Murska Sobota, 11. februarja 1988 • Loto XL • Št. 5 • Cena 350 din
VREME
Prihodnje dni bo deloma jasno in suho, le v soboto čez dan prehodno poslabšanje s padavinami.
IGLICA SE JE POROČILA Z BOROVNJAKOM
stran 24
ZDENKO
HUZJAN nagrajenec
Med nagrajenci Prešernovega sklada je na letošnji 42. podelitvi priznanje za najnovejša dela, razstavljena v Moderni galeriji v Ljubljani, prejel rojak Zdenko Huzjan.
Akademski slikar že skoraj dve desetletji dograjuje svojo specifično umetniško izpoved, porojeno iz travmatičnosti človeške eksistence. Z najnovejšimi platni (slovenska kritika jih je poimenovala »bele slike«) pa je Zdenko Huzjan dokončno prestopil prag svojih zavezanosti tradiciji in učiteljem.
Njegova prebitja — živa in mrtva hkrati, ki lebdijo v belini slikarskega prostora, so popoL-no zlitje umetnikove izpovedne nuje z objektivnimi možnostmi slikarske materije. Pred nami ni iluzija neke oblike, ki se Huzjanu porajajo iz tistega, kar je slikarstvu primarno in ontološko: iz poteze čopiča, iz prijema roke. Huzjanove podobe lahko uvrstimo med najpre-tresljivejša dela evropskega modernega slikarstva. Izjemno videnje sveta, ki se na platnu pretoči v avtentično likovno
kreacijo, je redek dosežek v slovenskem slikarstvu,« piše v obrazložitvi.
Pripišimo, da je Zdenko Huzjan iz Lendave umetnik, ki že dalj časa vzbuja našo pozornost. Čeprav živi in ustvarja v Ljubljani, je ves čas prisoten v pomurskem likovnem ustvarjanju, njegove korenine so tu in še ne davno smo ga v kulturni oddaji na radiu Murska Sobota predstavljali kot udeleženca mednarodne likovne kolonije v Lendavi, lani pa je njegova slika Ozemljitev dopolnjevala naslovnico Odsevov — to je kulturne priloge Vestnika, ki je izšla ob slovenskem kulturnem prazniku.
bb
ZA ZEMLJIŠKI MAKSIMUM IN ZLASTI PROTI NJEMU
k javni razpravi o spremembah in dopolnitvah ustave ‘ SFRJ bo vnovič pogrevana ena od t. i. prepovedanih tem. iz razglašenega orkestra mnenj ponujamo nekaj lastnih razmišljanj, pogledov kmetov in * kmetijskih strokovnjakov ter predlaganih ustavnih rešitev.
Str. S
DOKLEJ TRMASTO
VZTRAJANJE 2
PRI F
PREŽIVELEM I
Nejasni poklicni >smerokazi<
»V kaj in kam usmerjati v Pomurju? Pa ne načelno in nasploh, ampak konkretno! V katere smeri, programe, profile, nivoje, šole ...? Načelo, da je to tehnika, naravoslovje, da so to VI. in VII. stopnja, prav gotovo drži. A kako se vsi skupaj lotevamo dela in kakšen odnos do kadrov imamo, da bi to načelo uresničevali in da bi mladina resnično začutila, da je to tisto, kar ji zagotavlja prihodnost? Konkretni podatki o kadrovskem štipendiranju nam ne kažejo, da bi si pri tem posebej prizadevali; tudi kadrovska politika je marsikje >čudna<, saj jih sposobni in ambiciozni kadri >motijo<, ker rušijo utečeno lagodnost in mir. Stvari pa se spreminjajo, razvoj v pomurskem prostoru stagnira (nazaduje v primerjavi z drugimi), kadrovska politika zaradi objektivnih, najbolj pa subjektivnih razlogov ni vključena kot sestavni del družbenoekonomskega razvoja regije, občine ali organizacije združenega dela. Zato imamo tudi največjo stopnjo nezaposlenosti v Sloveniji ... Zanesljivo nas večina sedi na dveh stolčkih (doma in v službi). To je varno in koristno za sedaj, a na dolgi rok in za razvoj pogubno.«
Takole med drugim ugotavlja koordinator poklicnega usmerjanja pri Skupnosti za zaposlovanje pomurskih občin Jože Bratuš, ki je strnil tudi letošnje poklicne namere učencev pomurskih osnovnih šol, ki v tem šolskem letu končujejo obvezno osemletko. Kmalu se bodo namreč le-ti odločili, ali naprej v šolo ali ostati doma ali pa si čim prej poiskati zaposlitev.
Pred nekaj leti skoraj 30 odstotkov pomurskih osmošolcev ni nadaljevalo šolanja. Zdelo se jim je, da se je bolje čim prej zaposliti, kot pa hoditi v to ali ono srednjo šolo, pa potem ni službe.
Sedaj pa se kljub vsemu želijo skoraj vsi izobraževati. Od 1666 jih namerava ostati doma le 10,
98 pa izraža željo po takojšnji zaposlitvi. In kaj bi radi postali tisti, ki bodo šli dalje v šolo? Največ jih namerava postati ekonomski tehnik (kar 145 namer), precejšnje zanimanje je za avtomehanika (86 namer), za frizerja oziroma frizerke se nagiba 55 učencev, za RTV mehanike 23 itd. Navedli smo le primere, za katere se nam zdi, da so namere očitno večje kot potrebe po teh poklicih. Takšnih primerov je še nekaj. Sicer pa je v zadnjih devetih letih najbolj naraslo zanimanje za prejšnji gimnazijski program, to je družboslovno in nara-voslovno-matematično usmeritev (50 + 86). Nekako pa so se ustalile namere za pedagoško (61) in elektro usmeritev (53). Ponovno pa je poraslo zanimanje za zdravstveno (64) in za gostinsko
šolo (92).. Po lanskem precejšnjem presežku pa je upadel interes za tekstilnokonfekcijsko usmeritev (180). Rahlo upada zanimanje za kmetijsko šolo, skoraj nezanimivi pa so postali poklici v gradbeništvu.
Dosedanje izkušnje so pokazale, da so poklicne namere dokaj trdno zasidrane v posamezniku in da jih bodo učenci poskušali uresničiti. In kjer bo na šoli preveč prijav, jih bodo najprej poskušali preusmeriti, če pa to ne bo uspelo, bo uveden sprejemni izpit. Zaenkrat kaže na to v primeru ekonomskega tehnika.
Mladim pa je res težko svetovati, v katero šolo naj se vpišejo, ker dolgoročnih kadrovskih programov, ki bi jim bili »smerokaz«, žal ni. Sploh pa, kdo bi vedel, kakšne bodo razmere čez 4 oziroma 8 let? Že zdaj je namreč tako, da okrog 160 mladih, ki so končali srednjo šolo (največ >gimnazijski< maturanti), niti ne more opraviti obveznega pripravništva, kaj šele da bi dobili službo. Kljub temu prevladuje mnenje, da je bolje, če si mladi pridobijo izobrazbo, kot pa da bi šli s trebuhom za kruhom kot nekvalificirana delovna sila. Pri poklicnem odločanju je torej polno neznank.
J. Graj
»Novinarstvo ni poklic, je opredelitev,« je dejal pokojni Mitja Gorjup, po katerem smo poimenovali novinarji v Sloveniji svoja stanovska srečanja, tokrat pa naj bi se zbrali na akcijski konferenci novinarjev-komunistov Jugoslavije. Pri prebiranju zajetnega gradiva v pripravah nanjo so se odprle in na sestanku slovenske delegacije potrdile dileme, na katere kaže opozoriti. Predvsem na to, da v tem trenutku ne potrebujemo ohlapnega besedičenja, v katerem se izgubljajo nekatere sicer dobre misli. Centralistična delitev resnic kot edinih možnih sprejemljivih, ki tudi veje iz oblikovanih stališč, je odveč, kot tudi statiranje novinarjev, ki bi bolj potrebovali »cehovski« dokument. Splošnemu delu z opredelitvami nalog vseh družbenih subjektov na področju informiranja bi tako moral slediti drugi, oprijemljivejši del, zavezujoč vse, ki delamo na področju novinarstva. Kot celota pa bi moral dokument opredeliti, kako s svobodo k demokraciji in kakšne so tu naloge novinarstva, ne pa da postavlja na glavo, saj je mogoče
Med opredelitvijo in dolžnostjo
sporočilo vsebine razumeti tako, da le demokratizacija novinarstva demokratizira družbo.
V naši ureditvi je različnost lahko prednost, ideološka razklanost besedila osnutka že vnaprej zapisanih sklepov pa je zrcalna podoba ideološke razklanosti v jugoslovanski politiki, ko sočasno obstajata dva razvojna koncepta socializma: demokratični in etatistični.
Demokratični centralizem kot načelo dela Zveze komunistov in njegova projiciranja v novinarske vrste zavezujejo novinarje, člane Zveze komunistov, vendar pa ne le to, saj smo navsezadnje tudi člani frontne organizacije in ljudje s svojim, tudi s kritičnim pogledom na svet, predvsem pa profesionalci v svojem delu. Pri upoštevanju poklicnih kriterijev in meril je služba nosilcem politične moči lahko velika ovira in v smeri pozitivnih tokov jugoslovanskega novinarstva je težnja po preseganju obstoječe dolžnosti in zavzemanju za svojo opredelitev razumljiva. Ali jo bo skup v Beogradu podprl, pa je vprašanje, na katerega bomo lahko odgovorili po njem.
