spiska tujcev tiste osebe, ki bodo na ta način dobile italijansko državljanstvo. Prav tako pa ie predvideti, da bo poleg slučajev podelitve z vso pravico pod obširnejšimi pogoji italijansko državljanstvo moglo biti podeljeno tudi drugim osebam, ki nimajo vseh zahtevanih pogojev za avtomatično podelitev državljanstva. Tudi za te osebe, ko bo enkrat urejeno njihovo državljanstvo, bo oblast javne varnosti poskrbela za izbris iz 6piska tujcev. Ostali in ne vemo še, koliko jih bo, bodo seveda ostali tujci ali brez državljanstva, toda s tem še ni rečeno, da bodo nujno izgnani. To 6e bo lahko zgodilo, če bodo 6 6vojim obnašanjem dokazali, da ne zaslužijo gostoljubja, ki jim ga nudi italijanska država in če bodo kršili njene zakone, dena 15 in 16 omenjene naredbe dejansko zelo točno določata slučaje, v katerih tujec more ali mora biti izgnan, in sicer: izgnan mora biti tujec, ki je zagrešil enega tistih zločinov, predvidenih po obstoječih kazenskih zakonih, ki sami določajo ze dodatno kazen izgona in prav tako morejo biti izgnane 06cbe, ki se bavijo ali pa izvajajo prostitucijo, poklice, ki prikrivajo brezdelje, potepustvo ali pa se predajo beračenju. Izgnani morajo biti še tujci, ki so obsojeni zaradi drugih zločinov, ali pa ne morejo dokazati, kako in od česa žive, ali pa so prekršili predpisane določbe o bivanju tujcev, ali pa odrejene določbe za varnost javnega reda in notranje varnosti, ali pa so nazadnje s svojim obnašanjem nevarni javnemu redu. Kakor se vidi, je možnost ostanka v pokrajini ali pa izgona v največji meri odvisna od zainteresiranih ljudi. Tujci pa, ki bodo spoštovali zakone javne oblasti, bodo morali opraviti samo formalnost, da se prijavijo oblasti, ki je navedena v omenjeni naredbi. (Kraljeva kvestura za ljubljansko občino, za druge občine pa uradi javne varnosti, kjer so, ali pa občinske oblasti.) Tam bodo morali izpolniti obrazec, ki je dejansko prijava bivališča. S tem v zvezi se je treba zavedati, da prvo poglavje naredbe (členi 3—14) obsega splošne stalne odredbe, ki se nanašajo na tujce, ki so prišli na ozemlje pokrajine po 1. januarju tega leta, medtem ko tretje poglavje (člen 25—28) _ obsega prehodne določbe in se nanaša na tujce, ki že bivajo v pokrajini. Določbe prvega poglavja so take, kakor so že obstojale določbe v drugih delih kraljestva, določbe tretjega poglavja pa niso nič drugega, ko določitev rokov, v katerih morajo biti podane prijave pristojnim oblastem s strani tistih, ki že bivajo v pokrajini. Določbe splošnega značaja predpisujejo obvezo za tujca, ki pride v pokrajino, da se v 24 urah po svojem prihodu prijavi pri oblasteh in napravi prijavo o bivanju. V to je obvezen vsakokrat, kadar svoje bivališče prenaša iz ene občine v dru?o občino nokrajine. *Toda" izjave ni treba delati tujcem, ki pridejo v pokrajino samo prehodno, ne da bi se v pokrajini ustavili. Prav tako ni treba napraviti osebne prijave tujcu, ki je bolan, vendar pa mora napraviti prijavo. V tem slučaju mora prijavo dostaviti po le condizioni stabilite all'art. 2° della medesima ordinanza. A rt. 5. La preselite ordinanza entra in vigore il gior-no della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la Provincia di Lubiana. * Objavljamo besedilo važne odredbe, ki jo je izdal Visoki komisar in bi bo objavljena v prihodnji številki Službenega lista za Ljubljansko pokrajino: Čl. 1. Določbe iz člena 25 odredbe z dne 11. decembra 1942-XX1 št. 228 se za osebe, ki so 1. januarja že bile v pokrajini podaljšujejo do 31. marca 1943-XX1 zaradi prikladne izpolnitve: a) za tiste, ki že imajo državljanstvo kake drage države; b) za tisle, ki so prišli v pokrajino po 11. iiprilu 1941-XlX; c) za tiste, ki so brez državljanstva, razen če gre za osebe, ki so imele državljanstvo bivše iugoslovaenske države. Čl. 2. Določbe členov 26, 27 in 28 naredbe z dne 11. decembra 1942-XXI, za katerih izpopolnitev morajo poskrbeti tretje osele. to je osebe, ki so nuveaene v predhodnem členu in v gostinskem razmerju v službenem razmerju, ali pa v stanju odstopa nepremičenin predhodno 31. marca 1913 XXI se tako podaljšujejo do 1. aprila 1943-XXI. Izpolnitve se bodo nanašalo nn položaj, kakor bo obstojal 31. marca 1943-XXI, Čl. 3. Odložene so nadalnje določbe in roki sa izpolnitev od strani oseb, ki, dasi niso posedovale zrhtevke iz člena 2 naredbe z dne 11. decembra 1942-XXI št. 228. ki so bivale ali pa so se dne 11- aprila 1941-XIX nahajale na ozemlju, ki je bilo priključeno s kraljevim zakonskim uka-z-om i dne 5. maja 1941-XIX št. 291. Čl. 4. Ne smatrajo se za tujce po učiikih, predvidenih z naredbn z dne 11. decinbra 1C42 XXI. dasi spadajo pvod določite člena 1 iste od mlhe, žena, ki ni ločena in mladoletni sinovi, bivajoči s tistimi, ki spadajo pod določbo člena 2 omenjene nnredbe. Čl. 5. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. svojem zaupniku ali pa po gostitelju, ki ga oskrbuje. Kadar pa je ovira odstranjena, se mora tujec predstaviti osebno, da potrdi podano prijavo. O podani prijavi bo oblast, ki jo je 6preiela, izdala posebno potrdilo, ki je dokazilo opravljeni dolžnosti. Poleg obvez, ki jih imajo tujci, imajo obveze tudi tisti, ki 60 v posebnih razmerjih z njimi. Tako morajo hotelirji in tisti, ki vodijo vzgojne zavode, naučne zavode in zaklonišča, razne bolnišnice in oskrbovališča, civilne ali venske skupnosti, tisti, ki dajejo bivališča za plačo, tako n. pr. stanodajalci, opozoriti tujca k dolžnosti, ki jih ima, da stori prijavo in zato morajo nadzirati, da tujec to izjavo poda, ker morajo zahtevati, da jim tujec 24 ur po sprejemu na bivanje, izroči potrdilo, izdano od oblasti in ki se vpiše v 6pisek 06eb, ki v hiši ali stanovanju bivajo. Ce pa tujec ne predloži potrdila, tedaj moraio te osebe 6ame isto obiast o tem obvestiti v 24 urah. Tisti, ki sprejmejo tujce v lastno odvisnost kot nameščence, delavce, služabnike itd., morajo prav tako splošne podatke v treh dneh po sprejetju v službo, sporočiti oblasti, kadar pa tujec zapusti službo, morajo v 24 urah sporočiti nehanje službenega razmerja. Vendar pa je treba ugotoviti, da taka prijava 6lužbodajalca, ki sprejme tujca v 6lužbo, ne razbremenjuje slednjega od obveze, da mora storiti lastno prijavo. Nazadnje mora sleherni, ki txxi kakršnimi koh naslovom tujcem daje v last ali v izrabo nepremičnine, mestne ali podeželske v pokrajini obvestiti o tem oblast v 10 dneh. Zgoraj omenjene odredbe se izvajajo od 1. ja-nuarja. Ostaja še, da se uredi položaj tistih, ki so bili poprej pod določbami, zgoraj omenjenimi in zato skrbe členi od 25 do 28 iz tretjega poglavja naredbe z dne 11. decembra 1942-XXI, št. 228. Predvsem se bodo tujci, ki se že nahajajo v pokrajini, morali opremiti s potnim listom ali pa z drugim dokumentom prav iste veljave za identifikacijo, iz katerega izhaja položaj državljanstva. Tak dokument mora biti izdan od oblasti države, kateri tujec pripada in če gre za osebo brez državljanstva, od tiste drževe, kjer ima stalno bivališče. Ti se morajo predstaviti oblasti, da podajo izjavo o bivanju. Rok za opremo z dokumenti o identiteti in za prijavo je bil podoljšan s členom 1 naše gornje naredbe do 31. za tiste, ki so državljani kakšne tuje države ali brez državljanstva, pa naj bo rok njihovega bivanja v pokrajini kakršen koli. Treba je ugotoviti, da so državljani tuje države tudi tisti, ki so do aprila 1941 imeli jugoslovansko državljanstvo in so nato pridobili državljanstvo kakšne druge države (nemško, hrvatsko, madžarsko itd.). Osebe, ki nimajo državljanstva, eo predvsem tisti, ki do aprila 1941. leta niso imeli nobenega državljanstva ali pa so imeli državljanstvo ki ni bilo jugoslovansko, ln so ga potem izgubili, kakor recimo Poljaki. Zatiste pa, ki so imeli do aprila 1941 jugoslovansko državljanstvo ali ki med tem niso pridobili nobenega tujega državljanstva, napravi uredba z dne 11. dec. 1942-XXI št. 228 zelo važno di-stinkci.jo. Če so namreč ti bi',i rojeni ter pristojni do U aprila 194l-XXI na ozn ni! jo ki je bilo priključeno italijanskemu kialjes'vu ter so poleglega prebivali 15 let na tem ozemhu in so tudi tukaj prebivati ob tem času, se ne smatrajo kot tujci; v vseb drugih slučajih pa so zanje obvezne uredbe za tujce. V tem oziru se je zgoJMo v mnogih slučajih, da je mož ozir. oče bil prištet med domačine in t'»re; ni pripadel odgovarjajočim uredbam glede tujcev, med tem ko se žena in mlajši sinovi lahko padli v iste pogoje (rscuno, Ker so bili drugje rojf.iii). S členom 4 nove uredbe, ki smo jo zgo-tm prinesli, pa se natacčnoie določa, da neloCena žena (zakonito ali dejansko) ter mlajši sienovi, ki prebivajo skupaj s tistim', ki se uahajaio v prei on enjenih pogojih s členom 2 naredbe 11 dec lanskega leta št. 228, se ne morejo smatrati kot tujci, tudi če so rojeni aa ozemlju, ki .'e bilo pri-k.-uči no italijanskemu kraljestvu in niso bili pristojni in stalno bivaiofti že 15 let ter hi se nahajali tukaj v času okupacije. To pojasnilo ima svoj izvor v smislu za družinsko skupnost, in bo odvzelo skrb precejšnjemu številu oseb, ker gre tukaj za interpretacijsko normo, je' jasno, da se to mora smatrati v veljavi že od 1. jan., ko je stopila v veljavo ta odredba Pri rednem položaju tistih, ki so imeli do aprila 1941. jugoslovansko državljanstvo in niso med tem pridobili državlumstvo kake druge države, ter imajo pogoje, ki jih predvideva čl. 9 uredbe z dne U. decembra 1942,-XX1 št. 228 nova uredba Visokega komisarja navaja še drugo važno pojasnilo. V veljavi ostane, kar se tiče učinkov naredbe, ter dokler ne pride vmes zakon o državljanstvu, ki jih lahko pripusti, v večjem ali inanišem obsegu, k italijanskemu državljanstvu, razlikovanje med tujcem in netujcem; v novi uredbi pa se uvaja znatna razlika kar se tiče obveznosti prijave ali pa pojasnila glede bivanja: za tiste, ki so se priselili po italijanski okupaciji, je rok podaljšan, kakor tudi za druge tujce do 31. marca; za druge, to je za tiste, ki so že bili stalno bivajoči v pokrajini v času okupacije, je ta obveznost prekinjena do nadaljnjih ukrepov. Glede na zgoraj navedeno podaljšanje, ki je bilo uvedeno z ozirom na težave, ki so nanje naleteli mnogi zaradi preskrbe istovetnostnih dokumentov, je prav tako podaljšana sto-pitev v veljavo čl. 26, 27, 28 III. poglavja (začasne določbe) uredbe z dne 11. dec. 1942-XX1, 22, in sicer v smislu novih določb. To zadeva hotelirje in tiste, ki načelujejo učnim zavodom, zavetiščem, oskrbovališčem, civilnim ali verskim občestvom in ki na splošno dajejo stanovanje za mezdo, medtem ko morajo izpolnjevati 'od zdaj naprej, kar je predpisano in zgoraj pojasnjeno pri konfrontiranju oni, ki so prišli v pokrajino od 1. januarja dalje — in za te tujce ni podaljšan noben rok in uredba je zanje že v veljavi; prav tako bodo morali izpolniti vse obveznosti pri konfrontiranju tujcev, ki jih določa čl. 1. nove uredbe le od 1. aprila t. 1. dalje. Pri tem bodo morali seveda vzeti za podlago položaj svojih gostov ob 31. marcu. Ne bodo pa imeli nobene obveznosti kar »e tiče oseb, ki jih omenja čl. 3. nove uredbe, dokler ne bodo izdani novi ukrepi. Enako tisti, ki najamejo po 1. januarju v lastno službo tujce, ki so prišli po tem datumu v pokrajino, morajo sporočiti oblastem ta najem v roku treh dni ter v roku 24 ur po pre-stanku službe. Za tujce pa, ki so se 1. januarja že nahajali v pokrajini, 6e bo prijava morala narediti 1. aprila, seveda za tiste, ki so še v službi ali pa so jo opustili 31. marca. Za tiste pa končno, ki jih navaja 51. 