Novo vodstvo OK ZSMS: Tone Krušič
Najvišji predsednik
Vsi že najbrž veste, da je naša OK ZSMS dobila novega predsednika. To je Tone Krušič. Najbrž se boste kar strinjali, cia je do sedaj najvišji (po telesni višini namreč) predsednik OK ZSMS, saj je bil aktivni športnik — košar-kar Slovana, pa je zaradi nove doižnosti svoj hobi moral opustiti, ker dveh stvari hkrati ni moč enako dobro opravljati. Odločil se je za prvo.
— Kaj če bi na začetku začela kar od kon-ča, od dejstva, da si že nekaj časa predsednik naše OK ZSMS. Kakšne načrte ima torej novo-izvoljeni predsednik za nadaljnje delo OK ali za izboljšanje njenega delovanja?
2e v svoji prejšnji funkciji sekretarja OK ZSMS sem se imel priložnost seznaniti z delotn drugih OK, z delom MK in RK. Mogoče se bo ¦zdelo, da se malo preve.č hvalim, toida zdi ss, da naša OK najbolje deluje. To seveda ni za-sluga savno ljudi v vodstvu, temveč todi članov predsedstva, drugih organov "ln seveda samih OO ZSMS. Zelim si, da bi vsi, ki so svojo za-vzetost kazali do zdaj, z delom še nadaljevali, oziroma ga izboljšali.
Med samimi OO ZSMS obstajajo razlike v aktivnosti. Imamo OO, ki se z delom vsako-dnevno dokazujejo in druge OO, ki se sploh ne zavedajo, kaj je to družbenopolitična organi-zacija. Takšne ljudi je  treba izobraževati.
Kot naše osnovne cilje v naslednjem man-datnem obdobju ,smo si začrtali: doikončna ure-ditev MladinSkega centra Zgornja Šiška, ki naj bi zares postal dom mladine Šiške. Veliko se bomo ukvarjali s problematiko usmerjenega izobraževanja, povezave naših kolektivnih ela-nOv (družbenih organizacij in društev) z orga-nizacijo, kateri pripadajo, z vprašanji mladin-Skega pTostovoljnega dela. Slednje bi racli uresničili v takšnem obsegu, kot je v progra-mu za to leto zapisano.— organizacija več lo-kalnih akcij, dosegli bi radi, da bi jih vklju-čili v programe SIS, da se znebimo nenebnih kadrovskih proiblemov ter da bi s tem dosegli tudi kvalitetno izcvbrazbo naših kadrov.
— Verjetno so stvari, ki te pri novi dolžno-sti privlačijo in tudi takšne, ki te odbijajo. Ka-tere so prve in katere druge?
Da, seveda so dobre in slabe strani te funk-cije. Kar me privlači, je to.ida je del mladih pripravljenih delati in deto z njimi me veseli. Z njihovo pomačjo nam bo u-spelo doseči, da bo ZSMS v Šiški postala resnično družbeno-poilitična »rganizacija. Zelo pa me odbija se-denje na .nepomembnih sestankih, kijer morani sedeli samo zaradi funkcijejijer se.zahleva le mioja forraalna prisotnost ali pa na sejah dele-gacij zbora občin na mestni skupščini. Tam se delegati   prvič   vidimo,   namesto   da   bi   že   na
sejo prišli z oblikovanioii skupnimi mnenji. Zaradi taikšnih nepoiraembnih sestankov mi zmanjka časa za obiske na sejah in sestankih mladih in njihovih osnovnih organizacij. Upam, da mi ne bodo zamerili, če nie kdaj ne bo na njihovih sestankih.
—  Kako pa gledaš  na  problematiko  ZSMS ne. samo v Šiški, ampak na splošno (nezanima-nje mladih za delo v OO, neenakopraven polo-žaj ZSMS do drugih DPO, učinkovitost ali ne-učinkovitost  ZSMS, njena  moč  ali  nemoč)   in kako bi se to dalo preseči?