Brigita Bavčar
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
V POMURJU
stran 9
Trojčki se po statistiki sodeč rodijo na vsakih 7 tisoč porodov. Prva srečna mamica etos v Pomurju je bila prav tako Murina delavka, ki je povila dvojčka. Zdenka Ši-I	Por°4nica in je dobila kar tri nove člane družine — zdaj osebje gineko-
oddelka v šali pričakuje, da bomo Pomurci ob letošnjem 1000. porodu dobili četverčke.
Foto: Nataša Juhnov
ŠIŠKOVIH JE ZDAJ ŠEST
»Mislila sem, da bom povila dvojčka. Šele ob porodu so mi povedali, da prihaja še en malček,« je še vedno presenečena, pa vseeno dobre volje pripovedovala dva dni po porodu 25-letna mamica Zdenka Šiško iž Rakičana, sicer delavka v soboški Muri. V torek, 2. februarja, bd 15.20 do 15.37 je povila trojčke v soboški porodnišnici, kjer seje to zgodilo nazadnje leta 1981. Veselega presenečenja je bil deležen tudi soprog Karel, trgovec v Železotehni v Murski Soboti — med nosečnostjo so namreč zdravniki napovedovali dvojčka. Da so Šiškovi dobili več potomcev naenkrat in ne le enega, morda niti ni posebej nepričakovano, saj ima mamica brata dvojčka, prav tako pa je dvojček Karlov oče. Čeprav je vsako novo življenje posebno za starše izjemno vesel dogodek, pa je zdaj pred Šiškovimi vrsta zadev, kijih je treba urediti, in so predvsem materialne narave. Največja je gotovo stanovanje, saj zdaj živijo pri očetovih starših — doslej je še kar šlo, saj so bili trije (trojčke je učakala še ne 4-letna sestrica), zdaj pa je družina kar enkrat številčnejša in bo preselitev nujna. Naravno je pričakovati, da bo pomagala družba, posebej delovna kolektiva, kjer sta zaposlena Zdenka in Karel.
»Porod je potekal brez posebnih zapletov,« je menila ginekologinja, dr. Helena Fartek-Podlesek, ki je ob pomoči babice Helene Berič poskrbela, da se je vse srečno končalo, »otroci, dva dečka in deklica, so bili težki dd 2.100 do 2.500 gramov in dolgi od 45 do 49 centimetrov. So zelo lepi in krepki, kar dokazuje podatek, da ni bila potrebna nobena reanimacija — vsi so samostojno zadihali in zajokali.«
BOP
aktualno doma in po svetu
Japonci hočejo svoje otoke; v svoji odločenosti ne bodo popustili in hočejo nazaj štiri otoke severno od Hokaida. ki jih je SZ anektirala po drugi svetovni vojni, je na nedavni proslavi Dneva severnih ozemelj izjavil premier Takešita. (Foto: Reuter)
Se o primeru Waldheim
Zgodovinar prof. Robert Herzstein z južnokarolinske univerze, ki je za svetovni židovski kongres raziskoval medvojno preteklost avstrijskega predsednika dr. Kurta Waldheima, trdi v knjigi z naslovom »Waldheim: izgubljena leta«, ki bo v kratkem izšla v New Yorku, da je Waldheim vedel za pokole, ki jih je nacistična vojska izvajala v Grčiji 1944. leta in da jih je celo kritiziral. Waldheim sicer trdi, da je za to početje nemške vojske izvedel šele po vojni.
V tej knjigi, ki so jo pred uradnim izidom dobili na vpogled kritiki The New York Timesa, prof. Herzstein, ki je 1986. leta prvi odkril prikrito Waldheimo-vo vojno preteklost, objavlja nekatere nove dokumente, ki jih je med drugo svetovno vojno napisal takratni prvi podporočnik Kurt Waldheim.
Najpomembnejši dokument je obveščevalno poročilo, ki ga je Waldheim napisal kot častnik obveščevalne enote nemške armadne skupine E v Solunu, maja 1944. leta. V omenjenem dokumentu, ki ga je prof. Herzstein odkril lani v arhivih v Munchnu, je Waldheim med drugim zapisal:
»Represalije, s katerimi smo odgovorili na sabotaže in napade iz zased, kljub njihovi brezobzirnosti niso dosegle omembe vrednega uspeha zato, ker so bili naši ukrepi samo začasni, zaradi česar so po našem umiku skupine prebivalcev in ozemlje znova padli v roke banditov. Pretirane represalije, ki smo jih izvajali brez bolj natančne preučitve ob-
----SZOMBATHELY
Pomembno poslanstvo slovenske katedre
Narodnostni odbor pri župa-njskem svetu Železne županije je pred dnevi prvič obravnaval tudi delovanje katedre za slovenski jezik in književnost na Visoki učiteljski šoli Szombathely. Vodja te ustanove Karel Gadany je ugotavljal, daje do njene ustanovitve (leta 1981) prišlo predvsem zaradi uspešnega sodelovanja s Pedagoško akademijo Maribor, kjer so ustanovili katedro za madžarski jezik in književnost.
»Mi menimo, da vsak narod živi preko jezika in zato živi tudi kaka narodnostna skupina tako dolgo, dokler živi njen jezik, dokler zavestno uporablja svojo
Nasilje brez konca
V doslej najhujšem spopadu med pripadniki izraelskih zasedbenih čet in Palestinci, so ubili štiri Palestince, umrl pa je tudi desetletni deček, ki so ga okupatorji ranili nekaj dni pred tem. Spopadi so hudi zlasti na cesti med vzhodnim Jeruzalemom in Hebronom. Največkrat so žrtve Izraelcev begunci iz taborišča Arub pri Hebronu. V zadnjih dveh mesecih je bilo ubitih že 50 Palestincev.
Čeprav je od 9. decembra, ko se je začel palestinski upor, vsak dan bolj krvav, poudarjajo palestinski voditelji, da se mora upor vsekakor nadaljevati, vendar po potrebi spreminjati taktiko, da bi se tako izognili množici žrtev.
Zdaj je že povsem jasno, da je upor izbruhnil resnično na vsem zasedenem ozemlju — to sta namreč potrdila tudi izraelski obrambni minister Jicak Rabin in načelnik generalštaba Don Šomron. Na seji ožjega kabineta premiera Šamirja sta oba priznala, da ne vesta, kdaj bo konec palestinskega upora in kako bi ga strli. Te Rabinove in Šomronove besede so še najbolj potrdili dogodki na zasedenih ozemljih. Začelo se je v Gazi, kjer so mladi Palestinci po nekajdnevnem sorazmernem zatišju z vzkliki Alah je največji! začeli obmetavati Izraelce s kamenjem.
jektivnega položaja, so v nasprotju s tem povzročile samo razka-čenost, kar je koristilo le bandam.«
Prof. Herzstein sodi, da avteft-tičnost omenjenega dokumenta ni vprašljiva, nenavadno pa je po njegovem mnenju, da si je Waldheim kot nižji častnik dovolil izreči tudi najmanjšo kritiko na račun obsežnih represalij, ki jih je izvajala nacistična vojska po Hitlerjevem ukazu. Vsak nemški oficir, tudi na bistveno višjem položaju kot je bil Waldheimov, je bil namreč tudi za najmanjšo izrečeno nepokorščino ostro kaznovan. Prof. Herzstein meni, da je Waldheim takrat že vedel, da bo Nemčija izgubila vojno, zato se je hotel še pravočasno distancirati od pokolov, ki jih je nemška vojska izvajala na Balkanu. Omenjeni citat sicer dokazuje, da Waldheim teh ukrepov ni kritiziral z moralnega stališča, temveč s tehničnega kot dokaz, da niso imeli zaželenega učinka.
Omenjeni ameriški zgodovinar sodi, da dokument dopolnjuje dokumente mednarodne komisi
materinščino, oziroma neguje svoje jezikovne in kulturne tradicije. In naša katedra si je kot osnovni cilj zadala izobraževati takšne pedagoge, učitelje, ki se bodo po končanem usposabljanju vrnili v svoje narodnostno okolje in tam uresničevali našo narodnostno politiko.«
Slovensko katedro tačas obiskuje 18 rednih slušateljev, ki so večinoma doma iz porabskih vasi in Monoštra, nekaj med njimi pa je tudi pripadnikov hrvaške narodnosti iz okolice Szombat-helya. Da bi kar najbolje spoznali, kaj je to dvojezični pouk, hodijo tudi na hospitacije na dvoje-
je za ugotavljanje vojnih zločinov, vendar pa istočasno pristavlja, da so bile obtožbe, da je bil Waldheim neposredno vpleten v pokole »politično motivirane« s strani Jugoslavije, ki je po njegovem mnenju poskušala na ta način osramotiti Avstrijce v času, ko so'potekali ključni mirovni pogovori.
Herzstein trdi, da je šlo za nekakšno »jugoslovansko zaroto«, oziroma »za del jugoslovanske strategije, katere namen je bil od Avstrije izsiliti določene ozemeljske zahteve«.
Omenjeni zgodovinar v svojem spekulativnem prikazu trdi, da je Jugoslavija sicer vedela, da je Waldheim služil nemško vojsko v armadni skupini E, vendar pa ni vedela, da je njegova enota sodelovala v pokolih na Kozari. Herzstein trdi, da obstajajo določene nejasnosti, ki dokazujejo, »da je Jugoslavija dobila osebo, ki je bila pripravljena spremeniti svoje pričanje in Waldheima obtožiti, da je v Sarajevu novembra 1944. leta ukazal izvajati pokole«.