3. nove uredbe, ne obstoji nobena obveznost, dokler ne pridejo že omenjeni novi ukrepi. Ln končno tisti, ki so oddali pred 31. marcem t. 1. v last ali v uporabo nepremičnine, ki leže v pokrajini, kakemu tujcu, ki ga navaja čl. 1. nove uredbe, morajo javiti to oddajo 1. aprila, seveda če ie oddaje še aktualna 31. marca. Za izvršene oddaje pa je za tujce, ki so prišli v pokrajino od 1. januarja, uredba že v veljavi. kakor je zgoraj pojasnjeno, in se morajo te oddaje prijaviti v 10 dneh oddaje same. Nobena prijava pa se ne zahteva do novih ukrepov zaradi oirldaj nepremičnin osebajm, ki jih navaja čl. 3. nove uredbe. Resnično važen problem, ki ga ni tako lahko rešii, ostane še vedno in bo še vedno za mnoge ostal: vprašanje namreč o obveznosti za preskrbo istovetnostnih dokumentov v roku, ki je podaljšan do 31. marca, zlasti za tiste, ki so do aprila 1941-XIX imeli jugoslovansko državljanstvo, bili pa pristojni v kraj, ki ni priključen italijanskemu kraljestvu. Za te morajo izdati istovetnostni dokument oblasti one države, kjer imajo ti sedaj svoje stalno bivališče. Če gre torej za osebe, ki slučajno bivajo v pokrajini, Prijave m sporočila za vodenje registra prebivalstva Da se izognejo zagroženim globam, opozarjamo občane, družinske poglavarje in poglavarje zajednic na naložene jim in spodaj navedene dolžnosti glede prijav in sporočil, ki jih morajo vlagati pri anagrafskem uradu zaradi pravilnega vodenja registra prebivalstva, ki je uveden v vseh občinah pokrajine od 1. avgusta 1941-XIX dalje z naredbo Visokega komisarja z dne 12. avgusta 1941-XIX št. 84. 1. Spremembe stalnega bivališča Kdorkoli se doseli v občino iz druge občine te pokrajine ali iz druge pokrajine Krailje: vine ali iz inozemstva z namenom, da bo v njej stalno bival, mora to prijaviti anagrafskemu uradu najpozneje v 10 dneh po doselitvi. Prav tako se mora odjaviti pred svojim odhodom pri tem uradu, kdor se izseli v drugo občino te pokrajine ali v drngo pokra jino Kraljevine ali v inozemstvo z namenom, da se tam stalno naseli. 2. Spremembe v sestavu družine ali zajednice Vsak družinski poglavar ali poglavar zajednice mora v 10 dneh prijaviti mestnemu anagrafskemu uradu vsako spremembo v številu članstva družine ali zajednice. če te spremembe niso posledica ženitev, rojstev ali smrti. Enake prijave kokor družinski poglavarji (nn isti način in v istih rokih kakor ti) morajo napraviti tudi uprave, uradi in javne ustanove (civilne in vojaške), tudi one z avtonomno ureditvijo, ter javne in privatne ustanove, ki so podvržene državnemu skrbstvu, nadzorstvu in prcglodu, čijih vzdrževanje podpira država s Snežni meteži na Pavlov dan Ljubljana, 15. jan. Danes 15. januarja goduje sv. Pavel puščavnik, ki ni sicer med vremenskimi pratikarji zaznamovan kot kak mejnik, toda je v tolike pomemben, da je prav za Pavla Puščavnika Herschel napovedal sneg. Cez deset dni bo 6V. Pavel, apostol, ki je pri vremenarjih poznan kot mejnik, da 6e zima takTat rada preobrne, navadno na boljše, m in tam celo na slabše, da šele nato pritisne pravcati mraz in prava zima zagospodart tod? na ta dan se navadno že berači povprašujejo, tolažeč 6e: »Danes je 6V. Pavel, ki zimo obesi na kavel«. — »Drug dTugega berač že sprašuie, k|e da ie zimo prestal.« Zadnje dneve je bilo kar dovolj snega. Toda ponoči, zlasti pa od 4 zjutraj naprej pa se je V6ula izpod neba silna količina snega. V nekaj urah ga je namelo do 10 cm, v zadnjih 24 urah pa 6mo dobili do 15 cm nov snežne odeje. Po ravninah je sedaj snežna plast dosegla že višino do 25 cm. Ponekod pa je naneslo snega celo do pol metra in še več. Iz Kočevskega prihajajo kratka poročila, da so tam zadnje dneve divjali silni snežni viharji in je po gozdovih snega do 1 m visoko. Tudi po notranjskih gozdovih in dolinah je silno mnogo snega. Na Blokah so velik zameti. Danes zjutraj je snežni metež. ki je bil prav silovit zlasti ob prvih dopoldanskih urah od 7 do 9 ure, močno oviral tramvajski promet. Tramvaj je zjutraj komaj zmagoval vožnjo in so ljudje morali potrpežljivo čakati na vsak voz. Mestni delavci so že zgodaj hiteli pospravljati 6neg po glavnih cestah in po glavnih prometnih točkah, posebno na raznih križiščih v sredini mesta. Živilski trg je danes samotaril in životaril. trajnimi prispevki, kolikor se tičejo sprememb stalnega DivaJišča njihovih nameščencev. 3. Spremembe stanovanja Kdor se preseli iz ene hiše v drugo v isti občini, ali iz stanovanja v drugo v isti hiši ali od ene k drugi družini ali zajednici, mora to naznaniti anagrafskemu uradu najdalje v 10 dneh po preselitvi v novo stanovanje. Neodvisno od te prijave mora oni, ki iz katerega koli naslova upravlja hišo ali stanovanjske prostore, v teku 10 dni od nastopivše spremembe prijaviti pri angrafskem uradu vse spremembe stanovalcev. V primeru, da se stanovalec priseli iz druge občine, se mora označiti tudi občina, iz katere prihaja. V primeru pa, da se stanovalec izseli v drugo občino, je treba označiti tudi ime te občine. 4. Prijava začasno pristojnih prebivalcev Kdor biva začasno v občini, se mora po trimesečnem bivanju v občini javiti anagrafskemu uradu iu izjaviti, ali je njegovo bivanje v resnici le začasno. Vsak družinski poglavar mora prijavili anagrafskemu uradu osebe, ki po trimesečnem bivanju v občini še žive v njegovi družini oziroma iz nje izstopajo. Te prijave je treba napraviti v 10 dneh po (»reteku 3 mesecev začasnega bivanja v občini. Isto prijavo morajo vložiti v istem času poglavarji zajednic za svoje začasne goste. Za morebitna pojasnila se občani lahko obrnejo nn mestni anagrnfski urad, Mestni trg št. 23. ob delavnikih od 8—11. a so stalno bivajoče v drngi državi, se bodo te osebe morale oskrbeti z dokumenti pri pristojnih notranjih ali pa konzularnih oblasteh. Če gre pa, kakor je v to večini primerov, za osebe, ki so se naselile v pokrajini, morajo dostaviti odgovarjajoče občine, ki morajo že zdaj organizirati vse potrebno za izdajanje tovrstnih dokumentov. Vprašalo se je, če je ta dokument lahko tudi osebna izikaznica. Odgovor je bil negativen, v kolikor osebna izkaznica ne vsebuje omembe državljanstva. Po drugi strani pa morajo občine biti v stanju, da izdajajo izjave tistim, ki so se naselili v Ljubljanski pokrajini jx> italijanski okupaciji. Naa podlagi prijav, ki so jih predložili svoj čas zainteresirani glede uporabe uredbe z dne 4. junija 1941-XIX št. 38, ki je obvezovala vse priseljence, da se prijavijo občini, ter na podlagi čl. 8 uredbe z dne 11. septembra 1941-XIX št. 97, ki je razširjala obveznost prijavljanja tudi na tiste. ki bi dali stanovanje priseljenim osebam, je treba reči, da tisti, ki še niso zadostili tej obveznosti, je prav, da ji takoj zadoste v 6vo.jem lastnem interesu ter se tako izognejo predvidenih sankcij, ki so določeno pri prijavljanju tujcev. Za izdajaenje potrdil, ki se nanašajo na državljanstvo, bodo občine morale upoštevati vsak koristen dokument, v prvi vrsti polne liste ali pa dokumente o bivšem jugoslovanskem državljanstvu, potrdila o pristojnosti h kaki občini bivše jugoslovanske države, kajti državljanstvo je bilo tain pogoj za pristojnost. Kar se tiče državnih uradnikov, ki imajo dokumente ali potrdila o pristojnosti v javnih uradih, jim morejo ti uradi izdajati potrdilo, ki nudi elemente, ki so razvidni iz osebnostnih podatkov. Tisti pa. ki jim ne bi bilo mogoče dokazati svoje lastno stanje, se bsodo morali obrniti na konzulat tisto države, na katerega ozemlju stoji občina, kamor je oseba pristojna, da de'ii odgovarjajoče potrdilo. Vsekakor čl. 30, ki gro-.i s kaznijo zajiora dveh mesecev, samega ali pa šc zraven z denarno kaznijo do 5000 lir za tujca, ki bi bil brez predpisanih dokumentov, jemlje tudi v obzir težak slučaj opravičene ovire. Dobro pa je povedati, da nemožnost preskrbeti si istovetnost-ne dokumente ne opravičuje na noben način tujce, da ne bi prijavil svojega bivališča. Drugo vprašanje, glede katerega so se zaprosila pojasnila, se nanaša na tolmačenje odločb čl. 2 uredbe z dne 11. decembra 1942-XXI, št. 28, in sicer kar se tiče zahteve o dejanski navzočnosti v Ljubljanski pokrajini ali pa na katerem drugem jugoslovanskem ozemlju, ki je bilo priključeno kraljestvu dne 11, aprila 1941-XIX Pri tem se navaja primer tistega, ki bi se podal na poslovno potovanje ali na potovanje zaradi družinskih zadev za nekaj dni v kakšen drug kraj ali pa če bi se nahajal pod orožjem. Jasno je, da v tei prisiljeni in opravičeni začasni odsotnosti se ta oseba mora smatrati kot navzoča, č.e '.ma na ozemlju, priključenem h kraljestvu, istočasno, lastno hišo in lastno družino. Drugo tako vprašanje, ki se tiče pristojnosti in se še vedno nanaša na čl. 2. nove naredbe, je vprašanje, če se mora smatrati kot pristojen samo tisti, ki je imel v ča6u okupacije pristojnost občine v pokrajini ali pa v drugih ozemljih, ki 60 bili priključeni kraljestvu, ali tudi tieti, ki je imel sicer tako pristojnost, dobil jo je pa zaradi javne 6lužbe. Jasno je, da je zaradi pomanjkanja restriktivnih ali limitativnih destinkcij, treba smatrati za pristojnega tako prvega kakor drugega. Vprašalo 6e je tudi, če se razume za 6talno bivanje 15 let nepretrgano bivanje Glede tega se pojasnuje, da pojem stalnega bivanja ne more biti omajan od kratke ali slučajnostne odsotnosti, ki ni združena s preselitvijo stanovanja ali družine, tako, da kakšna kratka odsotnost, ki 6e je izvršila v 15 letih pred 15. aprilom 1941-XXI, ni ovira, da bi koga smatrali za odsotnega. Treba je končno pojasniti, da v izrazu čl. 9 »Kdorkoli bi prevzel pod svojo odvisnost tujce, so mišljeni tudi javni uradi, ker uredba ne razlikuje med javnimi ali privatnimi delodajalci. S tem mislimo, da «o pojasnjeni razni dvomi, in je treba dodati samo še to, da naj si prizadeti prizadevajo izpolniti dana določila, ne da bi čakali za izpolnitev zadnje ure zadnjega dne. To pravimo zato, da se prepreči gneča v uradih ter da se prepreči istočasno sankcioniranje uredbe. GOSFOflABSTVO Koliko stane vojno gospodarstvo Švico. Poleg direktnih vojnih stroškov za vzdrževanje straže na svojih mejah ima Švica tudi znatne stroške z vojnim gospodarstvom v notranjosti. Do konca septembra 1942 so znašali stroški zveznih uradov za vojno gospodarstvo 948.9 milij. švicarskih frankov. Ta vsota vsebuje vse stroške za nakup blaga, zgradijo skladišč, nakup tovornih vagonov in parnikov itd. Upravni stroški sami so znašali 31.4 milij. frankov Uradi so s koncem septembra zaposlovali 2.069 nameščencev in 156 strokovnjakov. Dohodki od prodaje, najemov, kazni itd. so znašali samo 751.6 milij. frankov. Ilrvatska letina tobaka. Te dni se je začel odkup tobaka na Hrvatskem letine 1942. Donos tobaka je bil zelo dober in cenijo nakupno vrednost. na 300 milij. kun in sicer za količino 300 vagonov. Kdo je v vodstvu »Osvobodilne fronte«? Ljubljana, 15. januarja. Današnji »Slovenski dom« objavlja