—    2    —
Trošarine prosto kuhanje žganja.
Trošarine prosto kuhanje žganja za do-j inačo potrebo smo imeli v Sloveniji — razen Prekmurja — že izza leta 1845 ; v Prekmurju in v ostalih „prečanskih" pokrajinah naše kraljevine se je pa uvedla ta ugodnost šele z dnem 20. septembra 1920, ko je stopil v veljavo zakon o proračunu za leto 1920/21. V Srbiji še danes ne poznajo trošarine proste žganj ekuhe, ker tam za kuhanje žganja sploh ne plačujejo nobene trošarine.
Novi predpisi o trošarine prostem kuhanju žganja so vkljub njih veliki važnosti še precej malo poznati, zato menimo, da bomo ustregli mnogim našim čitateljem, ako te predpise natančnejše obravnamo.
A.  Kdo  sme  kuhati  žganje trošarine prosto ?
Trošarine prosto sme kuhati žganje za domačo potrebo vsakdo, ki je pridelal snovi, iz katerih želi kuhati žganje, sam, če ne izdeluje začinjenih tekočin in če ne prekuhava žganja za druge.
Trošarine prosto smejo kuhati žganje po novih predpisih torej tudi gostilničarji, trgovci ,itd., ki prodajajo alkoholne tekočine, ne izdelujejo pa „začinjenih tekočin" likerjev, ruma, rozolije, grenčic,  krem itd.
Pod onimi, ki „prekuhavajo žganje na tuj račun", (za druge) se ne razumevajo morda oni, ki kuhajo žganje drugim proti plačilu, temveč le oni destilatorji, ki žganje za druge prežigajo (rektificirajo). Takih desti-latorjev v Sloveniji ni mnogo, ako je sploh kateri.
Žganje se sme kuhati trošarine prosto le iz „lastnih proizvodov." — Snovi, iz katerih želi kdo kuhati žganje, mora torej dotičnik sam pridelati. Generalna direkcija posrednih davkov je s posebno naredbo pojasnila, da se sadje, vzeto v zakup, ne more smatrati za lastni proizvod zakupnika in da se zato zakupniku sadja ne sme dovoliti, da bi kuhal iz tega sadja žganje trošarine prosto. Seveda je mišljen tu le slučaj, da se je vzelo v zakup celo posestvo, in da se je pridelalo sadje na tem posestvu.
Tudi užitkarjem, ki dobijo za preužitek sadje, se ne more dovoliti, da bi ga pokuhaii
—    3    —
trošarine prosto, ker to sadje ni njihov lastni | proizvod temveč proizvod onega, ki jim daje užitek.
Drugače je, če imajo prevžitkarji izgovorjeno kot prevžitek kos zemljišča ali vsaj določena drevesa. V tem primeru smejo po-kuhati tudi oni sadje, pridelano na dotičnem zemljišču ali dotičnih drevesih, trošarine prosto.
Jagode (brinje, maline, robidnice, opar-nice, jerebikovina itd,) so morejo smatrati za lastni proizvod le, če jih je nabral proizvajalec žganja na lastnem posestvu ali pa na posestvu, ki ga ima v zakupu, ne pa tudi, če jih je nabral na tujem ali na skupnem (občinskem, selškem) pose8t7u.
Posebna izjema glede snovi lastnega proizvoda velja za viničarje, ki dobijo po pogodbi od svojih gospodarjev kot del zaslužka vinske tropine.
Te tropine niso „lastni proizvod" vini-čarjev, ker so jih pridelali na vinogradni-kovem posestvu in ne na svojem, zato, bi jih praviloma ne smeli pokuhati trošarine prosto. Na zahtevo slovenskih poslancev je pa zakonodajni odbor narodne skupščine pri obravnavanju začasnega zakona o državni trošarini vpošteval posebne gospodarske od-nošaje med viničarji in vinogadniki in določil, da smejo, tudi viničarji pokuhati vinske tropine, ki so jih dobili od svojih gospodarjev kot del zaslužka, trošarino prosto, če stanujejo na posestvu vinogradnikovem.
Ta izjema velja le za vinske tropine, ne pa tudi za druge snovi, četudi jih dobijo viničarji od svojih gospodarjev kot del zaslužka,
Za vinotržce in gostilničarje je še važno vedeti tudi to, da se smatrajo vinske drože le takrat za lasten proizvod, če je pridelal njih lastnik vino, iz katerega izvirajo te drože, na lastnem zemljišču, ne pa tudi če je to vino (grozdje, mošt) kupil.
V trošarinskem pravilniku je v določilih o trošarine prostem kuhanju žganja rabljena poleg besede „rodbina" vedno tudi beseda „zadruga.u Te „zadruge" nimajo nič skupnega z našimi zadrugami (društvi) in pomenijo toliko kakor familija.          (Daije prihodnjič.)