Najnovejša knjiga prof. Roberta Herzsteina o Waldheimovi vojni preteklosti, ki bo v kratkem izšla pri založbi House-William Morrow, je polna (nedokazanih) insinuacij na račun jugoslovanske povojne politike.
DELO
žično OS Drago Lugarič Lendava; študenti tretjega letnika pa preživijo en semester v Mariboru, kjer obiskujejo predavanja na Pedagoški fakulteti, obenem pa si v neposrednem okolju poglabljajo znanje iz slovenskega jezika.
»Mislim, da naša katedra opravlja tudi pomembno poslanstvo za narodnostno kulturo. Tako vsako leto organiziramo v Porabju proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika, na šoli pripravljamo Slovenski dan in ustanovili smo tudi študentski dramski krožek, ki pripravlja igre v slovenskem jeziku. Tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani so se uspešno predstavili.«
Poleg sodelovanja s Pedagoško fakulteto Maribor je Visoka učiteljska šola Szombathely povezana tudi s Srednjo dvojezično šolo kovinarske, ekonomske in pedagoške usmeritve Lendava. Navezali pa so tudi prve stike s koroškimi Slovenci, saj so že bili tamkaj na obisku in prisostvovali tudi dvojezičnemu pouku. Letos nameravajo obiskati tudi Slovence v Italiji.
. Narodnostni odbor je ocenil delovanje katedre kot zelo pomembno in uspešno. S to oceno lahko seveda soglašamo. Manj spodbudno pa je, da njihovi diplomanti v večini primerov’ na šolah, kjer poučujejo, ne negujejo dovolj zavzeto slovenskega jezika, saj tudi oni uporabljajo kot pogovorni jezik z učenci madžarščino. Takšna je zaenkrat praksa, zato tudi dvojezični pouk ne more dati takšnih rezultatov, kot bi lahko. Kljub vsemu pa ne kaže spregledati prizadevanj za napredek. Morda so le koraki prepočasni.
Jože GRAJ
Kratkovidnost?
Nedavno sem v beograjskem večerniku prebral vest, da so se v Tetovu v Makedoniji odločili za največ štiričlansko družino. Kdor bo imel kljub takšni odločitvi odločilnih v Tetovu tri ali več otrok, bo moral sam plačati zdravniške preglede, zdravila, injekcije, recepte in šolnino za tretjega in vsakega naslednjega otroka.
Pozneje so tamkaj najavili tudi upravni odlok o prepovedi vsakega nadaljnjega priseljevanja v Tetovo, najbrž zato, ker se je samo v zadnjih dveh desetletjih priselilo najmanj osem tisoč prebivalcev, v glavnem s Kosova.
V Socialistični zvezi Tetova trdijo, da je takšna demografska politika Tetova doživela polno podporo tamkajšnjega prebivalstva. Poznavalci demografskih gibanj pa zaskrbljeno ugotavljajo, da je omejevanje natalitete z zakonom neuresničljivo. Vprašljivo je pravzaprav, ali so odločilni na ravni občine sploh lahko pristojni za tako občutljiva vprašanja.
Skeptiki zdaj pričakujejo, da bodo take in podobne sklepe poslej začele uveljavljati že kar krajevne skupnosti. Tako se utegne zgoditi, kot se je nekoč začelo dogajati z davki — da so namreč v nekaterih občinah tako preobremenili pridelovalce sliv, da so občani začeli uničevati sadovnjake, pa samo zategadelj, ker drugega v občinah niso mogli obdavčevati, saj je prebivalstvo živelo od sliv.
V Tetovu pa se je najbrž začelo z otroškim dodatkom: zaradi pomanjkanja sredstev so morali prenehati dajati otroški dodatek od tretjega otroka naprej. Potem pa se je rodila zamisel, naj uvedejo davek na tretjega in vse nadaljnje otroke, češ da bi sicer bili kaznovani samo tisti, ki delajo v podjetjih in živijo samo od plače, drugi z znatno večjimi dohodki pa ne.
Res pa je, da so se v Tetovu že pred več kot šestimi leti zavzemali za drugačen način omejevanja rojstev — z zaposlovanjem žena. V ta namen so po vaseh uredili tovarniške dvoranice, toda kmalu se je pokazalo, da z zaposlovanjem žena in deklet v takšnih industrijskih objektih ne bo nič, kajti možje albanske narodnosti so preprečili zaposlovanje žena. Tako se je zgodilo, da so se tamkaj zaposlile ženske iz Skopja sto kilometrov daleč in da so potem one pobirale otroški dodatek v Tetovu, kar je pogrevalo razpoloženje za davek na tretjega otroka.
Nekaj podobnega se dogaja tudi v podobnih pasivnih mestih drugod po Makedoniji. Seveda je treba imeti razumevanje za stisko v pasivnih krajih, prav tako kot tudi nerazumevanje za ukrepanje za vsako ceno, saj se s prisilo ne da kaj veliko storiti. Obstajajo najbrž tudi drugi načini urejanja akutnih pojavov v takšnih občinah.
Ustreznejša organiziranost bi menda dala ustreznejše rešitve. Tetovčanov je veliko po vsem svetu, samo slaščičarjev imajo čez tri tisoč po vsej deželi, da o zdomcih sploh ne govorimo. Sami ugotavljajo, da je veliko njihovih občanov po svetu. Pa zakaj ne bi vzpostavili z njimi sodelovanja, ki bi pomagalo njihovemu območju iz zagat in tudi do zaposlitve doma vsem tistim, ki sicer ne morejo računati z delovnimi mesti v kraju, ki gospodarsko slabi zaradi prevelike natalitete.
Predsednik republiškega komiteja za delo Tito 'Beličanec sicer trdi, da taki in podobni ukrepi niso ukrepi pritiska in prepovedi, temveč podpore in ohrabritve za ustvarjanje skladnih demografskih procesov. Radi bi mu verjeli, kot bi radi verjeli, da v tistih vevčanskih dogodkih, ko je občina naščuvala na ženske in otroke milico z električnimi pendreki, prav tako ni bilo nič slabega, temveč samo dobro.
Kot vemo, administrativno ukrepanje ni nikomur pomagalo ne zdaj ne v preteklosti, ker je življenje teklo po svojih shojenih poteh, zato ne kaže tvegati z nikakršnimi predvidevanji, kaj vse in kako se bo v prihodnje dogajalo tam in v podobnih krajih. Ostajajo pač razumljivi pomisleki, kot ob slehernem nestrpnem reševanju problemov, ki zahtevajo veliko več časa, kot pa ga ima generacija, ki se zdaj ubada z njimi.	s.
J	Viktor Sirec .
V ZARISCU
Cena kapitala je hitro pokvarljivo blago. Tako bi lahko dejali, ko bi samo na hitro pogledali, kaj so nam prinesle spremembe v obrestni politi-ki.Od začetka letošnjega leta po drugačnem postopku določajo višino revalorizacijske obrestne mere, ki služi tudi za izračunavanje eskontne stopnje pri Narodni banki Jugoslavije, kateri svoje obresti prilagajajo tudi v vseh naših poslovnih bankah. Je model za določanje obrestnih mer dober ali pomanjkljiv? Če namreč obresti po novem prilagajajo vsak mesec rasti maloprodajnih cen v predhodnem mesecu, to ni nič drugega kot že znana indeksacija, ki so jo nekateri predlagali že pred časom.
Revalorizacijske obrestne mere so se zdaj nižale na .46 odstotkov, medtem ko so bile še prejšnji mesec 106 odstotkov, poprej pa več mesecev več kot 130-odstotne. Presenetljiv padec obrestnih mer v zadnjem mesecu je seveda posledica ne samo nove metodologije, pač pa tudi »zamrznitve« cen.
Vendar se sliši, da statistiki pri svojem računu niso upoštevali vseh sprememb pri cenah, vsak gospodarstvenik pa bi povedal, da cene kljub vsej zamrznitvi vendarle ne mirujejo. Druga pesem je seveda, ko se vsak zase pritožuje, da s tako censko politiko, ki mu je povsem pristrigla peruti, ne more na zeleno vejo, torej da v resnici ne zmore takšnih obresti.
V tem primeru gre sicer le za mali r, se pravi realni del obresti, medtem ko vsi puščajo- pri miru veliki R, ki pomeni revalorizacijsko obrestno mero. V Ljubljanski banki so namreč med drugim ugotovili, da jim zaradi številnih razlogov dosedanje realne obresti ne ustrezajo več oziroma ne zadoščajo za pokrivanje vseh bančnih stroškov. Pri tem bančniki ne navajajo samo objektivno dražjih virov, kar pa se ute-
DENAR IN OBRESTI
gne ob taki obrestni politiki na pasivni strani nadaljevati talo ali drugače), pač pa vse tako imenovane dubioze, na čelu z negativnimi tečajnimi razlikami, poleg tega pa velike dohodkovne težave, ki jih imajo zaradi borno plačane (obrestovane) obvezne rezerve pri Narodni banki Jugoslavije. Pravijo, da je njihov delež stroškov v bistvu že zelo zanemarljiv, čeprav jim prav tega praktično nihče preveč ne verjame, pač pa zahteva, naj se bančna prenova pokaže tudi v tem, da bodo poslovne banke postale ne samo učinkovitejši, pač pa tudi relativno cenejši mehanizmi.