dva važna dokumenta, ki več kot dovolj nazorno opisujeta obupen položaj »partizanske vojske«; odlok o od- t 6tavitvi prejšnjega poveljstva ter o imenovanju novega in pismo generalnega tajnika komunistične stranke. Kardelja, poveljniku partizanskih oddelkov. Svoje bralce opozarjamo na dokumente, ki jih ob- „ •) rthču* , l/l&u^tZ, i* fkfi*^ &C (k A tm. ^'spUMOiM. MMAOAtih. iic J^f^ ju^jM^UČ Y tka /faUk je VaJU y oJduip M "ln javlja današnji »Slovenski dom«, obenem pa pri tem ugotavljamo, da so naša poročila, ki smo jih prinašali o komunistih v »osvobodilni fronti«, bila točna, kar omenja v svojem pismu eam generalni tajnik komunistične stranke Edo Kardelj. Zraven prinašamo faksimile podpisa na odloku, ki ga je izdalo vodstvo »osvobodilne fronte«. Podpisi se glase: Za Izvršni odbor Osvob. fronte slov. naroda. Saša Boris Kidrič Kardelj Edo — Krištof Dre)če Jaklič Gašper Jeraj Edvard Kocbek — Pavle Tratar Hribar Andrej Leskošek Franc—Peter Strugar S pravimi imeni so se torej podpisali Boris Kidrič, Edo Kardelj, Edvard Kocbek in Franc Leskošek. Drugi so rajši svoja imena opustili, kakor recimo bivši sodnik Jože Rus, ki ga je očitno že sram njegove funkcije. Kakor je razvidno, predsednika kolunistične stranke Lovrenca Kuharja ni med člani izvršnega odbora »osvobodilne fronte«, pač pa generalni tajnik Kardelj s svojim tovarišem Kidričem. Oba predstavljata vrh »osvobodilne fronte«, dočiin se je Kuhar udejstvoval kot najvidnejši zunanji funkcionar komunistične stranke ter odtod izžareval svoje delovanje na »osvobodilno fronto«. Ali morejo ne-jeverneži tudi 6edaj reči, da smo si imena izmislili? Nadaljnji dokumenti o komunističnih hudodelstvih Ko so se v javnosti začela razkrivati posamezna zločinstva, ki so jih povzročali pristaši parti-zanstva, je bilo mnogo ljudi, ki takim poročilom niso verjeli*in so smatrali to le za neko propagandno sredstvo, ki naj bi zavrlo razvoj »osvobodilne fronte«. Ko so pa poročila bila vedno bolj in bolj konkretna, je večina malovernežev vendarle spregledala in začela gledati na partizan-stvo realno. Le najbolj zagrizeni pripadniki komunistične stranko so še vzdrževali propagando in dopovedovali ljudem, da je vse izmišljeno in laž- nivo, kar koli se poroča o zločinih, ki so jih zagrešili komunistični partizani. Njihova propaganda prav za prav ni bila tako težka: težko je namreč verjeti, da bi brat moril brata, da bi človek tako globoko padel ter tako rekoč brez vsakega razloga pobijal žene in dekleta, brezbrambne starčke in družine, kakor so to počenjali komunisti. Prej človek verjame v neresničnost kakor pa v resničnost takih grozotnih poročil. In vendar so bila vsa resnična! Komunizem je pahnil nekatero Slovence tako nizko, da se jim ni studilo opravljati X«w« X »Čfc a' i;tal ji-est "LJUBIŠ aBKCBH.U'- W Št. 31 Vm 16. . VJi2 1(8, r«?lVt*.1u. 253 rifežfe pat j Pv utez-a štnba I. l)yt«l;} au vedla y tab vitoe til-oanco "Ji;'tulf« ria" KO jo JJŠaits&n rvs»b,v Dain -t: T»«vl*» 1 »v> c, 1 y25.- i)>* x ,jr:« v&e,51 3.4. » » * » t<3X Iij.9 JS.jvuiji. iy< i u 6.19-1?.. fsttler Ivmfc r= S h 4» IE« i i « v J dir.il jsU- toij< v Tsisižlju, it. ,„:*: Z> L^ublJ. es Ur*yl Vtib 14. O to, kar človek ne more in noče verjeli, da bi bilo možno. Dokumenti so sicer suhi in kratki, toda skrivajo v sebi grozno vsebino, obenem pa najbolj zgovorno pojasnjujejo razloge in vzroke, zakaj se je dvignil proti komunizmu odpor ljudstva. n r>A»?.«g* e«. 1 B»»»4j«»«»i3 .1.94" . rrt v»i»,v»^#»ta»IM» (lil »t« is»»r«t! * slate JarsSf »!sp««tr>j(e» '* - T*f* 1 • n v« Mi }■ i--i-.iiitn ■ i lIDMSt Iffljko tt.paxtr.ii« 1 sint.f. T»rlf.:-i«. t. iler.lv t j••*» 1 moral ;rf t -i » k««:«*«, 3 »»vftjnt 3 «»r»».«» ■■> vilic« : J'«t». t l 1 Ž * K*v»:tB« iSjf nk* VcrlJtiC: 1 rs-lK SaMr;;«>8 .-.v-r n/ - *»-!»»taili »W.$t;fa\*tr ■ ;-f . ,Bls 4 07 25. VL rtb " n » utft ao S«i.a35v».' iiV-it - is ti^j^ » C.; , I92b. ti • kr? B5.U ^ is ;]--•'111. it . lil, vid i bjl«' # , 1' . • i. Mi 11: -1-5.- Žtebi-' r^l in Vil v t" Srert - sv-feud« mjpe&a! Kom. 1. čete bataljona »Ljube Šercerja« NO - Št. 3t. - Dne 16. junija 1942. - Na položaju. Štabu bataljona »Ljube šercerja« NO. Po ukazu štaba I. bataljona »Ljube šercerja« NO je naša patrola dovedla v taborišče sledeče osebe: Ivan, roj. 13. sept. 1896, Rudnik, biv. Daljna vas 14; Dežman Pavla, roj. 2. okt. 1904, Daljna vas, biv. Daljna vas 14 ter jih dne 15. junija 1942 likvidirala. — 14. 6. 1942 sta bila aTetirana v Tomišlju Sattler Ivan, roj. 15. 5. 1868, Zg. Šiška, Ljubljana; škvarca Reza, roj 15. 8. 1882, Dravlje, Ljubljana. — Ker sta se sumljivo ponašala in hodila ti kraja v kraj ter prosjačila, kakor sta sama izjavila, je bilo iz tega razvidno, da sta tudi kradla. Bila sta likvidirana še istega dne. — 15. 6. je bil likvidiran tov. štcblnj Jože, roj. 1925 v Iški. On je večkrat dezertiral in bil nediscipliniran v četi. — Komandir Maks. — Pohtkoimsar (podpis nečitljiv). Komanda 3. čete 1. Bataljona »Ljube Šercerja« NO — Na položaju 26. 6. 1942. — Seznam dragocenosti, zaplenjenih dne 26. 6. 1942 pri veleposestniku Galetu Brunotu, Bistra. — 3 zlate dnmske zapestnice, ? zlatih prstanov, 10 navadnih broš, 4 navadne damske zapestnice, 1 zlata verižica z zlatim obeskom, 2 zlate damske ure, 1 srebrni prstan s kamnom, 3 navadni obeski, 3 ovratne damske verižice, 1 zlata damska verižica, 1 navadna damska verižica, t mala kuhinjska ura, 2 ročne navadne ure, 2 koralde damske. — Vse te stvari Vam pošiljamo razen 2 navadnih zapestnih uric ter kuhinjske lire, katere nujno rabimo v četi. Nadalje vam pošiljamo zaplenjenih Lit. 42.854. — Ostali popis zaplenjenih predmetov Vam dostavimo naknadno. — Peter Grčar. Nova ureditev italijanskih agrarnih konsor-cijcv. Izšel je zakonski dekret, ki vsebuje nova pravila zveze kmetijskih konzorcijev, nadalje pa tudi zakonski dekret o pravilih konzorcijev. Ti konzorciji so zelo važni za prodajo kmetijskih proizvodov in za nakup potrebščin za italijanskega kmeta. Dunajska poštna hranilnica slavi letos svojo petdesetletnico. Kot znano, je zače'a Poštna hranilnica poslovati v nekdanji Avstriji in tudi v naših krajih dne 12. januarja 1883. Sedaj ima samo v Vzhodni marki, nekdanji avstrijski republiki 8.3 mili j. hranilnih računov na 2.8 milijarde mark vlog. Zvišanje železniških tarif na Hrvatskem. Hrvatske državne železnice nameravajo z dnem 1. februarja letos zvišati svoje blagovne tarife in si-ter v vagonskem prometu za 30%, pri kosovnih pošiljkah pa za 50%. Poleg tega bo sploh izvedena reforma tarif in bo v ta namen izšla nova izdaja tarif. KULTURNI OBZORNIK Nokaj novih knjižic za duhovno življenje Za novo leto je izšlo nekaj pomembnih knjižic, ki imajo namen, poživiti v nas duhovno in versko življenje, Vrtovec: Iz tistih dni. Na prvem mestu tu moramo imenovati lepa »pisma prijateljem«, ki jih je pod naslovom »Iz tistih dnu 6pi6al p. Večeslav Vrtovec D. J. in izdal v založbi »Glasnika Presvetega Srca Jezusovega« (str. 84, cena br. 6 lir, vez. 12 lir). V lepi zunanji obliki ter še prikupnejši notranji ureditvi z mičnimi uvodnimi vinjetaini, ki jih je oskrbel arh. V. Gaj-šek, je tu pisatelj povezal v lep šopek 6voja pisma prijateljem. Ta »Pisma prijateljem« so deloma Izšla v »Glasniku Srca Jezusovega«; zdaj jih je pisatelj z novimi vred »povezal v šopek« — kot pravi sam — »da bi jih imeli za spomin iz tistih dni, ko so bile pisane. Saj so tudi nauki, ki nam jih je Gospod dal v onih dneh, vredni, da si jih zapomnimo za vse življenje in da nikdar ne pozabimo nanje.« V resnici se nam ta pisma zazde kot šopek dišečih rož, pognalih iz plemenite duše v teh usodnih dneh, ko dogodki okrog nas in med nami premnogim drugega za drugim rušijo temelje, ki so nanje še včeraj kot na nepremakljivo skalo gradili stavbo svoje vere, svojega upanja in svoje ljubezni. Kar je v srcih premnogih še včeraj stalo neporušljivo, je danes razvalina, kar je bilo luč, je tema, kar je veljalo kot večna resnica, je danes v očeh sveta laž in prevara. Mnogih se je v tem divjem plesu iz slepote, zlobe ali sovraštva do Boga porojenih idej, prijela vrtoglavica, da ne najdejo več trdnih načel, na katere bi naslonili svoj življenski nazor. Izgubili so vero v Boga Odre- . Senika, resnica o učlovečenju in odrešenju jim je ( bajka, zdvomili so nad božjo dobroto in ljubeznijo, ker je človek, podoba božja, svojemu bližnjemu postal volk in hijena. Mnogi so ob pogledu na ruševine dosedanjega sveta in prestrašeni od stisk časa in srca malodušni obstali sredi poti k popolnosti. Molitev, to najmočnejše sredstvo za dosego božjega usmiljenja, je postala plehka in prazna, izginja iz družin, ker se človeku zdi, da Bog njegove prošnje in moledovanja sicer še sprejema, odgovarja pa nanje kot v posmeh z vedno tršimi udarci. Krščanska dela usmiljenja in ljubezni so samo še kapljica hladila v oceane sovraštva in zlobe, trpljenja in krvi. Cemu torej še verovati v Boga Odrešenika, kako si ob pogledu na grozeča temna obzorja brez zasmeha in posmeha voščiti srečno novo leto, veselo veliko noč? — Cemu še moliti in izvrševati evangeljska dela usmiljenja, čemu se še boriti s slabostmi, ki nas ovirajo na poti k popolnosti? Predvsem pa zasluži omembe lepa oprema po načrtih arh. Gajška, ki knjigo že po zunanji strani naredi od sile prikupno. Vinjete k posameznim pismom nas uvajajo v cerkveno leto ter označujejo čas, katerega obravnava pismo. Po tej strani je knjiga lahko lep zgled sodobne izdaje sodobnega duhovnega čtiva. Abbč Dutil: Tvoja maša in tvoje življenje. »Maša je drama, pri kateri nisi samo gledalec, ampak igralec.« Tako zelo sem bil vesel te knjižice, da že dolgo ne kake podobne publikacije. Pa zakaj? Prav zato, ker je pisana iz življenja za življenje. Pisana z vso ljubeznijo pravega duhovnika, ki hoče z vso vnemo apostolskega srca nekaj dati, kar doživlja sam vsak dan tako bogato. Redki so pisci, ki bi nadnaravne resnice naše vere znali približati mladino ljudem, še redkejši taki, ki bi to zmogli za široke množice. M. 1'abbe Dutie je tak mož. | S svojo tako posebno in tako globoko raz-pravico je ta duhovnik postni slaven. P. Martin iz Cochema, O. M. C. (1634—1712) je eden tistih piscev, ki je tako zelo približal mašo sto-tisočem, da je njegova razlaga sv. maše še danes vrelec prave in pristne pobožnosti. Toda, ker stoletja oblikujejo novo miselnost, je potrebno to novo miselnost upoštevati. L'abbc Dutie jo jc do kraja. Kratka je, obsega komaj 29 strani, razumska je, kdo ne ve, da mora biti danes vse do kraja podprto z dokazi, in upošteva tudi hrepenenje po mističnem razpoloženju, ki na dnu srca slehernemu pozvanja. Naposled pa — in to je posebna odlika — odklanja vsako »samo udeležiti se« maše — kar od kraja podčrta vlogo kristjana pri daritvi — igralec je, 'ki pri naši mora sodelovati, sicer odide praznih rok in praznega srca. Takole si slede poglavja te knjižice: Ljubi mašo, umevaj mašo — »Jezus se namreč ne daruje na oltarju sam, tudi mašnik ni edini, ki ga daruje, ampak ga darujejo tudi vsi ljudje, ki so pri maši.