Izkušnja
%fm*>                                (PMloTrajeno.)
/VStf tihej izbici se deček pridno n«i. A solnce posije veaolo skozi okno V^ff ter ga jame vsibiti pcd milo nebo, rekoč: ndeček moj ljubi! kaj to ">^F dela.5? Pojdi ven, pojdi, ter poigraj se z men6j." A deček se ae di premotiti, in solncu odgovori: rnikakor ne, dokler dsla ne zvršfm." DeSek piše zopet, kakor je poprej. Zdaj prileti pisan ptigek, pokljnje na okno tet glasovito zapoje: npojdi i men6j! Drevje zelent, solnoe sije k povsod j« radoat." Ne da ae dž«ek preprositi, in ptiCa odpravi, govoreč: npoprej ne, doiler delo ne bode v kraji." DeSek zdaj piše zopet, kakor je poprej. Kat pogleda jilblana skozi okno ter nra poJepeta na iho: Bali še nijsi truden? Poglcdi mojih jabolk ! Sinoči so ti dosorfla." DeSek se zopet ne da prevariti, in re& : ,,ne poslugam te, doUer ne ntegnem." A napdaled je bilo vae do. delano. Deček naglo spravi knjige ter vesel steae ? zelsni rrt. Oj, kakd izpreleptf solnce sije! Jablana uiu z vej moli rudeča jabolka ia jjtifiki jirj, pevajo, da se razlčga. Deček zavpije od vsega srca: na d c.j se rnorem ve-seliti brez uobene skrbi la                                                                  J. L.
aTndvojvodiiija Marijn Vnlerija.
Naslednje leto, ko je naš presvitli cesar sklenil z Ogri <5qo pogodbo, s katero je dobijo Ogersko svojo lastno rlado, rekši svoje ministerstvo in svoj državni zbor, ter se je vez nied vladarjem in poJložnimi po ogerskib deželah norič ntrdila, porodila se je v Budappšti na Ogerakem v dan 22. aprila 1868. 1. nadvojvodinja Marija Valerija. Po vseh deželah avstrijsko-ogerske monarbije so se zvesti podložniki njeaega rojstva zel6 razveselili. Nje vzvišfina niati, presvitla cesarica sama je nežno ljubečo hčerko vzela v svojo skrl) in raejo. V prvih letih jo je negovala gospa Margarita Teebar (18(J!). in 1870.1.) in gospa Leopoldina Niseber pl. Palkenhol kot kamoma gospa. Leta 1870. je prevzela dvnrska gospa Marija Throckmortcn njeno nndzorovaDJe in .1876. 1. je bila poklicana Lujiza Serak za odgojiteljico vrlo se razvijajočej nadvojvodinji. Službo kimome gospe je opravljala gospodičoa Ana pl. Czab.v od 1871. dc 167(1. leta. Z naslednjim letoin 1877 pričelo se je redno podueevanje, tatero je vodil P. Hiacint Ivan Ronav, naslovui škof Skadarski in prošt Požunskega kapiteljna (od 1873. 1. vitez Štefanovega reda, od 1879. I. Skof Szodirski in prošt Št. Martinski v Požunu). Za učiteljico v angleškem jeziku jej js bila gospa Šarlota Wackerow.
0 tihem domačetu življeDji cesariHne je, kakor se samo o sebi umeje, le malo javno znanega. Sanoo toliko je prišlo v javnost, da uadvojvodinja T Tseh naukih izmtno napreduje ter posebuo bistroumje in gorečttost razodeTi. Tudi se slišijo posamezaa dejanja ujeoe milosrtiiiosti in dobr6sti. Tak6 se je nedavno čiialo po javnib žasopisib, da si je Dadvojvodinja Manja Valerija od svojib starišev izprosila poaeben dar za božič. Prosila je namreč, da bi smela skrbeti za siroto, ki je izgubila stariže vsled 6aega stražnega požara, ki je bil 8. decembra pretečenega leta v nRingtbeatru" na Dunaji. Nje presvitli stariši so z veseljem uslišali to Djeao prošnjo, iz katere Be razodeva nje ple-raenito src^. Nadvojvodinja Marija VaJerija je zdaj v 14. letu svoje d6be ter živi v najprijetnišib, zlatib doevih svoje mladosti. ZnaDO je tudi to, da jo prisrčna prijaznost veže z cajmlajžo hčerjo kueza Adolfii Auer^perga. Prisrčoa iu priprosta v vsera svojimm vedenji, prijazna in ljubeznjiva vsa, oblagodarjena z Tsemi gospžjnimi krepostmi:  to je aadvojvodinja Marija Valerija.