Zaradi vseh teh razlogov, ki so jih našteli, so v Ljubljanski banki predlagali, naj bi še realne obresti pri njih podražile V glavnem za po devet odstotnih točk. Na oster odpor delegatov so morali popustiti tudi pred njihovimi argumenti: gospodarstvu se ne zdi pravilno, da naj bi skozi tako ceno denarja pomagalo pokrivati še vse nakopičene dolgove iz minulih obdobij, še posebej če gre za take stvari, kot so tečajne razlike pri Narodni banki Jugoslavije. Vsaj v izvršilnem odboru Ljubljanske banke — Združene banke so delegati pristali na to, da se realne obresti povečajo za šest odstotnih točk, kar je po mnenju, nekaterih (tudi v slovenski zbornici) še vedno prevelik obrestni skok. V Gospodarski banki Ljubljana pa so medtem že sklenili, naj bi se realni del obresti pri tej banki povečal le za pet odstotkov, pač v skladu z določilom, da lahko posamezne temeljne banke odstopijo od skupne oz. enotne obrestne mere LB za največ tri odstotne točke. Zadeva je bolj zapletena, kot je videti na prvi pogled, saj imata prav praktično obe strani, banke in gospodarstvo. Bankam se namreč viri neusmiljeno dražijo predvsem zaradi diskrimi-nativne politike NBJ, saj je nemo-
globus
RIO DE JANEIRO - Brazilija je v enajstih mesecih moratorija izgubila več kot 710 milijonov dolarjev. Po pravkar objavljenih podatkih nacionalne centralne banke so namreč za toliko zrasli stroški, ki jih bo Brazilija sedaj, ko je ponovno vzpostavila svoje odnose z upniki, morala plačati za servisiranje dolgov (na 68 od skupaj 118 milijard dolarjev).
Na teh 68 milijard je vlada predsednika Joseja Sarnaya februarja 1987 uvedla moratorij. Temeljni argument je takrat bil, da je treba zaščititi prazne devizne rezerve države. Po oceni vplivnega časopisa Journal do Brasil tega cilja niso dosegli.
BUKAREŠTA -.Voditelj romunske partije in države Nicolae Ceausescu je ocenil, da odnosi med Romunijo in Madžarsko niso dobri, pri tem pa je poudaril, da se je Romunija zmeraj zavzemala za razvijanje prijateljstva in sodelovanja z Budimpešto. Ob koncu kongresa svetov delovnih ljudi Romunije, temeljnih organov samoupravljanja v delovnih kolektivih, je romunski predsednik zahteval, daje treba prekiniti staro, preživelo politiko odnosov in razviti odnose v duhu dobro-sosedstva in sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju.
PEKING — Generalni sekretar CK KP Kitajske Zhao Ziyang je izjavil, da je za prihodnji razvoj Kitajske, za njene reforme in za nadaljnji napredek bistveno pri ljudeh doseči »osvoboditev mišljenja«. Ziyang je poudaril pomen osamosvojitve zavesti, od česar je odvisen tudi nadaljnji razvoj proizvodnih sil na Kitajskem, ta razvoj pa je tudi naloga, ki šo si jo zastavili na 13. kongresu KP Kitajske.
LUANDA — Južnoafriško letalstvo je od začetka septembrske agresije izvršilo 272 vdorov v zračni prostor angolske province Quando-Kubango, predvsem v smeri izpostavljenega strateškega oporišča Quito Quanavale, 250 kilometrov od angolsko-namibij-ske meje. To je Quito-Quanava-, leju bb proslavi dneva vstaje angolskega naroda dejal major Antonio Pinzi, načelnik protiletalske obrambe vojaške cone, v okviru katere je obmejna provinca Quando-Kubango.
goče ujeti razliko med obvezno rezervo, ki je obrestovana še kar naprej s tremi odstotki na leto, medtem ko je vse drugo mnogo dražje, navsezadnje tudi posojila NBJ. Ta ustanova pa seveda ve, da le s tako politiko še kolikor toliko pokriva breme negativnih tečajnih razlik in drugih stvari, ki so se skozi leta nabrale pri njej. Prav gotovo se je skozi naš razvejeni bančni sistem pri Narodni banki nabralo tudi veliko tistega, kar bi se zdavnaj moralo na svoji grbi prenesti prav gospodarstvo, pri čemer verjetno tudi tečajne razlike niso zadnja postavka. Seveda pa je mogoče razumeti tudi vse ostale, od poslovnih bank naprej, še bolj pa med gospodarskimi organizacijami, ki menijo, da je treba proti grehom iz preteklosti ukrepati kako drugače, ne pa skozi zdajšnja posojila.
Drugače se bomo po tej poti še bolj oddaljili od ustrezne konkurenčnosti na tujih trgih, medtem ko določene dejavnosti, kot ha primer kmetijstvo, že zdaj ne zmorejo niti zmanjšanih obresti. Zanje pa bo sploh treba poskrbeti kako drugače, recimo tudi tako, da jim bomo nadomeščali del obresti skozi proračunske vire. Toda kdo bo to lahko izpeljal?
Kakor se zdi, bo pri obrestih še veliko sporov. Ne moremo namreč dopustiti, da naše banke potonejo v izgubah, saj bi vse to naposled morali plačati njihovi ustanovitelji. Poiskati bo treba tako rešitev, ki bo zagotovila; da ne bomo enostransko osiromašili le enega ali drugega, torej bank ali gospodarstva. Ze zdaj pa je jasno, da to ne bo lahko, saj niti tega še ne vemo, kdo res v resnici od koga živi. Vsak namreč še naprej trdi »svojo« resnico, mi pa še ne vemo, kakšna naj bi bila res prava cena denarja kot realne kategorije, s katero moramo računati vse svoje delo.	GV
STRAN 2
VESTNIK 11. FEBRUARJA 1988
od tedna
LENDAVA — S popravkom proračuna za lansko leto so v lendavski občini zagotovili še 4 milijone 200 tisoč dinarjev, ki so jih razdelili 18 krajevnim skupnostim. Pri tej delitvi so bile odločilne točke, ki so si jih krajevne skupnosti pridobile za svoje aktivnosti: izpolnjevanje srednjeročnih načrtov, krepitev samoupravnih odnosov, delo političnih organizacij in društev, varstvo okolja, SLO in družbena samozaščita itd. Najbolje je bila ocenjena krajevna skupnost Polana, ki bo prejela 317.748 dinarjev, najslabše pa krajevna skupnost Orešje-Dolina, ki si je na ta način pridobila 15.874 dinarjev. Na seji izvršnega sveta so menili, da način ugotavljanja točk ni najboljši in ga kaže spremeniti.
LENDAVA — Pred bližnjo konferenco občinske organizacije ZK, ki bo prve dni marca, se je sešlo predsedstvo te družbenopolitične organizacije in pretreslo osnutek ocene delovanja ZK v pokon-gresnem obdobju. Tako kot v osnovnih organizacijah, kjer te dni obravnavajo omenjeno oceno oziroma poročilo, so tudi na petkovi seji predsedstva kritično ocenili delovanje komunistov v zadnjih dveh letih. Rečeno je bilo, da je veliko nalog sicer uresničenih, nemalo pa jih je treba še izpolniti. Razprave v osnovnih organizacijah in konferenca ZK bodo gotova spodbuda za nov zalet oziroma za odpravo malodušja, ki se kaže pri nekaterih članih.
TURNIŠČE — V krajevni skupnosti Turnišče ugodno ocenjujejo uresničevanje krajevnega referendumskega programa. Ta vključuje tudi gradnjo novega črpališča za vaški vodovod. Ob koncu lanskega leta so za gradnjo objekta kupili 6-arsko parcelo, naročili in plačali So tudi idejne in tehnične načrte ter pridobili soglasja ustreznih organov. Opravljeni sta tudi raziskava terena in analiza vode. Doslej je bilo za 6 milijonov 900 tisoč dinarjev izdatkov, vendar je 2 milijona 800 tisoč prispevala občinska komunalna skupnost. Naložbo, ki bo predvidoma stala 100 milijonov dinarjev, bodo končali v letošnjem letu. S tem se bo preskrba z vodo v Turnišču izboljšala, zajetje pa bo omogočilo tudi priključevanje novih gospodinjstev.
Gornja Radgona — V petek, 5. februarja, je bila seja izvršnega sveta skupščine občine Gornja Radgona. Obravnavali so predlog družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje in izvajanje politike stanarin v Sloveniji ter sprejeli sklep o povišanju stanarin.
LENDAVA — Na seji predsedstva občinske gasilske zveze in samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom so ugotovili, daje gradnja gasilskovarnostnega centra v Lendavi končana, vendar pa bo potrebno kupiti še nekatero opremo in zagotoviti stalno dežurstvo v centru. Poštno podjetje je zagotovilo linije do centra, tako da bo lahko nemoteno delovala tudi prijavna služba požarov. Občinska gasilska zveza naj bi do sredine leta uredila še preostale probleme, da bi center lahko deloval.
LENDAVA — Na občnem zboru planinskega društva so ocenili enoletno delovanje in ugotovili, da so skoraj v celoti izpolnili svoj program. V društvo se vključuje vedno več občanov, v glavnem mlajših, veliko članov pa je iz vrst delavcev Ine Nafte, ki so tudi najbolj aktivni. Lani so opravili nekaj planinskih tur in se spoznali z našimi gorami. Letos so že pripravili pohod po lendavski občini, načrtujejo pa tudi več izletov po Sloveniji in sosednji Hrvaški. J. D.