« Ali razumeš — da je maša pač kaj drugega kot igra, ki si jo prišel gledat? Ali veš. da si »igralec«, to je: nekdo, ki v tej drami resnično nastopa z vlogo. Maša mora preiti v tvoje življenje, kakor mora tudi tvoje življenje preiti v »tvojo« mašo. To se pravi, da more in mora vplivati nedeljska maša na tvoje življenje med tednom in ga mora docela prenoviti. Važna ugotovitev je tudi: zdaj torej raz-meš, da moraš, če hočeš dobro »prisostvovati« maši, po možnosti videti na oltar in da je treba imeti m o 1 i t v e n i k. Kako me često boli, če pomislim: te čudovite misli, ta dih, ki preveva vse molitve, prošnje, berilo, evangelij — tisočem docela uide, da nikoli v življenja ne IhmIo razumeli, da ic to zanje — pesem tolažbe, ki ne odpove, resnica, ki vodi, sladka gotovost obljub božjih. In naša preljuba sramežljivost, ki nima Kaj vabi liudi v komunizem Že Pij XI. je v okrožnici proti komunizmu navedel nekaj vzrokov. Prvi vzrok so gotove s-le« pivo obljubo komunizma. Gospodarski liberalizem je delovne stanove gospodarsko in duševno tako razdejal, da jo prišel komunizem s svojim evan-r gelijem kakor nalašč. Liberalni kapitalizem pro-> letarce neusmiljeno izkorišča in izžema, komuni-' zoni jim obeta zemeljski raj, kako no bi zalire* peneli po tem raju, po novem gospodarskem redu, kjer nn bo več kapitalistov, Itur/.ufev in gospodar" jev, ampak bodo, čo kdo gospodje proletarci, kjer ho diktatura proletariata pometla vse razlike, uvedla enakost iu svobodo in prinesla proletarcem tako dolgo odrekano in tako dolgo brez upa za-žrljeno življenjsko udobnost? Kaj za to, da so lo sanje iu da bo resničnost polna prevar. Proletarci verjamejo apostolom komunizma, češ da le bur-žu.ii takii govore, ker se boje za svoje gospodstvo in tudi ne privoščijo delavskemu sloju sreče. To sanje so tem bolj varljive, ker je komunistična formula tako preprosta: kapitalisti naj se raz-laste, vse naj bo družabna last iu vsi naj bodo enako deležni sadov dela! Nobene druge formulo ni, ki bi bila tako preprosta. Kaj zopet zato. da je vprav tista preprostost komunistične formulo prevara, ker je gospodarstvo po svoji naravi mnogo bolj prepleteno, kakor se pa proletarcem zdi? 1'roletarce tista preprostost očaruje in jih nato vabi v komunizem. Krščanski delavci bi so ustrašili brezbožne narave komunizma. Toda komunizem to brezbožno naravo proletarcem zakriva. Kolikor je pa ni mogočo skriti, je zopet liberalizem poskrbel za to, da se je proletarci ne plažo vrč. Liberalizem jo versko prepričanje delavcev zelo oslabil in mnoge krščanstvu močno odtujil. Socialisti in komunisti so pa to odtujenost še povečali, ker so neprenehoma ponavljali klevete, (la jo Cerkev s kapitalizmom in s kapitalisti, da je ni resna skrb za blaginjo delavcev. Kajpada Cerkev ne more obetali delavcem nemogočih reči: Itaja na tej zemlji nikoli več ne bo, a tudi to. kar jo mogoče, ho mogoče doseči le postopno in sčasoma. Zato Cerkev neučakanim ne moro ustreči, oni pa mislijo, da jim noče. So pa med delavci že tudi mnogi, ki sta jih liberalizem in socializem docela, izkvarila. Ti se nič več ne plaso ne brezbožnega komunizma, ne njegove zločinsko divjostl, temveč so pripravljeni vsak čas začeti prevrate in pokolje. A ljudi zavaja v komunizem tudi mogočna propaganda. Papež pravi, da niord.t takšno se ni bilo, kar svet pomni. Koininterna dela iz Moskvo z velikanskim aparatom, »s »silnimi finančnimi sredstvi, z brezštevilnimi organizacijami, z mednarodnimi kongresi, z množnimi iu izurjenimi pomožnimi četami, s časopisi, letaki, kinematografi, teatri, radiom«, po šolah in univerzah, med vsemi ljudskimi sloji. Ker jc v vsaki zmoti nekaj resnice. pravi papež, komunisti, k.ier kaže, lokavo to plat bolj poudarjajo, n. pr. da hočejo le popraviti, kar je zagrešil liberalizem in izboljšati bedni položaj delovnih slojev, ali da hočej.....1- praviti vojske in ustanoviti mir med narodi. Obenem pa širijo med nepoučene ljudi bajko, da so komunizem zadnji fas izpreminja in da bo sploh opustil boj proti Rogu. Tako varajo ljudi in dobivajo na svojo stran, pravi papež,« tudi takšne ljudske sloje, ki načelno zavračajo vsak materializem in vse tisto zločine, ki so jih komunisti počenjali.. »Zlasti,« pravi, »zavajajo v komunistično zmote mladino, ki jc za tako prevaro bolj dovzetna.« L. l!)3fi. je bila v Rimu (pozneje tudi v Ljubljani) razstava komunističnega tiska. Priredil jo je J. Ledit S. J., ki se jo leta in leta bavil s temi rečmi. Revija »La Civitta Cattolica« je dejala o tej razstavi: »Razstava je pokazala zares satansko propagando komunističnega tiska; tisoče in tisočo dnevnikov, revij, knjig, letakov, skoraj v vseh je-tikili, polnih laži zoper Cerkev in papeža, polnili nemoralnosti, obenem pa fanatičnega proslavljanja komunizma, češ da le komunizem moro prinesti človeštvu svobodo, mir in srečo. V Moskvi izhaja osrednjo glasilo, ki pod vodstvom kominterne daje vsemu gibanju smernico in enoto, pri posameznih narodih izhajajo taka glasila v narodnih jezikih. Potem so bili listi in revijo za posamezne stanove in skupine, za delavce, za kmete, za žene, za mladino, za otroke. Za izobražence so razne literarne, umetniške, humanitarne revije. Nekatere skrivajo komunizem za geslom; za skupno fronto proti kapitalizmu. Nekatere so relo krščanske. tako francoska »Terre nouvelle«, ki ima na ovitku velik križ, a nad njim komunistični simbol, srp in kladivo. Zelo pa pomaga komunizmu tndi svetovno časopisje. Dasi ni vso za komunizem, vendar nekoliko iz političnih vzrokov, a največ zaradi simpatijo s protikršfanskim in brezbožnim razdiralnim delom komunizma načrtno molči o vseh grozotah, ki jih je komunizem počel doma v Rusiji, potem na Ogrskem, v Mehiki, na Španskem in drugod. Kakšen hrup jc nastal po vsem svetovnem časopisju, ko so leta l!)0!t. na Španskem obsodili v smrt in ustrelili anarhista Ferrcrja. Kako jo svo-bodomisclstvo rohnelo proti Španiji, češ da ubija svobodo mišljenja. Ko je pa komunizem pomoril toliko duhovnikov in laikov, razdejal toliko cerkva, požgal toliko domov, uničil toliko umetniških spomenikov, jo časopisje gluho molčalo. Simpatija z brezboštvom komunizma Jc tudi tisto, kar vabi svobodomiselne inteligente v komunizem. Mnogi komaj kaj vedo o gospodarskih načrtih komunizma, a mika jih in vleče v komunizem satansko sovraštvo komunistov do Boga in Cerkve. Ce kdo, tako upajo, bo komunizem porušil katoliško Cerkev in iztrebil krščanstvo s sveta. Kar sc ni posrečilo svohodmniselski organizaciji, upajo, tla se bo posrečilo komunizmu. Seveda je, tudi to prevara, vendar zvabi mnoge v komunizem, d. pravega obzorja! Nerodno mu je imeti molit-venik — zaradi soseda. In temu obratno. Ol>^-ma pa jc dolgčas, ker ne vesta kaj početi... Mar ni to res? Tu pa je popisana in razložena Drama v štirih dejanjih — edinstvena in veko-vita — da, odločilna za tvoje življenje in smrt. V gledališču sem opazil, da vsi, ki se resno zanimajo za igro, vestno preberejo v »Gledališkem listu« vsebino in razplet dejanja. In drame sv. maše ne znamo, ne gledati, no razumejo jc tisoči, pa čeprav so dobri kristjani. Pripravljalni del, Darovanje, Spremitijevn-nje, Obhajilo — to jc hladna logika, ki najbolj razumskemu možu nujno pri.ja, ki najbolj nežni ženski duši da trdno podlago. »Poslednji sklepi«, kako so iz življenja vzeti, polni so razumevanja za čisto tvoje težave in pomisleke. Siccr pa »tolle — lege!« Vzemi in beri. Knjižica s' samo razlago obsega 20 strani, s celotno inašo v latinskem in slovenskem jeziku — 63 strani. Cena prvi je 2.50 lire, drugi 6 lir. v platno vezani 14 lir. Prevod je odličen in skrben, kakor vse, kar je dr. Vrečar izdal. Tisk jasen in lep, in oblika, da je tudi razvajenim očem v ugodje. te novice, Koledar Sobota, 16. januarja: Marcel I., papež in mučenec; Bernard, mučenec; Priscila, sveta žena; Oton, mučenec. Nedelja, 17. januarja: Anton PuSčavnik; Leo-nila, mučenica; Sulpicij, škof. Novi grobovi "t" Franc Fink. V Ljubljani je umrl 13. januarja (S- Franc Fink, Pokopali so ga v petek na pokopališču pri Sv. Križu. -j- Antonija Šapla. V 93. letu je v Ljubljani umrla gospa n mati Antonja Šapla roj. Lovrenčič. Pokopali so jo v petek popoldne pri Sv. Križu. + Bronkica Langerholz. V Ljubljani je umrla mala Bronk'ca Langerholz. Pokopali jo bodo v soboto ob 3 popoldne izpred viške cerkve. + Frančiška Benedik. V Ljubljani je umrla v 85. letu gospa in mati Frančiška Benedik roj. Vr-hovnik. Do 16. januarja ob 11 bo ležala na domu v Slajmerjevi ul. 5, nato pa na Žalah, kjer bo v soboto ob pol 3 pogreb iz kapele sv. Petra. ■f- Janko Mole. V Šmarieti pri Novem mestu je v 68. letu umrl posestnik in trgovec Jariko Mole. Pokopali so ga v petek popoldne. Naj sveti rajnim večna Luč, vsem ki žalujejo za njimi naše sožalje! Delde^nMočevja Večjo število delavcev za spravljanje snepu s cest potrebuje mestno cestno nadzorstvo. Čimprej naj se javijo v uradu v sobi št. 1 na levj v pritličju na Ambroževem trgu št. 7 med uradnimi urami od 8 do 12 in od 15 do 18. Vsak naj s seboj prinese delavsko in družinsko knjižico. Večje število voznikov za ndvažanje snega potrebuje mestno restno nadzorstvo. S parom konj in predpisanim kasonom naj se čimprej zglase ob 7 zjutraj pred uradom na Ambroževem trgu št. 7 — 2c tri dni sneži. Ilerschel ima v bistvu prav, ko je napovedal za dan sv. Pavla puščav-tiika sneg. Tako je zapisano tudi v pratiki, ko je /.a ta dan postavljeno temno znamenje 6nega. V četrtek je bila zaznamovana podnevi maksimalna temperatura —3.8, v petek temperaturni minimum —5.2. Takole v petek od 4 zjutraj je začelo močno in neprestano snežiti. V zadnjih 24 urah ja padlo do 15 cm novega snega. Vsa snežna plast jo v ravnini dosegla že 40 cm, ponekod pa že pol metra in v kočevskih gozdovih, kakor je prišlo kratko poročilo, imajo že nad meter snega. V zadnjih 24 urah je bilo 14.9 mm padavin ali kratko toliko vode. Barometer je od četrtka na petek padel na 757 mm. _ V nedeljo popoldne bodo igrali v Drami Oreporinov »Oče naš.. Začetek bo ob 14. — Cene so znižane I Lage rlof: Dekle z Močevja _ Znani Hapgardnv roman »Roža sveta« je izšel te dni. Knjigo krase številne in lepe ilustracije, ki še bolj kot izvrstni opisi sami pričarajo dobo križarskih vojn bralcu pred oči. — Sko:'.i vse viharne dogodke vojn za posest Jeruzalema pa se prepleta čudovito lepa zgodb« ljubezni dveh esekških vitezov Godviena in VVulfa do lepe balbeške princeso. Sultan Salah-ed-din je plemenit in viteški razsodnik v mnogih sporih in spletkah. Knjiga »Roža sveta« je tako lepo. napeto branje, da l>o vsakemu najieepše razvedrilo! — Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah! — Zakaj smo imeli lani tako dobro sadno letino in kitko nam jc koristila lanska huda Im prsraišl|erast|ra. in SklipnE pOiMJŠfiltfSli Dutil: Tvoja rnaSnln ivoje žlvljenle. Broš. L 2'50 z dodatkom zborne maše v čast Presv. Srcu Jezusovemu L 6-—, vezano L 14"— Guardini Romano: Sveta Znamenja. Broširano L 15'—, vezano L 28 — Pečjak: Pol K BOfiU (z velikim tiskom) Vez. rd. obr. L 20-—, zl. L 25 — Tomaža Kempčana: Holo Za KrlSlU- SOm. Vez. L 22 —, na boljšem papirju L 30' — Ušeničnik Aleš: Knjiga O HvllenlO. Broš. L 20—, karton. L 27" - V reč ar Ivan: »OZnl venet Dl. DCVlCC Plaršje (za zadost. pobožnost prvih sobot.) — Broširano L 2 — LJUDSKA KN1IGARNA V LJUBLJANI Pred Škofijo 5, Miklošičeva cesta 5 zima? Lanska sadna