fiusko bojišče. Na mskem bojišču je razmeroma mir, Iz notra* njosti se javlja, da so vpokllicani v Rusiji eopet novt letniki pod orožje. Rnsija pred važnlml dogodkl. Iz Kodanja se poroča: Odbori ruskih voinih industrijalcev so izdali poziv na delavstvo, v kate* rem opozarjajo na potrebo sldrčenja brezdelnih praznikov, ker stoji Rusija pred važnimi in odločilnimi dojgodki. Slovenski ulanec v Voliniji, Vpjak-ulanec Josip Juger od 5. ulanskega polka (polkovni Stab) vojna pošta 57, piše dne 2. aprila svojim starišem v Borec h pri Sv. Križu na Murskem polju: Najprisrčnejša zahvala za poslano. Najbolj me je razveselil tobak, ker ga letos manj dobivamo ko lani. Tu ne dobimo drugega ko cigare, a Se te so silno drage, kakor je sploh pri teh židih vse drago; tako n. pr. stane 1 kg sladkorja 160 K, 1 liter petroleja 160 K, 1 pol litra ruma 6 K itd. Veseli me, da še vendar najdete toliko časa, da pošljete svojemu sinu v 1200 km oddaljeno Volinijo, kar rabi in še mu povrh tako pogosto pišete Dragi sestrici! Vajune kartice čitam vedno z največjim veseljem in vs:kdar se mi zdi, ko prebiram novice, ki mi jih redno sporočate, da sem v krogu domačih. Saj ta nimam nikogar, s katerim bi se lahko razgovarjal v mili materinščini. Vprašate, kako se mi godi in kaj delam Imam 3e precej dobro. Vreme je krasno-spomla dansko. Hrana je zadostna in dobra. Tuintam ptide tudi pečenka na mizo. V takem izobiiju seveda ne živia o več ko lansko jesen, ko smo Rase tirali iz Galicije in Volinije. Takrat je bila pečenka naša vsakdanja jed. Pri svojem begu nfmreč Rusi niso imeli niti toiiko časa, da bi mogli vzeti vse s seboj ali vsaj uničiti. Cele kope svinj in perutnine so se podile in potikale po polju. Mi jih seveda nismo gledali, temveč pridno lovili in klali. Meso smo pojedii, mast pa si shranili v sodčke. Še sedaj nam pride prav. Ker je Ijudstvo večinoma pobegnilo z Rusi, bomo morali poljsko delo opraviti mi kakor že lansko jesen. Velikanska poIja moramo zasaditi s krompirjem, posejati z ovsern in drugimi poljskimi pridelki. Vse delo se bo vršilo s stroji. Tu se bomo učili umno kmetovati. Dozdaj sem opravljal razna dela pri štabu. Oskrboval sem kcnja, nosil povelja v in iz Ironte, stregel nekaj časa kadetu, nadorin stoval celo tovariša v službi natakarja v častaiški kazini. Pomislite! Zjutraj sem napravil vse potrebno v hlevu opoldne in zvečer pa sem stregel visokim Castnikom pri mizi. Imenitno kaj ne! Ko so tovariši odšli na dopust ali je kdo zbolel, sem opravljrl vedno ver služb. Zadnje mesce opravljam službo postiljona. Vozim z dvema kljusetoma. Ušla mi torej ne bota Najraje vozim pakete. ker znam, da dobim tudi jaz en del. Jestvine si namreč delimo prav po bra toVško med seboj. Med nami vlada popolna edinost, saj nas čaka vse ista usoda. Vemo, da sloga jači, nesloga tlači. Pri grmenju topov utihnejo ver ski, narodni in stanovski prepiri. Vsi smo bratjeAvstr jci z dušo in telom, ki se borimo za svobod no in mogočno Avstrijo, zgrajeno na podlagi pravičnosti in jednakosti. Bog daj, da bi ne prelivali za tako sveto in pravično stvar zastonj krvi, da bi ne pozabili nikdar na nauke, ki nas jih je naučila vojska, da je le v slogi moč, da le z združenimi močmi lahko doscžemo prerojenje naše ljube domovine Avstrije! Sedaj pa še nekaj o zanimivem življenju tu kajšnjih pravovernih