MURSKA SOBOTA — Predsedstvo medobčinskega sindikalnega sveta je pred tednom dni obravnavalo več vprašanj. Najprej so se člani zelo ostro in kritično opredelili do gradiva za letošnjo problemsko konferenco slovenskih sindikatov o organiziranosti, metodah in načinu delovanja delavske organizacije. Sledila je razprava b stavkovnih pravilih, ki so po mnenju medobčinskih sindikalnih funkcionarjev preobširna, preveč normativistična, zato bodo izdelali pomursko verzijo stavkovnih pravil. Spregovorili so še o financiranju medobčinskega sindikalnega sveta v letu 1988 in ob koncu prebrali ter komentirali pismo predsednika sveta ZSJ Zvonimirja Hrabarja medobčinskemu svetu ZSS Pomurja oz. njegovemu predsedniku Milanu Utroši.
MURSKA SOBOTA — Na nedavni seji pomurskega medobčinskega sveta Socialistične zveze so osrednjo pozornost namenili vsebinskim in programskim usmeritvam medijev v okviru Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost s poudarkom na gmotnih, kadrovskih in prostorskih razmerah delovanja te pokrajinske ustanove. Sprejeli so več pomembnih sklepov, ki jih bodo (ponovno) posredovali Tiskovnemu svetu pri Republiški konferenci SZDL, med njimi, da je treba čimprej urediti statusna in finančna vprašanja Radia Murska Sobota ter nadaljevati prizadevanja, da bi hiša medijev dobila ustrezne prostore. Na seji sveta so še obravnavali in sprejeli okvirni program dela PMS SZDL za leto 1988 ter potrdili organe sveta.
MURSKA SOBOTA — Zadnja seja predsedstva mladinske organizacije v tej občini je potekala živahno, saj seje nabralo več vprašanj, o katerih so razpravljali. Tako so med drugim govorili o pravilih delovanja Kluba mladih in Glasbene mladine, sprejeli pa so tudi stališča v zvezi z dogodki na prvi osnovni šoli v Murski Soboti, kjer so ob polletju vse učence enega od osmih razredov pri vedenju ocenili z manj primerno, ker niso pisali kontrolne naloge iz gospodinjstva.
MURSKA SOBOTA — Na seji OS ZSS so med drugim podprli pravilnik o organiziranju in delovanju pravne pomoči pri MS ZSS za Pomurje. Končno besedo pa bodo izrekli na bližnji seji občinskega sveta Zveze sindikatov. Sprejeli so tudi sklep o sklicu letne seje občinskega sveta ZSS za 25. februar. Na njej bodo razpravljali o poročilu o delu sindikalne organizacije v soboški občini, o opravljenih občnih zborih in sprejeli programske usmeritve, zaključni račun za leto 1987 in letošnji finančni načrt.
MURSKA SOBOTA — O delu občinske organizacije ZKS za obdobje od maja 1987 do konca januarja 1988 ter osnutkih poročil statutarne in nad-zorne komisije ter tovariškega razsodišča so govorili na seji piedsedstva OK ZKS. Pregledali so tudi organizacijske in kadrovske priprave na konferenci ZKJ in ZKS. Na seji pa so obravnavali tudi poročilo o delu skupščine občine, njenih organov in izvršnega sveta v obdobju 1986-1987, program dela občinskega izvršnega sveta in se opredelili do evidentiranja možnih kandidatov za nosilce funkcij v skupščini občine m skupščinah sisov.
9 TEMATSKIH RAZPRAV O USTAVNIH SPREMEMBAH
Soboški sindikati so se temeljito lotili organizacije javne razprave o osnutku amandmajev k ustavi SFRJ. Izdelali so namreč podroben program, opredeljen z nosilci in roki ter imenovali 35-članski aktiv za spremljanje javne razprave o osnutku amandmajev k ustavi SFRJ. Zveza sindikatov je nosilec in usklajevalec javne razprave v združenem delu, predvsem o tisti skupini amandmajev, ki govore o družbenogospodarskem sistemu in drugih vprašanjih, tesno povezanih s položajem in vlogo organizacij združenega dela. Posebne naloge čakajo izvršne odbore osnovnih sindikalnih organizacij v soboški občini, ki morajo v razprave pritegniti čim več zaposlenih. Rok za izvedbo javne razprave v organizacijah združenega dela in skupnostih je 15. april, saj je treba najkasneje do 20. aprila poslati sklepe razprav na sedež občinskega sveta Zveze sindikatov v Murski Soboti.
Da bi te aktivnosti čim bolj poživili, so se odločili za organiziranje 9 tematskih razprav. Nosilec teme o. povezovanju osebnega dela v sistem samoupravnega združenega dela je Obrtno združenje, v šolskih ustanovah pa bodo skupaj z Zavodom za šolstvo in Občinsko izobraževalno skupnostjo pretresali vprašanja splošne in skupne porabe.
Mesni industriji ABC Pomurke so zaupali temo o družbenoekonomskih odnosih, samoupravni organiziranosti združenega dela in odločanju delavcev, Temeljno sodišče pa bo skupaj z upravnimi in državnimi organi obravnavalo spremembe v pravosodnem sistemu, pristojnosti federacije in republik. Nosilec teme Temeljni enotnega jugoslovanskega trga s poudarkm na denarnem in posojilnem sistemu ter organizacija in pristojnost inštitucij na tem področju je Služba družbenega knjigovodstva, ki naj bi pritegni-
la bančništvo, zavarovalništvo in trgovino. O položaju zunanje trgovine in vlaganjih tujega kapitala v gospodarstvo naj bi ob sodelovanju bančništva in večjih organizacij spregovorili v Zunanji trgovini ABC Pomurke, medtem ko so Delovni organizaciji za ptt promet zaupali organiziranje tematske razprave o položaju prometa in zvez s poudarkom na spremembah združevanja elektrogospodarstva, železnice in ptt prometa. Organiziranost sisov in drugih oblik samoupravnega interesnega organiziranja je v pristojnosti obravnavae strokovne službe sisov družbenih dejavnosti, načrtovanje dela in razvoja ozdov pa tovarne oblačil in perila Mura. Na omenjenih tematskih razpravah pričakujejo sodelovanje strokovnih in vodilnih delavcev, vodstev družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov iz večjih ozdov.
Milan Jerše
POPLAČANA VZTRAJNOST LJUTOMERSKIH DELEGATOV
KO JE POBUDA UZAKONJENA
Še vedno je marsikdaj in marsikje slišati mnenje, da so pomurski delegati v republiških delegatskih klopeh prej tihi kot glasni; da skratka raje molčijo in pritrjujejo, kot da bi šli v dialog in kdaj pa kdaj ugovarjali. Če pa že — tako nič ne dosežejo. Izjeme, pravi glas ljudstva, le potrjujejo pravilo.
Kaže, da tako črno-belo poenostavljanje le ne bo držalo in da ni ravno pošteno, če tlačimo vse v en koš. V zadnjem obdobju so prav Pomurci sprožili več delegatskih vprašanj in predlogov, ki zelo neposredno zadevajo hkrati ožje, lokalne in širše, nacionalne interese, in ki niso ostali brez odziva. Tokrat se bomo zadržali pri treh ali štirih problemih, na katere je v Ljubljani opozorila skupina delegatov iz ljutomerske občine.
do tedna
Objavlja po sklepu začasnega kolegijskega organa
JAVNO
PRODAJO
rabljenih vozil,
ki bo v soboto, 13. februarja 1988, na Lendavski 19 v M. Soboti.
1.	RENAULT R 4 TLS, let. 1979 izklicna cena 360.000,— nevo-zen
2.	TOVORNI AVTOMOBIL IMV, 2200 D, let. 1978, izklicna cena 300.000.— nevozen
Ogled vozil je na dan dražbe od 9. do 10. ure.
Varščino v višini 10 % od izklicne cene bomo prejemali med 10. in 11. uro. Nakup vozil je po sistemu »videno—kupljeno«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Kupec plača kupljeno vozilo takoj po dražbi. Prometni davek ni vračunan v ceno.
PRISPEVKI TUDI IZ OBRAČUNSKIH (POSLOVNIH) ENOT
Prvi je povezan s procesom ukinjanja tozdov in je nanj ob ljutomerski spomnila skupina delegatov iz občine Nova Gorica. Gre za pobudo, naj bi zakonsko določilo, po katerem se prispevki iz dohodka temeljne organizacije odvajajo v družbenopolitično skupnost (torej občinsko blagajno), v kateri ima ta sedež, razširi na poslovne oz. obračunske enote; naj torej tudi taka gospodarska enota — pri nas bolj znana kot dislociran obrat — daje prispevke iz dohodka za interesne skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje v občini, kjer ima sedež.