letina, pa ne samo v Ljubljanski pokrujini, ampak tudi na Gorenjskem, kakor je pisal »Slovenec« dne 8. decembra, je bila nenavadno dobra in bogata, v prvi vrsti posebno glede jnlwilk, pa tudi glede drugega sadja, kakor že dolgo let ne. In kje je vzrok tej tako obilni sadni letini? Mislim, tla se ne motim, če trdim, da v lanski nenavadno hudi zimi, kakršne nismo imeli od leta 1929. Tudi tukrat smo imeli nenavadno dobro letino |>o prav hudi zimi. Vzrok je pač v tem, ker je zaradi tako hude zime poginil po drevju in pod njim v zemlji ves mrčes in golazen in vse njihove zalege, ki spomladi uničujejo sadno cvetje ob času cvetenja. Pa ta izredno huda in dolgotrajna zima nam je koristila še v dveh drugih ozirih. Lansko leto je bilo hroščevo leto. Toda tako malo hroščev, kakor jih je bilo lansko spomlad, še ne pomnim v svojem življenju. Vsaj pri nas jih ie bilo tako mulo, da nekateri še vedeli niso, da so v hroščevem letu. Tudi njih zalege je uničila huda zima zaradi globoko zamrzle zemlje in dolgotrajnega snega, ki je ležal na njej. Pa saj je trajala lanska zima skoraj do začetka maja. Če bi lanska huda in dolgotrajna zima ne imela nobene^ druge koristi, kakor da nam je uničila hrošče in njih zalege v tako obilnem številu, bi bila že ta korist neprecenljiva, ki se bo poznala še pozna leta na drevju in pri poljskih pridelkih, ln še tretjo dobrino nam je prinesla lanska liiula zima. Uničila nam je tudi se mnogo poljskih miši. Predlanskim sera bil priobčil v »Slovencu« 17. septembra, št. 218, spis »Zakaj je letos toliko poljskih miši« in sem v njem omenil, da je bil glavni vzrok v tem, ker je bilo predlanskim pri nas tako malo postolk, ki so njihove največje sovražnice in jih največ uničijo. Tudi lani je bilo postolk še manj ko predlanskim, miši pa je uničila lani namesto njih huda zima in dolgotrajni sneg. da so poginile pod snežno odejo od liu-de zime in lakote. — J. šašelj. — Tudi podeželski trgovci vam lahko postrežejo z izvodi letošnje »Družinske pralike«. Treba jo je samo zahtevati. Knjigarne in veletrgovine so jo razposlale na vse strani Ljubljanske pokrajine. Kjer bi pa pratike ne mogli dobiti v domači trgovini, jo naročite naravnost iz Ljubljane in priložite znamko za 2 liri. V Ljubljani vam do 15. marca še vedno lahko postrežejo^ Iz Jela in življenja - o A tfu in tem La9er,6f: p^fe g MoČevja Iz Novega mesta Novoodkriti gotski relikviarij. Med zanimivostmi novomeške kapiteljske cerkve spada prav gotovo tudi novoodkriti gotski relikviarij. Pri vratih v »hištrnoc v prošliji je bil vzidan v steno obdelan kamen, ki jo predstavljal bradato moško glavo. Pomočnik konzervatorija za Dolenjsko g. Jože Gregorič je bil dalj časn mnenja, da je ta kamen najbrž sklepnik iz reber starega kapiteljskega prezbiterija. Ob priliki restavracijskih del pri cerkvi pa je dal odkopati ta obraz, in tedaj se je izkazalo, da to ni le relief, kot domnevno, nego polnoplastična doprsna figura, pač obraz kakega svetnika, katerega identitete ni mogoče ugotoviti. Na prsih tega svetnika je pravokotna vdolbina, ki priča, da je poprsje služilo nekoč za relikviarij. Kipec je 40 cm visok, je precej poškodovan, manjka mu nos in tudi partija okoli ust je precej poškodovana. Vendar ga je mogoče do neke mere datirati. Način obdelave kipa, zlasti las in brade, je značilen za gotsko plastiko iz konca 14. siol. do nekako srede 15. stoletja. Je to izrazit tip relikviarija v obliki doprsne figure svetnika, ki je bil običajen v romanski in gotski dobi. In ker pada datum zidanja kapiteljskega prezbiterija prav v dobo, ki jo omenjamo zgoraj, je verjetno, da se je v najdenem poprsju neznanega svetnika ohranil kos prvotne cerkvene oprave. Skoraj nedvomno je, da je ta relikviarij stal po takratnem običaju na oltarju. Ker je mogoče datirati najdeno poprsje v tretje desetletje 15. stol., to je okoli 1429, ko je bil posvečen novi prezbiterij kapiteljske cerkve, moremo trditi, da je bilo poprsje skoraj gotovo izdelano za veliki oltar. S to najdbo bo lepo izpolnjena dosedanja zbirka kulturno-zgodovinskih zanimivosti, ki je že zbrana za bodoči lapidarij, ki bo urejen v vhodni veži v kripto. Kip je toliko bolj zanimiv, ker je edinstvena staturična plastika iz gotsko dobe v Novem mestu. Male stopnico kapiteljsko cerkve. To so stopnice, ki vodijo od cerkve dol proti mežnariji v Križatijsko ulico. To stopnice so se tekom dolgih desetletij močno pokvarile. Treba bi jih bilo popraviti že davno, a ni bilo na razpolago dovolj denarnih sredstev. G. prošt nikakor ni hotel obremenjevati cerkve, in tako je počasi zbiral in zbiral, dokler ni nabral dovolj velike vsote za popravilo teh stopnic. Ob priliki restavracijskih del pri kapiteljski cerkvi so delavci popravili tudi te stopnice. Stopnišče je dobilo prav lepo arhitektonsko obliko, ki absolutno odgovarja vsemu ka-peteljskemu okolju. Iz Gorizije Smrt nglednega trgovca. V noči na sredo, 6. januarja, je v mestu Idria po težkem trpljenju izdihnil gosp. Pavel Lapajne, posestnik in trgovec, star 57 let. Rajnki je bil lastnik znane Lapajnetove trgovske hiše, ki je zaslovela z ruzpečuvanjem krasnih idrijskih čipk, katere je izvažala zlasti pred svetovno vojno po vsem širokem svetu. Nuj delavnemu pokojniku, ki je bil na glasu kot spreten, podjeten trgovec in pošten človek, sveti večna luč, žalujočim preostalim pa naše toplo sožalje! Slikar A. černigoj razstavlja. V prostorih tukajšnje »Bottega d'arte« na Korzu je v soboto, 9. januarja, razstavil izbor svojih zadnjih del gosp. Avgust Cornigoi, priznani slikar iz Trieste. Razstavljenih jo 12 pokrajin in 8 tihožitij. Mod pokrajinami je »Canal Grande«, »Pravoslavna cerkev« in »llarcola« iz Trieste. Tri so iz Lussina, potem je »Ljubljana«, »Vipavski pašnik« in »Hlev«. Izmed tihožitij naj omenimo: »Marjetice«, »Sadje in cvetje«, »Ribe« in »Vazo z rožami«. Poleg teh je na razstavi večje število barvanili litografij, mono-tipij, akvarelov, risb in načrtov. Vse je zelo okusno razdeljeno, kar priča o zrelem Černi-gojevem talentu in nudi po lepoti in tihem u-živanju hreponečem srcu dobrodošel oddih. — Razstava ostane odprta do 25. januarja. Kdor želi okrasiti svoj dotn z originalnimi umetniškimi deli, naj ne zamudi prilike! Pa tudi imanj premožni naj razstavo /. veseljem obiščejo, saj jim Imdo umetnine nudile razvedrilo in užitek. Z Gorenjskega V Kranju so imeli preteklo soboto in nedeljo zvečer v Domu stranke pester večer v prid zimski (»omoči. Geslo je bilo »Tvoj najljubši napev«. iz, Celovca je prispel kvartet organizacije KdF, ki je prepeval na željo posameznikov. Vstopnina je bila 2 marki. Sledile bodo nadaljnje predstave KdF. Pevke, plesalke in artistke bodo nastopile pri vojaškem obdarovanju. Predstave bodo imele naslov: »Pisani večer«, »120 minut varietčja« in »Tri stare škatle«. Delavska zavarovalnica, ki opravlja socialno zavarovanje za vso Gorenjsko, je imela letno sklepno zborovanje. Upravni ravnatelj Anton Trojj-per je poročal na splošno o političnem položaju in je pojasnil naredbo župnega vodje o novi ureditvi socialnega zavarovanja. Obratovodja Sp6ck je zagotovil v imenu uslužbencev, da bodo le-ti sodelovali pri socialnem skrbstvu in da bodo vsi obrati brezpogojno zvesti nalogam, ki jih je treba izvrševati. 0 oddaji ovčje volne je objavil gorenjski tednik |iojasnilo, kjer pravi: Rejci ovac z manj kakor 2o živalmi, starimi 1 leto in več, morajo na leto oddali od vsake ovce poldrugi kilogram potne volne ali 1 kg na hrbtu oprane volne in sicer na uradno mesto za oddajo volne. Ostalo volno smejo sami predelati ali jo pa lahko proti plačilu oddajo kakšnemu obratu za predelavo. Prodaja ali izročitev za lastno uporabo razpoložljive volne je prepovedana v kakršni koli obliki. Rejci z več kot 25 živalmi, starimi 1 leto in več, tnoTajo oddati vso volno, torej tudi od ovac, ki so stare pod enim letom, vštevši jagnjeta. Velika zbirka za zimsko pomoč bo na Koroškem in na Gorenjskem to soboto in nedeljo. Pripravljajo različno prireditve. Največja prireditev bo sledila v Celovcu in sicer v soboto zvečer v veliki dvorani KdF. Igrala bo vojaška godba in sodelovali bodo solisti gledališča kakor tudi baletni zbor. Geslo bo: »Vsi se smejte z nami!« Poskrbljeno bo za dobro pijačo in za prigrizke. Vodstvo šolskega oddelka pri deželni vladi v Celovcu je spet prevzel vladni ravnatelj dr. F"r. Ratzer ki se je vrnil iz Krakova, kjer je po ministrski odredbi opravil neko večjo nalogo. Župni vodja mu je ob sprejemu dal potrebna navodila za ljudsko prosveto na Koroškem in na Gorenjskem. S Spsdnjega štajerskega Napredek kmetijstva na Spodnjem Štajerskem. Deželni kmetijski vodja Sepp llainzl, ki je poverjenik za prehrano in poljedelstvo na Spodnjem Štajerskem, je objavil pregleden članek o razvoju kmetijstva na Spodnjem Štajerskem v eni izmed zadnjih »Tagesjjost«. Tam omenja, da je civilna uprava v aprilu leta 19-11 našla na Spodnjem Štajerskem v poljedelstvu razmere, ki so bile mnogo slabše, kakor drugod na Štajerskem. Skoraj vseh j 70.000 kmetij je trpelo zaradi krize poljedelstva i in zato je bilo treba takoj začeti z obnovo. Načrti j za organizatorično poljedelsko obnovo Spodnje Štajerske so bili ob zasedbi že pripravljeni. In ' zato je bilo ustanovljenih 6 prehranjevalnih ura-j dov 7. oddelki A in B. Oddelki A so se bavili s pridelovanjem in s pripravljanjem živil, oddelki B pa so imeli posla z razpečavanjem in razdeljevanjem. V oddelkih A so bili tudi posebni svetovalci, ki so bili kmetovalcem na razpolago z nasveti. Poleg tega so bile ustanovljene posebne kmetijske posvetovalnice. Doslej sta bila ustanovljena tudi dva urada za plemensko živino, in sicer v Mariboru in Celju, dalje trije vinogradniški uradi, in sicer v Mariboru, Ptuju in Brežicah, dve vrtnarski posvetovalnici v Mariboru in Celju in kmetijska posvetovalnica v Mariboru. — Ob prevzemu oblasti je veljala prva skrb rešitvi le- tine, ki |e bila v nevarnosti zaradi pomanjkanja vprežne živine in prometnih sredstev. Ko je bilo končano zbiranje konj, volov, vozov in vpreg, ki jih je zapustila na spodnještajerskem ozemlju in v obmejnih hrvatskih predeliii bivša jugoslovanska armada, je bilo mogoče nad 3500 glav vprežne živine vrniti deloma z vozovi ali vpregami kmetom, deloma pa jim je bila živina prepuščena na posodo. V poletju leta 1942 pa je bila tako posojena živina, največ konji, prepuščena kmetom v last, v kolikor konj ni zahtevala zase vojska. Smrtna kosa. V Mariboru je umrla v visoki starosti 88 let zasebnica ga. Rozalija Simnič. Pri Treh ribnikih je umrl čevljarjev sin Avgust Za-dravec. Nadalje so umrli v Mariboru 85 letni slikar Miha Sirotič, 51 letni železniški ključavničar Vasilij Stojauovič in 75letna zasebnica Marija Valher. — V Braslovčah ja umrl po kratkem težkem trpljenju ugleden posestnik Anton Pla-skan. Učakal je 69 let. Pokopali so ga v ponedeljek ob 11 dopoldne na braslovškem pokopališču. — Na vzhodni fronti je padel 21 letni Ferdinand Kuk, vojak v oklepniškem lovskem oddelku. Doma je bil iz Slivnice pri Celju. Njegov poveljnik je sporočil staršem, da je bil mladenič najboljši strelec v četi. Dne 19. oktobra je bil na kavkaški fronti smrtno nevaruo ranjen in je naslednji dan izdihnil. Iz Hrvaške