judov. Imenujejo se pravoverni, ker še vedno zelo strogo izpolnjjjejo Mojzesovo pcstavo. V petek ob solčnem zatonu začnejo praznovati soboto — njihov praznik ali bolje Gospodov dan. Takrat po možnosti prižgejo svečo. Že v petek si nakuhajo jedi za cel prihodnji dan. Zvečer zazidajo peč ter jo še le v soboto zvečer odprejo. Čeravno so židje izredno lakomni in pohlepni, vendar ne delajo in ne prodajajo v soboto ničesar, če pa kaj prodajo, potem denarja ne vzamejo v roko, temveč jim ga mora kupec kam položiti, da pa. drugi dan s tem veCjo slastjo poberejo Svinjetine ne jedo, pač pa govedino, ki je od kristjana nočejo vzeti. Bog ne daj, da bi se kdo dotakml njihove posode. Pravijo, da je tref (greh) in raje posodo zavržejo, ko pa bi iz njejedli. Parkrat sem bil v njihovem templju. Ženske ne srnejo v tempelj. Lani dne 28. septembra so obhajali svojo 5677. novo leto. Vsako nedeljo smo pri sv. maši v znova posvečeni pravoslavni cerkvi. Kino nam nudi razve drilo, vojaško kopališče pa nam krepi telo, V vseh ozirih je poskrbljeao za nas. Najslovesnejši treno tek je bil, ko nas je obiskal naš presvitli prestolonaslednik in je najhrabrejšim pripel na prsi zaslužene svetinje. Okoliško hribovje obstoji iz krasnega apnenca in krede, ki pa se le malo izrabljata. Tu ležijo zakladi pod in nad zemljo, treba jih je le izkopati in porabiti. Upamo, da ti bogati kraji ne pridejo več pod rusko nazadojaško gospodstvo. Tega ne želimo mi, ki smo za nje prelivali kri in ne tukajšnjo poljsko in češko prebivalitvo. Želim Vam veselo VsUjenje in sicer h globokejšemu verskemu, umnejšemii gospodarskemu in srečnejSemu narodnemu življenju! Ravnotako želirn zopetno in lepše vstajeaje tem porušenim in razstreljenim krajem, posebno še našim slovenskim primorskim pokrajinam. Naj bi vstala iz razvalin srečna naSa ožja in širša domovina! Pozdrave! Naši dragonci ob Dnjestru. Z gališkega bojišča se nain piše: Borimo se in smo v vojnii že od začetka>, hvala Bogu, še vedno vsi zdravi in veseli. Dragonec Ant. Cinžar je kuhar še iz vo|a,šnice in se z vso pravico jmcnuje ,,najstarejši kuhar celega polka." Dragonec Ivan Rubini6 je njegov ,,pribo6nik" tudi že od začetka. Diesetnik Joško Hočevar je mesar in oskrbuje cel eskadron z mesom itd. Doina smo: prvi iz Stajerske, drugi iz Primorske in tretji iz Kranjske, Tudi odlikovani smo že vsi trije. Nahajamo se večjidel na ruskera bojišfiu, a obiskali smo tudi, čeravno le za kratek Cas, itali,ja,nsko bojišče. Sedaj pa zopet stojimo v črti ob Dnjestru. Vesna je tu, solnce obseva in suši močvirja in pota so od dne do dne boljša. Na naši bbjni črti ni razen manišilr bojev nič posebniega,. vendar napeto opazujemo skoro poslednji dan zanimiv boj naših iw sovražnih aeroplanov, ki trožijo na!d nami. — Naš ..Luka" (tako imenu;emo top v našem obližju) rad zagrmi ob takib prilikah in marsikateri sovražni letaleo iinredi ,,obrat " Činžar skače s kuhailnico okrog, kakor bi botel vse pobiti. Rubinič ga opazuje izpod stroho, Hoeevar ga pa '/rnsleduje skdzi svoj veliki daljnogled. Ce razpooijo zlokobni šrapneli prenizkto, ali predaleč, tedaj zavpije Hočevar z močnim svojim glasom: ,.He,j, Luka! Ne boj se ga! Malo dalj in že je aaš!" S-eveda stori Laka zmirom svojo dolžnost in najvefikrat preženp sovražne ptiče. Pričakujemo napeto nndnljnih velikih dogodkov tukaj. Srčen pozdrav!