Nedvomno je zadeva dovolj aktualna, saj smo ravno tačas priče plazu preoblikovanj ozdov, ki je zajel (tudi) Pomurje, v tej zvezi pa poskusov, da bi dislocirane temeljne organizacije preoblikovali v obrate. Do pobude, ki je bila predstavljena v zboru združenega dela in zboru občin skupščine SR Slovenije, se je skupščina že opredelila. Tako najprej opozarja na republiški zakon o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti. Tuje določeno, »da se prispevki iz dohodka za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti in socialne varnosti plačujejo si-su, na območju katerega je sedež tozda oz. poslovne enote. Če ima tozd poslovno enoto na območju drugega sisa, plačuje prispevke iz dohodka za to poslovno enoto tisti samoupravni skupnosti, na območju katere je sedež poslovne enote, in sicer za del dohodka, doseženega v tej poslovni enoti. Del dohodka se ugotovi na podlagi podatkov iz knjigovodstva poslovne enote, če pa teh ni, je v kolizijskem zakonu (gre za zvezni zakon o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oz. pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks — op. pis.) določeno, da se upošteva kot kriterij delež osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih v tej poslovni enoti.«
Bere se resda kot »birokratska latovščina«, toda opravka imamo s prelivanjem dokajšnjih sredstev, ki niso nič manj — v pokrajini ob Muri pravzaprav še bolj — pomembna, kar zadeva financiranje sisov materialne proizvodnje. V tem primeru so ljutomerski in novogoriški delegati zoper »tozdovski« način financiranja oz. za njegovo širitev na dislocirane obrate. Kaj pravijo na to v republiški skupščini? Povzemamo dobesedno: »V republiških predpisih, ki urejajo financiranje sisov materialne proizvodnje, so zavezanci za plačilo
teh prispevkov delavci v tozdih in delovnih skupnostih. V skladu s tem plačujejo tozdi te prispevke sisom, ki so na območju družbenopolitične skupnosti, v kateri je sedež tozda. V predpisih, ki uvajajo te obveznosti, in v izvedbenih predpisih (samoupravni sporazumi, občinski odloki) pa ni predviden način plačevanja prispevkov sisom za primere, kadar imajo tozdi poslovne enote izven območja, občine, na katerem je njihov sedež. V nekaterih primerih je sicer z zakonom predvidena možnost dogovarjanja med sisi (npr. zakon o komunalnih dejavnostih), v drugih pa ta možnost ni predvidena.«
Ker problematika zadeva vse štiri pomurske občine, s toliko večjim zanimanjem pričakujemo odgovor republiškega izvršnega sveta na omenjeno pobudo. Ljutomerčani so optimisti in računajo, če že ne na njeno uzakonitev, pa vsaj na širitev možnosti za dogovarjanje, ki je zdaj omejeno zgolj na področje samoupravne stanovanjske skupnosti. Sicer pa bi bilo nemara smotrno izračunati, koliko finančnih sredstev bi izgubila temeljna organizacija (npr. tozd mariborskega MTT-ja v Ljutomeru), če bi prišlo do njenega preoblikovanja v obrat.
Najnovejša, že uzakonjena pobuda, ki je v Ljutomeru in še posebej v Tehnostroju ugodno odjeknila, pa se tiče oprostitve posebnega republiškega davka od traktorskih prikolic za kmetijstvo. »Prvo pobudo smo dali v letu 1986, jo lani ponovili in v Uradnem listu SRS, številka 48/87, je od 30. decembra tudi uzakonjena. S tem so v bistvu kronana naša delegatska prizadevanja zadnjih dveh let. Če Zvezni izvršni svet o tem sploh ni hotel spregovoriti, pa se je zato izkazala republiška vlada, resno proučila problem in dosegli smo, da je ukinjen posebni prometni davek od kmetijskih traktorskih prikolic po stopnji 13,5 odstotka. Za Tehnostroj, za katerega vemo, kakšen je njegov gospodarski položaj, pomeni to do-kajšen znesek, ki se pozna pri (nižji) ceni prikolice, hkrati pa sodi ta poteza med ukrepe za pospeševanje kmetijske proizvodnje,« smo zvedeli od sekretarja občinske skupščine v Ljutomeru Mirana Blagoviča. Ta nas je tudi seznanil s predlogom, ki ga je skupina ljutomerskih delegatov posredovala republiškemu izvršnemu svetu in se nanaša na možnost podaljšanja statusa občin v prehodnem obdobju za naslednji dve leti. Gre za problematiko uresničevanja politike skladnejšega regionalnega razvoja, pri čemer je bila občina Ljutomer uvrščena med tiste v t. i. prehodnem obdobju. Poenostavljeno bi rekli: na prehodu iz nerazvite v
razvitejšo. »Slovenska vlada nam je zagotovila, da se bo do obravnave poročila o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije in politike skladnejšega regionalnega razvoja do našega predloga uradno opredelila. Gospodarske razmere v občini se izboljšujejo, smo pa — zlasti pri kovinski in lesni industriji ter v kmetijstvu —- v obdobju sanacije. Vsaj še dve leti so potrebni določeni pospeševalni ukrepi in prepričan sem, da si bomo v tem času opomogli.«
Ljutomerski delegati so v republiških delegatskih klopeh sprožili še več drugih vprašanj, pobud in predlogov. Podobno velja za delegate iz Lendave, Murske Sobote in Gornje Radgone, vendar o tem kdaj drugič. Ce se še za hip vrnemo k uvodu: naši predstavniki torej le niso tako tihi, molčeči in neučinkoviti kot rad poenostavlja glas Ijud-
Toplovodno zavezništvo
Tako kot ekologi tudi pomurski energetiki iščejo zaveznike za uveljavitev določenih zamisli. Te dni so na posavsko medobčinsko gospodarsko zbornico v Brežice, na občinsko energetsko skupnost za Podravje in Pomurje v Maribor ter v Čateške toplice posredovali dopis s pripombami na osnutek zakona o energetskem gospodarstvu Slovenije. Sodijo namreč, da bi ta moral imeti posebno poglavje o raziskovanju in uvajanju novih energetskih virov, pri čemer ni mišljena zgolj topla voda oz. geotermi-ja, marveč tudi drugi alternativni, ekološko manj problematični, obnovljivi energetski viri kot so sonce, biomasa, veter in podobni. So za smotrno in organizirano vlaganje sredstev v raziskovanje in uvajanje novih energetskih virov, za določitev pogojev rentabilnosti in ekonomičnosti novih tehnologij z obsegom in dinamiko raziskovanj ter pogoji financiranja.
Komisija za izkoriščanje geotermalne energije, ki so jo pred kratkim ustanovili pri medobčinski gospodarski zbornici v Murski Soboti in ji predseduje mag. Jože Lainš-čak iz Radenske, računa, da je le v sodelovanju z drugimi v delegatsko-skupščinski razpravi (v republiški skupščini ter v skupščini energetske skupnosti Slovenije v Ljubljani) mogoče računati na to, da omenjene pripombe pridejo v zakon. Hkrati s tem bi tudi začeli uresničevati enega od sklepov lanske problemske konference slovenske socialistične zveze o ekologiji, energiji in varčevanju, ki govori o zavzetejši in sistematični skrbi za raziskovanje in izkoriščanje alternativnih energetskih virov. Upamo, da se bo toplovodno zavezništvo obneslo!
stva.
Branko Žunec
B. Žunec
BOGATA AKTIVNOST UPOKOJENCEV V GORNJI RADGONI
Dobra organiziranost — dobro delovanje
V radgonski občini je organiziranih in deluje v društvih čez 2000 upokojencev. Kljub temu jih je okrog 200 še vedno neorganiziranih. Najštevilčnejše je Društvo upokojencev Gornja Radgona, saj je vanj vključenih čez tisoč članov, tako da so se volilne konference konec prejšnjega leta udeležili predstavniki (na 20 članov en delegat). Predsednik radgonskega društva upokojencev Jože Kos je o minulem štiriletnem delu in organiziranosti povedal:
»Že v prvem letu mandata smo čutili potrebo po društveni reformi ter drugačni organiziranosti. Takrat smo povezovali upokojence iz devetih krajevnih skupnosti, vendar smo že v letu 1984 dosegli, da so ustanovili dve novi društvi — Radenci in Negova—Spodnji Ivanjci. V tem obdobju so prav tako v vseh šestih krajevnih skupnostih organizirali pododbore društva upokojencev ter tako organizirali letne konference z upokojenci po pododborih. Menimo, da je-takšna organiziranost veliko boljša, predvsem pa bližja vsem članom. Zaradi nje smo opazili številne pozitivne spremembe. Več upokojencev, ki so bili že nekaj let v pokoju, se je tako na novo vključilo v društvo.«
Radgonsko društvo upokojencev obstaja od 1950. leta, svoj prapor pa so razvili 1956. leta. Upokojenci iz pododborov Apače in Sto-govci so se odločili, da razvijejo svoj prapor. S svojo akcijo so zbrali večino sredstev, nekaj pa so prispevali tudi občinski sindikalni svet, DO Elrad ter Temeljna zadružna organizacija, za trakove pa krajevni konferenci SZDL Apače in Stogovci, Lina ter Kmetijski kombinat. Prapor šo razvili maja 1987. leta.
Pri športni aktivnosti so člani društva upokojencev dosegli lepe rezultate, kar pa je le posledica, kot je dejal predsednik Jože Kos, dobre organiziranosti. Komisija za šport, ki sojo ustanovili poleg komisije za socialno-stanovanjske zadeve, je že 1984. leta ustanovila sekcije za strelstvo, ribištvo, kartanje in gobarstvo, naslednje leto pa še sekciji za šah in kegljanje. Vse sekcije so sodelovale v pomurskem športnem tekmovanju in dosegle lepe uspehe: »Že 1984. leta smo zasedli 1. mesto v kartanju, leta 1985 1. mesto v ribištvu ter drugo mesto v šahu, 1986. leta 1. mesto v ribištvu in prehodni pokal.« V društvu pa si želijo, da bi postala športna dejavnost upokojencev množičnejša, predvsem pa, da bi sodelovalo več članic.