Lahko rečem, da se mladi sploh ne zaveda-jo, kaj je to družbenqpolitična organizacija. Vzrok je tudi to, da .pedagogi ne vzgajajo mla-dih tako, kot to zahteva samoupravno življ.e-nje. Napaka predmeta Samoupravljanje s te-melji mark.sizma (STM) ter učiteljev je v tem, da nimajo povezave s prakso. Mlade bi bilo ko-ristno včasih peljati na kakšno sejo v tovarno, na skujpščine SIS. Tako bi si lahko ustvarili sliko, kaj pamenii svobodna menjava dela. Med vzroki za nezainteresiranost je tudi dokaj visok življenjiski staedard, saj vse patrebe tahko sa-mi zadovoljijo. Obslaja tudi odtujenos.t mla-dega človeka od raladega človeka ¦— kaiko po^ tem ne bodo odtujeni od ZSMS. To pa vseka-kor ni le pojav in prablem ZSMS, ampak tudi drugih DPO. Delegatjski sistem ne bi smel biti le ljubiteljska funkcija, samoupravtjanje mora temeljiti in izhajati iz dela in ne iz Ijubitelj-stva. Trdim, da samoupravne poti za dosego naših posebnih interesiov, interesov mladinske organizacije, obstajajo in da se prek njih da vse doseči. Naša 'krivda je, če jih ne znamo iz-koristiti. Premalo s.mo zavzeti i<n dosledni. Da-nes je mo-žno dokazati revolucionarnost mla-dih, ne s tem, da bomo razbijali izložbe, pisali po -zidovih, se tepli po ulicah, ampak s tem, da zapisane stvari, ki sjtio jih sami sprejeli, uresničimo v praksi.
—  V zadnjem času je ZSMS vsekakor nare-dila korak naprej  v tem, da se je z organiza-cijo rock koncertov in protestnih manifestacij skušala (mogoče tudi deloma uspela) približati širokim množicam mladih. Ali bo še kaj kora-kov v tej smeri?
To je korak naprej in s tem bomo nadalje-vali. To je del aktivnosti ZSMS, saj se na takšniih prireditvah mladi srečujejo ter spozna-vajo. Za vnaprej si želim, da bi se mlade sku-pine zglasile pri nas in se predstavile prek ZSMS, tako dobile kontakt z mladimi. Seveda pa t.o ne bo edina oblika dela ZSMS. Še nd-prej bomo organizirali različna športna sreča-nja, pohode, akcije, kvize in podohno. Radi bi ustan-ovili stalno brigado in stalno občiosko pohodno enoto.
—  Kaj  pa misliš  o  mladinskih  funkcionar-jih? Zdaj si tudi sam eden izmed njih. Koliko je  pri  njih karierizma, borbe za stolčke, kon-formi/ma,   odtujenosti?   Ali   se   ti   zdi,   da   pri njih revolucionarnost (tako značilna za mladi-no), s tem ko prevzamejo funkcijo, upade?
Karierizma pri neiših mladinskih funkcionar^ jih v Siški ni. Nitn eden od njih ni-nadaljeval svoje kariere kot funkcionar v kakšni cirugi DPO. Oba prejšnja funkcionarja OK se vračata v svojo delovno organizacijo. Glede revoluci-onarnosti pa naj povem, da je vprašljivo, ka-ko jo pojmujemo; če jo pojm-ujemo kot do-slednost in zavzelost pri uveljavljanju pravic in posebnih interesov po sarapupravnih poteh, kar je danes edina možna oblika revolucionar-nosti, potem bom ponovil že prej omenjeno misel — preraalo smo zavzeti, ker .samoupravne poti so. Seveda pa je pogoj za bo, da je mla-dinec revolucionaren, v tem, da je usposob-Ijem, izobražen, da ve, kje naj izrazi svoje rn-lerese, probleme in kakšni so načini, da jih uresniči. Ne vem, če labko v Šiš'ki govorimo o odtujenosti od baze, čeprav je mladincev okrog 16.800 in je težko enemu funikcionarju pokri-vati tako veliko področje. Moral se boni pač zelo potruditi.
—  Za konec še nekaj besed o 11. kongresti ZSMS. Misliš,  da bodo nekatere stvari in  ne-
pravilnosti prišle na dan s tem, ko bodo o njih enkrat na glas spregbvorili? Ali bo prinesel kvaliteten preobrat?
Nekaj novega bo vsekakor prinesel. Ogrom-no smo doisegli že v predkongresnih aktivno-stih. Programski dokumenti so nam dali sliko stanja mladih v tej družbi. Pomembno je, da cilje,' ki smo si jih zastavjli v resoluciji, ures-ničojemo. MisTim pa, da je med njimi nekaj neuresničljivih, koit na primer reševanje sta-novanjskih problemov. V sedanjem gospodar-skem položaju ne boimo več veliko gradili — ne stanovanj ne drugih objektov. Zato bo treba izkoristiti to, kar ima,mo — adaptacije podstre-šij. Takšnih mož-nosli je še veliko. Visoki cilji niso realni in je zato bolje, da jih ne sprejme-mo, ker bodo ostaili le na papirju.
Vilma Prezelj