Poginvnikova odredba o pomilovanju. Na predlog ministra za pravosodje in bogočastje NDH je Poglavnik izdal odredbo,,s kotero je v celoti oprostil kazen, na katero je potovalno naglo sodišče obsodilo kanonika zagrebškega stolnega kupiti ja in honorarnega profesorja na bogslovni fakulteti zagrebškega vseučilišča dr. Pavla Lončarja. Z isto odredbo so kanoniku dr. Lončarju oproščene tudi vse posledice, ki so v zvezi z njegovo obsodbo pred omenjenim sodiščem. Odredba o uporabljanju osebnih avtomobilov. Na predlog hrvatske vlade je Poglavnik podpisal zakonsko odredbo, po kateri se smejo v NDH osebni avtomobili uporabljati samo v javni službi in za izvrševanje važnih nalog v interesu državne obrambe, prehrane ljudstva in narodnega zdravja. Uporaba osebnih avtomobilov in motornih koles' je prepovedana v vseh primerih, če je cilj in svrho potovanja, mogoče doseči z drugimi prometnimi sredstvi. Po izdani odredbi imajo pravico do uporabe [x> enega osebnega avtomobila: predsednik Hrv. državnega sabora, ministri, vrhovni državni branilec, državni tajniki, glavni ravnatelji, veliki župani in oficirji v činu poveljnika divizije in v naslednjih višjih oficirskih činih. Državni svet ima pravico uporabljati dva osebna avtomobila. Zagreb ima z Varaždinom tudi avtobusno zvezo. Hrvatska poštna uprava je obvestila javnost da je znova uvedla reden avtobusni promet med Zagrebom in Varaždinom. Smrtna kosa med Slovenci v NDH. V NDH so v zadnjem času umrli sledeči Slovenci: Josip Lončarič, župnik. Umrl v varaždinski bolnišnici dne 5. decembra. Ivan Grgič, železničar iz Maribora v Bos. Novem, Jereb Peter iz Jagerš v Le-čimiru pri Hrv. Mitrovici, Tomaž Majer iz Dobrave pri Bledu v Banji Luki, Gizela Podgornik, uradnica iz Maritiora v španovici pri Pakracu. V tem kraju so nadalje umrli: Josip Šander, železničar, Ivana Šander, Karel Šander in Rafael Šander. Simon Šturm, vpok. orožnik iz Maribora je umrl v Kukunjevcu pri Pakracu, Ferdinand Raz-goršek iz šmartnega ob Pakl pa v Mostarju. Smrt zaslužnega duhovnika. Nn božični večer je umrl v Virju Martin Kovačevič, župnik in dekan virjanski. Odkup tobaka v Hercegovini. Ta mesec so pričele oblasti odkupovati tobaik v Hercegovini. Cene za letošn ji pridelek tobaka je monopolska uprava zvišala za 15%. Razen tega bodo sadilci tobaka dobili tudi žito za prehrano svojih družin. Letošnji pridelek tolwKa v Hercegovini je zelo dober, toda zaradi dolgotrajne suše in še nekaterih drugih okolnosti tobak po težini ne odgovarja pridelku lanskega leta. Iz Srbije Podaljšan rok za zamenjavo bivših jugoslovanskih kovancev — Srbska Narodna banka je pred prazniki sporočila, da je podaljšala rok za obvezno zamenjavo vseh bivših jugoslovanskih dvo- in enodinarskih ter petdeset in petindvajset parskih kovancev do 31. januarja t. t. Smrt vzorne slovenske matere. Dne 20, novembra lanskega Teta je v Brešičih v Šumadiji po kratki in težki bolezni umrla Terezi ja Z 1 e b n i k, doma iz Slov. Gradca. Blaga žena ter dobra in vzorna mati je zapustila potrtega moža, dva še nepreskrbljena otroka in dve že odrasli hčerki. Pokojnica je bila skrbna mati, ki je vse svoje življenje posvetila družini in sreči svojih otrok. V najtežjih trenutkih življenja je iskala tolažbe v molitvi pri presv. Srcu Jezusovem. To ji je tudi izpolnilo zadnjo željo ter ji je tik pred smrtjo poslalo na obisk katoliškega duhovnika, ki se je tedaj ravno mudil v bližini na misijonskem potovanju. Na pokopališče je drago pokojnico spremila vsa tamošnja slovenska kolonija. Rajni naj sveti večna luč, preostale pa naj tolaži Bog! Drobna l£ubljanska kronika Kongregaclja gospodlčen tn kongrega- clja učiteljic pri sv. Jožefu. V nedeljo, dno 17. t. m., no lio skupnega sv. obhajila, pač pa bo v ponedeljek 1». t. m. ob pol 7 zvečer redni shod. Pridite vs?! Itojakl s Planine, Iz Pllštajnn, Kozjega in okolico vabljeni k spominski pohožnosti, ki bo v cerkvi na liukovniku v nedeljo, dne 17. januarja ob 17! Podružnica Sadjarskega In vrtnarskega društva v Šiški .ie dobila nekaj danskega semenskega krompirja. Člani ga dobe pri predsedniku na Vodnikovi c. 108. Vsem, ki sc hočejo pošteno razvedriti ln -uživati ob prijetni gledališki igri, priporočamo. naj si ogledajo jutri oh 5 popoldne na »Rokodelskem odru« veselo in tudi vsebinsko dobro komedijo: »Vihar v kozarcu«. Zaradi velikega povpraševanja vnm priporočamo. da si priskrbito vstopnice v pred-prodaji, ki bo v nedeljo od 10 do 12 in dvo uri pred pričetkom v društveni pisarni, Po-trarkova 12-1, desno. Koncert pianist« Gorlnlja. V drugem delu njegovega koncertnega sporeda bomo slišali najpre.i enn najpomembnejših Brahm-sovih balad op. 10 št. 3 v h-molu, ki jo napisana za klavir. Nato dve skladbi francoskega nvtor.ia Debussijn. To stn: Odsevi na vodi in tiolivogov ples. Vsekakor ho inte-resantno. kako ju bo izvedel slavni mojster Oorini, ki sn bo predstavil naši koncertni publiki tudi kot skladatelj s svojo sonato, ki jo napisana ustrezajoč moderni smeri, jzjned nninovejšlh modornlolnv je -rnsinnnn razporedil' tudi italijanski mojster Cassela. V-i jo lani koneortirnl v Ljubljani. Slišnlil bomo dva njegovn ričerknra. ki ju je napisal nn ime Bach. Nazadnje bomo slišali Chopinov« fantazijo op. 40. Oorini jfi znamenit umetnik, velik pianist sodanje dobe ter sijajen interpret del, k jih izvaja na svojih koncertih. Povsod uživa velik sloves, zato priporočamo obisk njegovega koncerta vsem prijateljem klavirsko igre. Koncert bo v ponedeljek, dne 18. januarja o hpol7 zvečer v veliki filharmonični dvorani. Pred-prodaia vstopnic v knjigarni bi. Mnticc. Ste že slišali o Jerneju Mozganu, slovenskem rojaku iz. Železne Kaplel Prav te dni ie izšln zanimiva knjižica o njen, M jo bodo gotovo vsi prijatelji slovenskih mi-šijonov veseli. V knjižici so tudi slike lil opisi življenja sudanskih zamorcev. Segajte po knjižici in seznanjajte se z znamenitimi Slovenci! Knjižico dobile v vsaki knjigarni. »Triglavska roža« — pravljična igra, spisal Mirko Kunčič. Uprizorjena bo v no-del.io 17. januarja ob 4 popoldne na odru frančiškanske prosvete. Vabimo starse, da pripeljejo tudi otroke na to lepo mladinsko igro. Predproda.ia vstopnic v trgovini Sfiligoj in nn dan predstave v nedeljo pri blagajni frančiškanske dvorane. .. »Ornli oh Donavi« je naslov lični knjižici, ki je za. novo leto izšla v založbi č. sester Marijlncgn oblskan.ia. Knjižica vsebuje dnevnik in opis življenja v sluhu svetosti umrlo sestre tega reda. Zelo jo priporočamo posebno naši ženski mladini. V knjižici so, tudi zajemljivl podatki n postanku in delu reda sniezijnnk Marijinega obisknnja. čignr članice imamo pnr let sem tudi v Ljubljani. Broširan Izvod slane 6 lir In se dobi pri sestrah M. O. na Mestnem trgu 5-11. Morsko rthe V LJubljano je prispeln Iz Trlestejn pošiljka 50 komadov tako ime novanlh morskih »palnmid«, ki so slično tu ninu in lih je včeraj, v petek, prodajala tvrdkn »Riba' po 28 lir ke. Palnmide so prispele v Ljubljano nekoliko zmrznjene in sveža. Pripravlja bo ta riba po sličnih re coptih kakor tunina. Ista tvrdka jo dobila od Severnega morja do 100 kg svežih po-lenovk v zmrznjenem stanju. Polenovke so bilo po 30 lir kg. Sladkovodnih rib ni bilo, ker jo lov sedaj zaradi hudo zime otežko-čen in celo nemogoč. Kupčije s hišami ln zemljišči. Nn nepremičninskem trgu jo kljub zimi in snegu, ki onemogoča, da bi si interesenti ogledali na licu mesta zemljiške parcelo, postalo zadnji čas razmeroma živahno iu se sklepajo velike kupne pogodile. Zemljiškoknjižni urad ie v prvi polovici januarja že zaznnmenovnl 15 kupnih pogodil v.a. celotno kupno vrednost 2,423.360 lir. Izvršena .ie bila tn mesec tudi zanimiva zemljiškoknjižna transakcija, ko je bil kupec primornn na podlagi treh sodb izposlovatl v zemljiški knjigi prepis parcelo na svoje ime. Tožnik A so jo bil že 1. 10.19. domenil s tožencem ti, da bo prvi kupil neko parcelo v kat. občini Spodnja Šiška, toda B bo dovolil, dn se parcela na njegovo ime prepiše. Pozneje B ni hotel nič. vedeti, da je pravi in dejanski lastnik parcele A. Lastil si jo jc. Tako ie bil A primornn s tožbo i zposlovati pri sodišču, dn mu je bila priznana lastninska pravicn do parcele in dn sn je na njegovo imo prepisala. Pravda so je zelo dolgo vlekla in je bila lani pri vr-hovnem sodišču končno rešena. Vso tri srnine inštnneo so obsodile toženca B v to, da mora priznati A-ju lastninsko pravico do parcele in dovoliti njo prepis nn njegovo imo. — Prnvdn ie bila zelo draga, kajti samo stroški enega odvetnika so znašali nad .10 000 lir ko je hiln parcela leta 1039. vredna 30.000 bivših dinarjev. Gledališče OPFRV. Robota, 18. januarja ob 17: »Res: Iz sorn.tn«. Premiera. Red Premicrski. — Nedelia, 17. januarja ob 11: »Angel z »rtom«. Mladinska operetn. Tzven. Znižane ccuo od 15 lir navzdol. — Ob 10: »Tlials« Izven. Cene od 24 lir navzdol, — Ponedeljek, 18. januarja: Zaprto. Otroci, ki sodelujejo v mladinski opereti »Angel z avtom«, imajo v soboto ob 14 ponavljaluo vajo W. A. Mozart: »Reg tz serajn«. Danes ho premiera opero za red 1'remierski. — Delo obsega tri dejanja, ki se vršijo v se-raju Selinia-pašo. Libreto: Gottlob Stephn-nio, prevod: Ni ko Stritof. Osehe: Selim-paša — Anžlovar. Konstanca — Ivnnčičeva, Blon-da, njena splotična — Polajnarjeva, Bel-monte — Llpušček. Pedrillo, sluga — Ba-novoc, Osmin, čuvar sonda — -Betetto. Dirigent A. Neffat, režiser C. Debevec, načrti za sceno po režiserjevi zamisli inž. arh. E. Franz. DRAMA. Robota, lfi. januarja ob 17..10: »Primer dr. Hlmn«. Red A. — Nedelja, 17. januarja oh 14: »Oče naš...« Izven. Znižano ceno od 15 lir navzdol. — Ob 17.30: »Deseti brat«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. — Ponedeljek, 18. januarja: Zaprto. Jurčlč-Golln: »Deseti brat«. Dramatizacija povesti v 10. slikah. Osebo: Benjamin, graščak — Bratina, graščakinjn — Oabrijel-čičeva, — Maniea — Levarjeva, Ralček — Bajde, Doler — Lipah. Piškav — Teček. Marijan — Verdonik. Martinek Spak — M. Skr-hinšek, Kvas — Drenovec, Krjavclj — Cesar, Dražarjev — Raztresen, Krivčevi: Plut, Pol. Juvanovn. Knncinova, sodnik — Nakrst, zdravnik — Košuta, lcktorica — Kraljova. Rožiscr prof. O. Šest. Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelja 17. januarja ob 5 popoldno: »Vihar v knznrcu«. Opozarjamo nn predprodajo vstopnic, ki bo v nedeljo od 10 do 12 in dve uri pred pri« čotkom v društveni pisarni, Potrarkoval21I, desno. RADIO. Sobota, K. Januarja: 7.30 Lahka glasba. — 8 Napoved časa: poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 1230 Poročila v slovenščini. — 12.45 Simfonična glasba. — 13 Napoved čnsa; poročila v italijanščini. — 13.08 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboro-žonih Sil v slovenščini. — 13.10 Lahka glasba od včeraj in danes — orkester vodi dirigent Petralia. — 14 Poročila v italijanščini. 