Uspehi športnikov-upokojencev so spodbudili tudi druge, da so začeli razmišljati o večji kulturni dejavnosti. Razposlali so anketne listke ter na njihovi osnovi januarja 1986 ustanovili 32-članski mešani pevski zbor. Vodstvo je prevzel Jože Bezjak. Večkrat so javno nastopali, organizirali izlet v Ljubljano, kjer so si ogledali Cankarjev dom ter se udeležili koncerta Partizanskega pevskega zbora, pri tem pa jim je finančno pomagala občinska zveza kulturnih organizacij.
Člani društva upokojencev pa se yedno radi udeležijo izletov. Tako je tudi v Gornji Radgoni, pravzaprav je njihova želja po potovanjih in videnju česa novega vse večja. Leta 1984 so organizirali tri izlete (Slovenska Bistrica, Rogaška Slatina, Kumrovec, Čatež). 1985. leta so obiskali Kamnik in Škofjo Loko, potovali po Pomurju in Medžimurju ter se udeležili srečanja upokojencev Pomurja v Moravskih Toplicah. Naslednje leto je čez 120 članov potovalo v Titovo Velenje, Topolšico in Mozirje, 83 članov pa je obiskalo Zreče ter Roglo. Še prav posebno izletniško je bilo prejšnje leto. Najprej je 271 članov potovalo v Ljutomer, Ormož in Ptuj, jeseni pa jih je 218 obiskalo Laško, Krško, Kostanjevico in Pleterje. V počitniškem domu upokojencev v Izoli je letovalo 65 članov radgonskega društva.
Vendar pa se socialni položaj starejših občanov iz dneva v dan poslabšuje. Še posebno težko je za vse starejše nad 80 let, ki bi potrebovali zavodsko oskrbo. Člani so se udeležili raznih solidarnostnih akcij, kljub temu pa niso mogli doseči, da bi domača trgovska organizacija upoštevala njihov seznam naročnikov premoga — kar je stalna praksa širom po Sloveniji. Za vse svoje upokojence vzorno skrbijo delovne organizacije Radenska, Mura — Moda, Elrad, Avto-radgona in Kmetijski kombinat. Društvo upokojencev Gornja Radgona pa sodeluje tudi z društvoma, katerih člani so v glavnem tudi njihovi člani — to sta društvo za boj proti sladkorni bolezni in društvo invalidov.
Radgonski upokojenci so torej zelo aktivni, zato jih toliko bolj prizadenejo vse motnje in nepravilnosti, ki se vedno znova pojavljajo v družbenopolitičnem ' dogajanju.	Bernarda Peček
VESTNIK 11. FEBRUARJA 1988
STRAN 3
Napad je najboljša obramba
Nazadnje smo se v ljutomerskem Imgradu mudili pred približno letom dni in poročilo z obiska v tej rubriki naslovili Ne čakajo, da napad mine. Gre kajpak za ustvarjalne napade, ki očitno še trajajo, od tod tudi tokratni naslov sestavka. O raz-vojno-raziskovalni in inventivno-inovativni dejavnosti smo se pogovarjali z glavnim direktorjem Janezom Kuharjem in direktorjem tozda Prostorskomontažni elementi Oskarjem Likarjem.
SKRIVNOST JE V STENAH
Ob tozdu Prostorskomontažni elementi (PME) sodi v delovno organizacijo še tozd Montažnogradbeni elementi (MGE), katerih programi se tako rekoč ne dopolnjujejo, zato so pred šestimi leti v vsaki temeljni organizaciji ustanovili razvojni oddelek. Tako organiziran razvoj naj bi zagotavljal neke vrste tekmovanje, kdo, kako in koliko bo hitreje napredoval.
»Ustvarjalno delovanje snujemo na lastnih strokovnjakih: strojnih, kemijskih, lesarskih in gradbenih inženirjih in tehnikih ter drugih profilih. Primanjkuje nam arhitektov oblikovalcev, vendar bomo že letos oz. prihodnje leto dobili dva naša štipendista, ki bosta končala študij na arhitekturi, smer oblikovanje,« je pojasnjeval Kuhar. Kar zadeva razvoj v tozdu MGE, pa smo zvedeli naslednje: »Vpeljana sta dva osnovna programa: predelne stene na osnovi mavca in satovja kot sredice ter fasadne stene na osnovi aluminija kot povrhnjice in satovja kot sredice. Ugotovili smo, da je potrebno za posebne namene te naše sisteme izpopolnjevati. Tako nam je uspelo razviti popolnoma nov sistem posebne predelne stene za opremljanje objektov v zdravstvu. Pričakujemo, da bo program tržno zanimiv ne samo za jugoslovansko, ampak tudi tuje tržišče. Pri fasadnih stenah je dodatno uveden sistem milebond (prav tako z aluminijem), ki ga kmalu ne nameravamo izdelovati zgolj kot izdelek, marveč ga skupaj s projektivnimi firmami ponuditi kot sistemsko rešitev za te vrste fasade. Ob tem razvijamo nove strešne obloge za industrijske objekte in posamezne gradnje ter povsem nov program sanitarnih elementov za operno parkirnih prostorov ob avtocestah, športnih igriščih in drugje. Vzorec je izdelan in obetamo si vse najboljše,« so nam povedali v Imgradu. Seveda pa razvojnih programov v celoti niso sami razvili, ampak so jim pomagali zunanji sodelavci; pri programu predelnih sten v zdravstvu Zavod za gradnjo Beograda in glavni projektant beograjskega kliničnega centra, pri fasadnih stenah pa Projektivni biro 71 iz Domžal.
SISTEM SENDVIČ IN NOVI IZDELKI
V tozdu MPE gre razvoj v dveh smereh: popestritev ponudbe in novi izdelki z novo tehnologijo. »Glede prve smo v preteklosti veliko naredili pri širitvi uporabnosti kioskov na področje hitre priprave hrane, pri postajališčnih zavetjih pa popestrili ponudbo s tem, da imamo	kombinacije
postajališčnega zavetja, telefonske govorilnice, kombinacije bočnih zaščit v obliki oglasnega dela v nekem smislu v vitrinah. Pri kioski h smo ponudbo popestrili oz. razširili na t.i. hidrometeorološki kiosk, ki nam ga je pomagal razvijati inštitut Josip Vidmar, opravlja pa meritve onesnaženja zraka v industrijskih okoljih. Precej smo vlagali v nove jadralne de-
Fotopogled v proizvodnjo kioskov. (Fotoarhiv: Imgrad)
inovudie
ske za sezono 1988 in prihajamo na trg s tremi novimi tipi. Nastali so v sodelovanju s tekmovalcem Urošem Žvanom iz Maribora. Povsem nov izdelek je informacijski steber, ki je v celoti nastal pri nas in ga tačas testiramo v raznih okoljih, »smo zvedeli od Likarja. »Posebno področje — razvojno, razvojno-proizvodno in tehnološko — pomeni program kooperacije. Z njo skušamo zapolniti t.i. mrtvo sezono, do katere prihaja pri prodaji predvsem v zimskih mesecih, nanaša pa se na sodelovanje s Teh-nostrojem, Tamom, Sipom, KŽK iz Kranja; zanje izdelujemo cisterne za škropilnice v kar lepih količinah. Že lani smo predstavili plavajoči otok oz. ponton, zdaj pa tovrstno ponudbo razširili na plažne kabine — -prva, ničelna serija je bila izdelana lansko leto in računamo, da bomo z njo nadaljevali. Trenutno je v razvoju nova vrsta smetnjakov zmogljivosti 60, 250, 500 in tisoč litrov, prav tako končujemo program montažnih dvoran. To je program, ki ga razvijamo s trgov
Informacijski steber, Imgradov izdelek, ki ga tačas testirajo v raznih okoljih.
sko organizacijo Velebit in njihovimi strokovnjaki. Od zanimivih novih izdelkov naj omenim še ohišje za sončni kolek-tor, pri čemer je posredi osvojena in znana tehnologija sistema sendvič: poliester-poliure-tan-poliester. Poliester je neke vrste nosilno ogrodje, poliure-tan pa pomeni izolacijo takšnega kolektorja.«
Direktor Imgrada Janez Kuharje dodal še nekaj pojasnil o programu Velebit. To je delovna organizacija iz Zagreba, ki je z licenčno pogodbo odkupila patent izdelave elementov za posebne vrste montažnih dvoran. Ti elementi so sestavljeni iz poliestra kot povrhnjice in lenda-porja oz. fenolne pene kot sredice. Program je ponudila ljutomerskemu Imgradu, ki ima s poliestrom velike izkušnje. Sklenili so samoupravni sporazum, v izdelavi je vzorčna dvorana, ki naj bi jo postavili v Ljutomeru in bo hkrati namenjena proizvodnemu programu. Že letos računajo, da bi na osnovi tako osvojenega programa začeli s prodajo; po sporazumu naj bi jo v celoti opravljal zagrebški Velebit. Pa še to: v Imgradu še vedno računajo z izvozom v ZDA, a o tem kdaj drugič.