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanoc. — Operetna glasba. — 15 Poročila v slovenščini. — 15,15 Pokrajinski vestnik. — 17 Napoved čnsa: poročila v italijanščini. — 17.10 Pet minut gospoda X. 17.15 Glasba sedemnajstega stoletja. — 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Koncert kitarista Stanka Prekn. — 20 Napoved časa: poročila v italijanščini. — 20.15 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Lir-nn prireditev družbe ETAR: Verdi: Plo« v maslodrl. V revolucijskem letu 1789., ki je dalo povod toliko različnim spremmbam na svetu,- je ljubljanski mngistrat sklenil vprav revolucijsko novost: da bo dal leseni Čevljarski most nadomestiti s kamnitnim mostom. Žal, pa je ostalo le pri tem prvem odločnem zaletu, saj je bila mestna blagajna, kot običajno, do vrha napolnjena s — praznim ničem. In zgodovina Ljubljane se je daljo nazvijala po lesenem Čevljarskem mostu, dokler niso izboljšane finance in boljša tehnika zgradilo moderni, trpežni kamnitni most. Tudi čevljarske lope so se moralo v dobi prometa umakniti s pozorišča. Toda ime je ostalo. Na področju tega mostu pa se je izpolnila usoda še nekega tretjega poklica. Zraven mostu, pod majhnim obokom (pod velboml) so imeli svoj stalni prostor ljubljanski nosači stolov. Ta obrt je bila upravičena v tistih časih, ko je bila hoja po netlakovanih, blatnih cestah vprav problem za vse pešce in težava za voznike. V 17. 6toletju je bila jjovsod v navadi nosilnica; to navado so Križarji iz križarskih vojn na vzhodu zanesli v noše kraje. Mnogi bogataši Ljubljančani so so dali rajši prenašati na »stolih«, kakor pa, da bi tvegali pot f>o cestnih močvarah. Odtod je tudi razumljivo, da so se nosači stolov tako upirali uvedbi zasilnemu čiščenju cest. Ko je nato magistrat z ukazom iz 1. 1749 razglasil, da mora sleherni meščan poskrbeti za snago pred svojo hišo, se je promet z vozovi (izvoščki) sicer povečal, toda nosilnica je bila še zrniraj najprimernejše »vozilo« osebnega prometa. Ker je ta obrt nekaj let bujno cvetela, si je vedno denarja lačni magistrat 1. 1735 pridobil privilegij, da je imel to obrt v lastnem zakupu. Vdi-njal si je štiri nosače, ki so mu morali oddajati ves zaslužek teh »mestnih vozil«. Za 7 krajcarjev si se dal prenašati po mestu, za 14 krajcarjev pa y predmestje. To je ostalo dotlej, dokler niso izvoščki izpodrinili nosilnice. Že proti koncu 80. let 18. stoletja se podjetje z nosilnicami ni več obneslo. Kmalu niso mogli nosači nosilnic nič več dajati magistra- j tu določenega zneska. Medtem je napredovalo tudi že tlakovanje ljubljanskih cest in srečni dediči nosilnic. so poetnli izvozčkl in jx>djetniki s kočijami. Od konca 18. stoletja dalje pa je prišlo tudi ' jjSlSfllllfl^ gff Pretiravanje ▼ delu in športu. Tema, ki ste jo načeli, ni za današnje dni tako aktualna, je pa s telesnovzgojnega stališča zelo zanimiva in poučna. O 14 letnem fantu poročate, da izrabi vsako priložnost za stopnjevanje telesne zmogljivosti, skratka, da rad goji šport in tudi rad dela. Glede uspeha pa se vam zdi, da fant prej zaostaja, kakor da bi telesno napredoval. Kaj naj bi bilo vzrok temu? Dve možnosti sta: ali da pretirava ali pa nima dovolj hrane. Glede telesne rasti in telesnega razvoja je treba strogo ločiti dve dobi: dobo rasti, mišičnega oblikovanja in splošnega telesnega dozorevanja ter dobo zrelosti. Energija, ki je v mladem človeku, je vselej omejena. Toliko in toliko energije potrebuje mlad človek za hrano in rast mišic, okostja ter mnogoterih organov, preostanek energije pa je, kakor pravimo, od-višen in tega je treba sprostiti v šjx>rtu. Zaradi tega mora biti športno udejstvovanje v letih dozorevanja odmerjeno ali »dozirano« kakor medicina. Če bi preveč energije izčrpali v fizičnem delu, tedaj bi ista nekje manjkala in posledica tega bi bil splošen zaostanek v rasti. Napačno torej ravnajo oni, ki mislijo, da jih bo čim izdatnejši trening pripeljal do maksimalnih uspehov. Zaradi tega je pretiravanje škodljivo. Znano je načelo, da morajo gojiti mladi ljudje šport samo »po pameti« in to velja tudi za fizično delo. Zlasti je potrebno, da se krotijo v onih panogah športa, ki so po svoji prirodi zelo mikavne: med te spada igranje priljubljenega nogometn, drsanje, kolesarjenje in jx>dobno. To so športi, od katerih 6e je včasih težko ločiti, med tem ko takšna nevarnost ne obstoja pri panogah, ki niso tako privlačne. To sem vam hotel povedati: primislite, če no gre pri vašem sinu za pretiravanje ali za prezgodnjo ambicijo! (J. H.) Razlika med hojo in tekom. Za primer bom vzel 3000 m dolgo progo. Med najhitrejšimi na svetu naletimo na dva Šveda, ki sta postavila svetovne rokorde: Gundar Haegg jo pretekel 3000 metrov v 8 minutah 1.2 sekundah, John Mikaels-son pa jo prehodil isto progo v 12 min. 19.9 sek. Kakor vidite, je razlika v času prav občutna in znaša čez 4 min. Dodati pa moram, da je pešec Mihaelson vendarle v hoji tako hiter, da bi mu človek, ki ni izurjen v teku, težko sledil. Neiz-urjen tekač namreč potrebuje za tek na 3000 m približno 13 min., čo ga sploh zdrži. Razlika je seveda tudi v stilu in tehniki gibanja. Tekač teče svobodno, pešec pa je navezan na pravila o hoji, med katerimi je najvažnejše ono, ki prepoveduje poskakovanje. Tekač poskakuje, je po vsakem koraku ves v zraku in se z nogami samo odriva, pešec pa se mora vselej z eno nogo dotikati tal. Prav zaradi tega pravila so videti tekmujoči pešci nekam nerodni ali celo smešni. (P. G.) Start pri starih Grkih. Zanimajo vas vse podrobnosti, ki so v zvezi z atletiko starih olimpijskih iger. Tudi mene. Glede starta vam lahko Izšel ie najboljši Haggnrd-ov roman bogato ilustriran. »Reža sveta« Knjigo dobite po vseh knngarnah in trafikah / v navado, da so imeli plemiči in premožni meščani svoje konje in so se s svojimi družinami prevažali v lastnih kočijah. Nosilnice so izginile z ljubljanskih cest. Kmalu nato ie bilo tudi konec lesenega Čevljarskega mostu. V. jj „ , 13. Težki italijanski tanki v bojn na afriškem bojišču povem, da Grki niso jx>znali globokega starta in tudi ne jamic, katere si dandanes napravi tekač, da doj»i ojx>rišfe v sto|>alu. V Olimpiji so čakali tekači na znamenje za začetek tekem skoraj v pokončni preži, stali pa so na kamnih z dvema plitkima žleboma, kamor so zataknil! stopala. Omenjam tudi, da je bil pokončni start v navadi vse do olimpijskih iger v Londonu za vso proge, razen kratkih (1. P.) Otroško drsanje Kdaj začeti? Ne bo prezgodaj, čo boste omogočili otroku drsanje že po končanem petem letu starosti. To velja seveda za zdravega in krepko razvitega otroka. Drsa lahko vsak dan, čas urjenja pa naj znaša pol do ene ure dnevno. (F. Š.) Ali se da leptosomi tip človeškega stasa spremeniti: Nekoč je že bilo govora na tem mestu o glavnih tipih človeških postav: o leptosomih ali vitkih, o atletskih ali mišičastih in o pyknikih, ki so čokate postave in nagnjeni k rejenostl. S športnega kakor tudi estetskega stališča dajejo prednost atletskim tipom. S smotrno telesno vzgojo se da vsekakor veliko doseči in v precej izdatni meri spremeniti človeška zunanjost. Suhljat fant postane močnejši, tako imenovani sinko de-helinko pa se prav tako približa atletskemu tipu, če trenira in dokler trenira. Po opazovanjih na neki inozemski visoki šoli za telesno vzgojo so dognali, da so dobili slušatelji f>o dveletnem urjenju precej enotne atletske postave. Dejansko je nemogoče spremeniti leptosoma v atleta ali pyk-nika v leptosoma, človeška zunanjost kakor tudi zmogljivost pa stn v okviru omenjenih možnosti Ie spremenljiva. (T.) Uradna objava CONI-ja št. 4 Uradno ure. Urad CONI-ja je odprt vso delavnike v naslednjih urah: od ponedeljka do petka od 10 do 13 dojioldne in od 4 do G po|>oldne, v soboto pa od 10 do 12. Disciplina. Vabijo se šj>ortne zveze in komisarji naj izpolnijo, kar jc bilo določeno v okrožnici z dne 16. decembra 1942-XXI. To vabilo velja tudi predsednikom športnih društev, v kolikor se tiče njihovega delokroga. Razpust društva. SK Svoboda je bil oblastno razpuščen zaradi nedelavnosti. Njegovi člani so razrešeni vseh obveznosti. Pokrajinski odbor CONI-ja se vabi, naj zadevo uredi v skladu z določilom, odobrenim od Visokega komisarja. Športniki, ali že veste ... ... da je odobril finski prosvetni minister izdatno podporo za proučevanje in za izdajo zgodo; vine finskega športa? Kakor poročajo, bodo izdali 12 zvezkov, v katerih bodo opisane stare ljudske šege, ki so v zvezi s telesno vzgojo naroda, začetek modernega športa, njegov vzpon in njegov delež k okrepitvi obrambne moči finskega naroda. ,.. da je Oaston Barreau, načelnik francoske nogometne zveze, po poklicu profesor na pariški glasbeni akademiji: Barreau je menda edini glasbenik, ki zavzema v športni organizaciji tako visoko mesto. ... da so zgradili v Teneriffi na Kanarskih otokih že četrto igrišče za košarko? Primer dokazuje, kako priljubljen šport je na Španskem košarka. ... da imajo tudi na Norveškem navado, da podarijo vsako leto zlato medaljo svojemu najuspešnejšemu športniku? Te naloge ni prevzela na Norveškem javna ali športna oblast, temveč dnevnik »Fritt Folk«. Za preteklo leto je jKHielil imenovani dnevnik kar dvoje odlikovanj: Ellen Strom-menovi in Hansu Engenstangenu. Strommenova je najboljša norveška smučarka. Engenstangen pa je znan tudi pri na6 kot svetovni prvak v hitrem drsanju. ... da je napisal slavni finski športnik Nik-lander testament, v katerem poklanja svoja številna odlikovanja finskemu športnemu muzeju? To torej že veste, in znano vam je tudi, da je imel Niklan-der krasno zbirko spominskih daril in dragocenosti, katere je dobil za prva mesta na olimpijadah in za svojih 47 zmag v domovini. Nesreča pa je hotela, da je poslal Niklander muzeju v Helsinkih 6amo pismo, skrinjo z dragocenostmi pa je zako- Skrbno sem gledal po obzorju, dn bi opazil očetovo letalo. Med padcem sem izgubil njegovo smer. Bog ve, kaj se je očetu pripetilo. Nepopisen strah me je navdajal. Mnjlicn sem bil, neizkušen in razen dobre pilotske obleke nisem imel nič drugega. No, še velik žepni nož. 14. Nad prepadom nisem mogel ostati. Odpravil sem se po strmih pečinah proti gozdu. Poti nobene, samo grmovje, drevje, ovijal-ke. Skratka, divjina, ki mi je jemala pogum. Uvidel sem, da do človeških bivališč ne bom prišel zlepa. pal, preden je odšel v bolnišnico. Revež je bil prepričan, da se bo vrnil in jx>tem stvar uredil. Sedaj si ljudje belijo glavo z vprašanjem, kam neki je zakopal Niklander lepe predmete, katerih bi bil vsak muzej lahko vesel. Bolgarski »Junaki«, kakor je ime njihovi telovadni zvezi, bodo letos praznovali 50 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki bodo priredili v Sofiji 12. julija velik telovadni nastop, združen z mednarodnimi tekmami. Jubilejne proslave Junakov se bodo udeležili tudi Italijani, Nemci, Madžari, Slovaki in Hrvati, f O M A 2 POKIUKAR: pt pn, Snežilo je vedno bolj gosto. Suh sneg je padal na zamrzlo zemljo in se usedel na vse, kar je ležalo po tleh: na listje in travo, na kamenje in prst, na dračje in smeti. Vse bo izgladil, vse pokril in zemlja ne bo več umazana, niti robata, pač pa mehka in sveža kakor postelja kraljične, ki vonja po belem perilu in šumi v mehkih pernicah. Matevža je ganilo, ko je zagledal bele zvezde na Majdinih laseh, na trepalnicah, na ramenih in rokavih. Tudi smreke, macesni in bori so že dobili tanek sloj snežnih kristalov. »Danes bi morali praznovati božič, danes, ko je sneg najlepši! Poglej zvezdice, kako migljajo, kako drhtijo v zraku in kako so mirne, če jih gledaš, ko so končale svojo dolgo pot. Danes bi morali po vseh hribih zvoniti, da bi ljudje čutili pozdrave, ki nam jih pošilja nebo.« Srečavala sta ljudi z zasneženimi dežniki in otroke, ki so iztegovali ročice, da bi ujeli ljubke snežinke. Prijetna ubranost je sijala ljudem z obrazov, otroci pa so bili vedri in razposajeni. Zagledala sta fantička, ki je prodajal sveče pod nosom, nosil kanglico mleka in se podil za drugimi. Revček je bil brez plašča, tudi pokrivala ni nosil naj glavi. Ves razgret je tekel za tovariši, ki so stiskali prgišče belega mraza v rokah in si ga skušali tlačiti za vrat. »Ah, moj Bog, fantičku je zdrselo, padel je kakor je bil dolg in širok, kan-glica je zaropotala in mleko se je razlilo po tleh. Zanj je bil ves dan pokvarjen. Ne samo zato, ker ne bo zvečer mleka na žgancih; to bi še prenesel, toda bal se je materinih besed in očetove šibe. Majdi se je smilil, zakaj čutila je, da se je zgodila nesreča, ki bo temule fantičku, morda vsej družini, zagrenila večer. Matevž ga je zgrabil: »Zakaj nisi pazil, ko si nosil mleko!« Fantku so zatrepetala usta, po licih pa so se usule debele solze. »Pusti revčka, ki ni sam kriv,« je posredovalo dekle. »Če ne greš zdalje takoj po mleko in ga ne spiješ še sam cel liter, boš te-pen, ko se boš vračal, Tule imaš denar!« Stisnil mu je bankovec, ki bi zadostoval za pet kanglic mleka in še za pet hlebčkov kruha r>o vrhu. Dečko ga je debelo j>ogledal in mu še enkrat razgrnil denar, če se ni zmotil. »Teci in j prinesi mleko, kakor ti jo ukazal go-, spod«, mu je ljubko naročila Majda, fant pa jo je ucvrl in se šele od daleč ozrl nazaj. | »1'reveč sd mu dal!« »Veliko premalo za dan, kakršen je , danes I« ' Drevje je bilo že golo. Tu pa tam je še viselo n'a brezah drobno rumeno list- j je, na leskah so cingljali zeleni repki, i bukovje pa je štrlelo s svojimi vitkimi ; vejicami v prostor. Vzpenjala sta se spet proti Rožniku, na grič, kamor je hodil Matevž najrajši. Rad je imel ta hribček ker ga je sjiominjal na romarsko pot in na izletniško točko v malem. Za planinca je Rožnik samo simbol: na vrhu je cerkvica, okrog nje trata z razgledom, v bližini pa hiša, kjer »Bog roko ven moli.« Mikalo ju je, da bi stopila v cerkvico, kjer bi šla Majda naravnost do al-tarja, Matevž pa bi jo čakal zadaj pri škropilniku. Ne, ne bi je samo čakal, tudi on bi povzdigoval svoje misli. Zahvalil bi Gospoda za lepoto belih zvezdic in mu dopovedoval, da ni tako velik greh, da bo pustil Andraževe čakati še par tednov. Ti tedni bodo njegovi, jih bo pa pozneje nadomestil. Ves svet je bil tako nežen; zemlja je sprejemala drobno tkanje, ki se je dro- več duha po trhlem lesu, mahu, cikla- * slišno. Tako je govoril oče Andraž, ka-mah in gobah; samo mraz in čist suh dar je v svoji stari izkušenosti posegal zrak boš zaznal, ko boš dihal. Drevje se , v življenje rastlin, živali in ljudi. Vse o ne bo več kopalo v otožnih jesenskih pravem času! barvah. Vse bo belo, kar pa ne bo belega, bo golo. V naravi se poraja velika sprememba, ki prija kakor vse, novo in kar pride o pravem času. Vzdignil jo je samo in postavil nn noge. »Duša draga, predolgo sva »edela, sedaj morava na pot!« Ne, v cerkvico nista mogla, ker je j Majda bi še rada sedela, čeprav sa-bila zaprta, sta pa tem dalje hodila mo na svojem mestu. Tako všeč ji je bil okrog nje. Ko ju je začelo zebsti, sta i fant, ki je bil po dolgem času spet tak krenila v gostilno. Naročila sta Čaja, ' kakor lani, predno ga je zadela Cirilo-zraven pa masla in kruha. Ko je tega j va usoda, zmanjkalo, je prosil Matevž še za ore- Dolga pot. feVJh' jfd^bAJr ^dvema6 prstoma ! Vs\ k.ar( * ™f • * to^&ri,? „ iii J n/vjtn vi t nrpri Mnido cel kun.! '»'o nekaj jedi, nekaj toplega _ perila, ^ » •imcl v kov^u'ki «? t,10 tale iskre suhega lesenega kuriva, ob • pripeljali jutri s sanmi. Na svojih lah-oknih ^ stikaU rejeni v^bci, zunaj pa , ^smučeh se je poganja, po stezi ob je začelo padati v kosmih. in jih je Posta^pred ^^ j maž^ za^^zpo^^vetifka^m^vžig^ic, a ura, v peči so praske-j tale iskre suhega lesenega kuriva, ob • jezeru. i Na vodi se niso pozibavali čolni, tu-Sama sta sedela v maji sobi. Tako d, drsalpev ni llil0i ui bi ?viRali ^ za nosno ji je pravil Matevž o stavbi, ki ; znlrz!j fiin(iini. Obrežja se je držal pas so jo zgradili prijatelji nekje |>od Lipa- , )e(U]< pa je hi] poj moglo z njim. j jn nj] vrhah ge je sveltikalo drobno iv-j »Spet boš odšel in spet bom sama.« j6i Xu pa tam je oživelo v medli rdeč-' Ah, saj res, Matevž misli samo nase. j kasti svetlobi, zakaj sonce je že tonilo Danes misli samo nase. Vstal je in pri- za hribi in risalo dolge sence jjo snegu, j slopil k dekletu; objel jo je, da bi si jo Bile so tnko nerazločne, da si jih opa-' vzel v naročje, ji zaprl oči in jo zihal zil samo na daljavo, ^a mali skakalnici, kakor otroka. Začuiii je valovanje krvi, ki so jo postavili okoliški fanlje, so se cfiio'7 oblakih in se 'spuščalo nanjo svoje in njene. »Matevž, vse o pravem poganjali v zrak in skakali 10 do 15 brez šuma, brez hitrosti. V gozdu no bo. času!« se mu je oglasilo v duši komaj metrov. A. Fogazzaro: 84 Palača ob jezeru »Nič no vem, ničesar se ne spominjam. Nikdar nisem živel, kakor samo zdaj. Vedel sem samo, da bo prišel ta trenutek. Hrepenim po tem, da bi ga užival.« Imel je čuden občutek, kakor da se pogreza v praznino. Hrepenel je po tem, da bi se pogreznil čim niže, brez vsakega upanja na rešitev. »Nikar mi lako ne stiskaj rok!« mu je dejala Marina in se skušala osvoboditi. »Nočem!« je vzkliknila, ko je videla, da se Silla ne zmeni za njene besede. Njen pogled je bil tako ponosen in prav tako njen glas, da je Silla takoj ubogal. Dvignila se jo in se oddaljila od njega s sklonjeno glavo. Hipoma pa se ie okrenila in udarila z nogo ob tla. »Pomislil Pomisli vendar!« Sillu je zagomazelo po životu. Streznil se je. Neka čudna, strahotna slutnja mu je vstala v duši. Marina ga je nenadoma vprašala: »Zakaj si me tisti večer imenoval Cecilija?« »Ker sem odkril da si ti Cecilija, ki mi je pisala.« Marina se je za trenutek zamislila, nato pa je dejala mirno: »Seveda. Saj sem si to predstavljala. A sno-či«, je pristavila, »a preje, zakaj si mi dejal, da se vsega spominjaš?« »Ker sem menil, da govoriš o najinem dopisovanju, o trenutku, ko sem te objel tam spodaj v pristanu.« t Marina jo sedla k mizi, vzela iz nje rokopis in zdelo so je, kakor da so je popolnoma "zatopila v čitanje teh starih poruinenelih papirjev. Nenadoma pa so jo zopet dvignila. »Zaupala Ii bom skrivnost, ki se tiče tudi tebe,« je dejala in začela ugašati sveče, popolnoma mirno, kakor da bi njihovi plameni bili živi in bi mogli slišati. Samo skozi odprta vrata spalnice je prihajala medla svetloba, ki jo slabotno osvetljevala tla in bližnje pohištvo. Marina je prijela Silla za roko. ga potegnila v najtemnejši kot sobe. tik poleg vrat, ki so vodila na hodnik in mu zašepetala: >Ne veš še, kdo sem.« Silla ni razumel in tudi ni odgovoril ničesar. Ona temna slutnja je postajala vedno močnejša. »Se še spominjaš tistega večera v loži in ženske, ki si jo obdolževal; zaradi tiste obdolžitve sem se razjezila in te žalila?« Silla je še vedno molčal. »So ne spominjaš? Grofica Varrega d'Ormen-go?« »Da,« je dejal, ko se je v hipu spomnil tega dogodka. Čakal je. da mu Marina pove še več. Ona pa je naslonila glavo na njegovo ralno in začela jokati Med jokom je nekaj zašepetala, česar pa Silla ni razumel. Sklonil se je k njej in jo prosil, naj ponovi. »Jaz sem,« je ponovila med jokom. Silla se je nehote zganil in pritajeno vzkliknil. Marina se je odmaknila za korak od njega in vprašala: »Torej mi verjameš?« »Nikakor nel« ji je odvrnil Silla. Njegov odgovor je bil tako tih, da ga je ona bolj uganila kot slišala. Marina ni več jokala. Čisto tiho je dejala: »Moj Bog, kako ste vsi nizkotni!« Bil je čas, ko bi nihče ne mogel reči Sillu, da jo nizkoten. A zdaj je bilo drugače in boleče je to občutil. »Ti, ti,« je nadaljevala Marina, »ti sam si mi pisal, da veruješ v večkratno življenje. Kakšna je torej bila tvoja vera? Bila je samo domišljija in no vera. Trdim, da je tako, a ti mi ne veruješ, meniš, da sem blazna! Cemu si domišljaš, da si plemenit in velik, ko pa si majhen? Pojdi!« Silla pa se ni hotel umakniti. Hotel je vedeti več, silil je vanjo z vprašanji. Ona pa mu jc ponavljala: »Pojdi, pojdi!« Končno pa se je vdala. »Poslušaj me,« mu je dejala. »Hodiva.« Začela sta počasi hoditi okrog klavirja. Marina je govorila hitro in tako tiho, da se je moral Silla ves čas sklanjati k njej, da je mogel slišati ojene besede. Njegov obraz je v začetku izražal mrzlično radovednost, čez nekaj časa pa so njegove oči postale steklene in izbuljene. Marina je govorila brez prestanka in si medtem pritiskala pest na čelo. Nenadoma pa sta obstala. »Kako to?« je dejal Silla. Marina mu ni odgovorila. Takoj nato je za-hreščala neka vzmet. Silla je zopet tiho vprašal. Marina mu ni odgovorila Odšla je v spalnico in se vrnila s svečo v roki in jo postavila na mizo.. Bila je smrtnobleda in njene oči so čudno žarele. Silla je poželjivo pograbil rokopis. Marina je pozorno zasledovala strašno zgodbo na njegovih nemih ustnicah in tresočih rokah. Medtem ko je Sil-la čilal, so se po spodnjem hodniku slišali nagli koraki, a nihče izmed njiju se ni zmenil za to. Od časa do časa je Silla slrepetal, iu izgovoril nekaj besed. Marina se mu je tedaj približala, se s prstom dotaknila rokopisa, vsa prevzeta. »Se spominjaš?« jo je nenadoma vprašal in čital dalje. »Vsega, vsega,« mu je odvrnila. »Čitaj to na glas.« Silla je čital: »Pomenile so, da se bom zopet rodila, da bom zopet živela med temi stenami, lukai se bom mogla maščevati, tukaj bom ljubila Kenata in tudi on me l>o ljubil Bilo je pisano že nekaj, česar pa nisem mogla razbrati. Morda je bilo ime, ki ga bo on tedaj nosil « »Ti pa se ne spominjaš?« je dejala žalostno. Ni je slišal, tako ga je prevzela vsebina rokopisa. Molče je čita! naprej. Prišel je do točke, ob kateri je .-trepetal in prečita! stavek na glas: »O ko bi se mogla tedaj dvigniti na mrtvaškem odru in spregovoriti!« »Oovorila sem« ie dejala Marina, »prejšnjo noč, kakor da bi se pravkar dvignila iz rakve. Zadela sem ga smrtno« Silla se ni zmenil za njene besede in je čital dalje. Ko je dospel do besed: »Ko bom v prihodnjem življenju., t m*.l je Marina iztrgala list iz rok, ga prijela z obema rokama za glavo, ,io nagnila k sebi in k> stisnila na vso moč. »Ti pa nisi verjel!« mu ie dejala. »Odpustila sem Ii, ker te ljubim Tudi jaz najprej nisem verjela. Prav lukai sem pokleknila. Glej!« Poklekenila je poleg mize ter naslonila roke in glavo nanjo, Prve nogavice Pred kratkim je minilo približno 700 let, odkar 60 se pojavile prve nogavice. Njihova domovina je Španija, kjer je nekdo prišel na misel, da jih je začel plesti Prve ljudi, ki so jih pričeli nositi, je ljudstvo smatralo za čudake, ker so si dotedaj ljudje ovijali noge s sukneniini trakovi. Iz Španije se je nošnja nogavic hitro razširila v v druge dežele, kjer so jih najprej nosili, kakor že prej v Španiji, samo plemiči lako je ua primer francoski kralj Henrik VIII. nosil 'španske« nogavice. Ko je za vladanja Jakoba I SI