TRETJA (ZADNJA) SKUPINA POBUD
Predlagamo vam, da preverite odlike vašega šefa. Po rezultatih ene zadnjih anket med evropskimi vrhunskimi menežerji bi moral imeti idealen šef naslednje kakovosti: sposobnost za sestavo učinkovite delovne skupine, sposobnost poslušanja, sposobnost samostojnega odločanja, sposobnost zadržati dobre ljudi in sposobnost obdati se z dobrimi ljudmi.
Branko Žunec
V LENDAVI 0 PROGRAMIH ZAVODA ZA ČASOPISNO IN RADIJSKO DEJAVNOST
ZAKAJ MURSKA SOBOTA DRUGAČE KOT KOPER ?
To, da so na 1. seji predsedstva občinske konference SZDL v Lendavi dlje časa razpravljali o regijskih informativnih sredstvih (Vestnik, Nepujsag, radijski program), ni naključje, ampak spoznanje o pomembnosti domače zapisane oziroma izrečene besede. Gre za soodgovornost za vsebino, kot tudi za razmere, v kakršnih ta sredstva delujejo.
Vestnik je v lendavski občini, glede na število prebivalcev, dokaj razširjen, saj ga pošiljamo na 3030 naslovov, od tega po 880 izvodov na območju pošt Lendava in Črenšovci, 620 na pošto Turnišče, 390 v Dobrovnik in 260 na območje pošte Velika Polana. Napujsag, list za pripadnike madžarske narodnostne skupnosti, ki izhaja v 2150 izvodih, ima največ bralcev prav na območju lendavske občine. Seveda pa imata tudi radijska programa (slovenski in madžarski) veliko poslušalcev v občini Lendava. Ljudje (bralci, poslušalci) spreje-
Te dni so v Lendavi v več organih obravnavali poročilo skupnosti za zaposlovanje, v katerem je med drugim prikazano število štipendistov. Znova je bilo ugotovljeno, da med mladino ni pravega navdušenja za izobraževanje po osnovni šoli, ampak se jih hoče kar največ čim prej zaposliti. Kaže pa tudi, da organizacije združenega dela ne posvečajo dovolj skrbi za bodoče kadre, pa se tako upravičeno postavlja vprašanje tehnološkega napredka proizvodnje. Ob teh ugotovitvah je letela kritika na poslovodne delavce, ki da jim ni mar za (bodoče) strokovnjake, češ da se bojijo za stolčke.
Opazka je neupravičena, kajti dandanašnji direktorsko mesto ni ravno privlačno. Zdi se,
Kdo bo(še) študiral
MURSKA SOBOTA----------------------
Uveljavljanje dvojezičnosti
Komisiji za narodnostna vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL in predsedstvu skupščine občine Murska Sobota sta v zadnjem obdobju pri svojem delu namenili največ pozornosti uveljavljanju dvojezičnega poslovanja na narodnostno me
šanem območju ter v državnih organih, organizacijah ter skupnostih posebnega družbenega pomena, ki delujejo na ravni občine; posebej so tudi ugotavljali, kako je z dvojezičnimi napisi na narodnostno mešanem območju.
Kljub določenim pozitivnim spremembam stanje okrog teh vprašanj še ni zadovoljivo urejeno, ker so marsikje nedosledni — tako pri dvojezičnem poslovanju kot pri namestitvi javnih
Marca v radgonski občini
višje stanarine
S L marcem se bodo stanarine v radgonski občini povišale za 24 odstotkov. Za prav toliko se bo zvišala najemnina (tudi za garaže), medtem ko se bo voda podražila za povprečno 50 odstotkov. Največ (za 70 odstotkov) za družbene dejavnosti, 52 odstotkov več bo moralo odšteti gospodarstvo, gospodinjstva pa bodo plačevala vodo dražje za 40 odstotkov.
To pa nista bila zadnja podražitev in zviševanje stanarine in najemnine v tem letu. Do konca leta 1988 se mora višina stanarine približati 80 odstotkom ekonomske stanarine.	bp
Zimsko izobraževanje žensk
Poleg aktivov kmečkih žena in deklet v Gornji Radgoni in na Kapeli deluje v radgonski občini tudi aktiv v okviru TZO Apače. Ustanovili so ga šele pred tremi leti, vanj pa so vključene ženske iz Apač in okoliških krajev. Članic je okrog sto, pogrešajo pa večje sodelovanje mladih. V spomladanskem in poletnem času organizirajo izlete ali sodelujejo na tekmovanjih, razstavah in sejmih. Obiskale so že Dolenjsko in Koroško, ženske same pa so si zaželele, da bi letos bolje spoznale Pomurje. Prava umetnost kmečkih žensk pa je priprava raznih domačih jedi. Ko pripravljajo jedi za razstave in prodajo, zberejo surovine po vseh gospodinjstvih, pripravljajo in pečejo pa le v nekaj kuhinjah (in pečeh).
Pozimi, ko je nekoliko več prostega časa, pa pripravijo zani
majo domača informativna sredstva za svoja.
Na seji predsedstva je direktor Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota Štefan Dravec predstavil letošnje programske usmeritve in novosti v oblikah in vsebinah poročanja oziroma komentiranja. Opozoril je tudi na težek gmotni položaj Vestnika in slovenskega radijskega programa, medtem ko enota Nepujsag in madžarski radijski program (za zdaj) lažje shajata, saj dobivata denar iz republiškega proračuna. To pa seveda ne pomeni, da si ni treba prizadevati za nove bralce in vsebino, ki bo privlačna tudi za mlade. Prav zaradi tega vzroka bo poslej v Nepujsagu mladinska stran.
V razpravi je sodelovalo več članov predsedstva. Nekaj pobud: več pisati o delu krajevnih konferenc SZDL, kmetijska stran je dobra, nasveti naj bodo objavljeni pravočasno, nujnih je več prispevkov o prizadevanjih
da gre bolj za to, da v kadrovskih službah posameznih tozdov nimajo pravih strokovnih delavcev. Na to je opozorila tudi predstavnica skupnosti za zaposlovanje. Hudo pa je tudi zaradi tega, ker je na ob-
močju lendavske občine kar bolj torej kaže spodbujati izo-
nekaj tozdov, ki imajo sedež zunaj Pomurja, pa je tako (žal) kadrovska politika zelo odtujena. Človek ima občutek, da v matičnih podjetjih prevladuje prepričanje, da morajo v dislociranih tozdih delati le fizično. Absolventi določenih usmeritev višjih in visokih šol tudi zaradi tega nimajo večjih možnosti zaposlitve. V obdobju, ko ni dovolj domačih kadrov, se v določenih delovnih organizacijah zaposlujejo delavci iz drugih republik, največ iz sosednje
dvojezičnih napisov. Zato sta si omenjeni komisiji v skupnem programu dela za letos zadali kot eno najpomembnejših nalog nadaljnje uresničevanje dvojezi-nosti. V ta sklop sodi tudi delovanje dvojezičnih knjižnic na narodnostno mešanem območju, s
čimer se bodo prav tako posebej seznanili. V program dela pa so uvrstili tudi obravnavanje gradiva o delovanju narodnostnih samoupravnih interesnih skupnosti, ki ga pripravlja republiška narodnostna komisija, pregled raziskovalnega dela na področju narodnostne politike v zadnjih treh letih, obravnavo tistih sku-ščinskih in drugih gradiv, ki bodo zajemala tudi narodnostno problematiko (šolstvo, kulturo,
miva in poučna predavanja. Tako so do sedaj že poslušale predavanja o krvnem tlaku, sladkorni bolezni, ginekologiji, se seznanile z lončnicami in pravilnim delom z njimi, še posebno v velikem številu pa so se udeležile predavanja o pripravi in zamrzovanju živil.
Ob svojem prazniku, torej ob 8. marcu, bodo organizirale skupno praznovanje s kulturnim programom. Denar, ki so si ga prislužile med letom, jim bo prišel zelo prav.
Članice Aktiva kmečkih žena in deklet se dobivajo skoraj vsako sredo v prostorih krajevne skupnosti ali kmetijske zadruge v Apačah. Vse so vesele, da imajo končno svojo organizacijo, ki skrbi za njihovo prostočasno dejavnost, pa najsi bo izobraževanje ali praznovanje.
Bernarda Peček
tozdov po uveljavitvi zadnjih ukrepov iz programa gospodarske stabilizacije, novinarji naj se še naprej lotevajo tako imenovanih tabu tem, časnikarji naše hiše in dopisništev Dela, Večera, Radia Ljubljana . . . naj bolj sodelujejo, v Nepujsagu je treba uvesti rubriko pisem bralcev . . . Slišati pa je bilo tudi čudenje, da je status Radia Murska Sobota drugačen kot status Radia Koper, čeprav oba delujeta na obmejnem in narodnostno mešanem območju. Kritika je letela tudi na Mariborčane, ki so si nekako prisvojili radijsko frekvenco nemškega programa MM2, čeprav je bilo dogovorjeno, da bodo na tej valovni dolžini narodnostni programi.
V Lendavi torej ni večjih pripomb na naše pisanje. Tudi sofinanciranje Vestnika in radia (slovenski program) doslej ni bilo vprašljivo, je pa bilo na seji posebej poudarjeno, da morajo svoje obveznosti izpolnjevati vse
Hrvaške. Za številne je zaposlitev na našem območju le odskočna deska (pridobitev pripravniškega staža, izkušenj) za združitev dela na razvitejših območjih. Torej posebno velike koristi od »tujcev« ni. Še
braževanje domače mladine, in sicer z dodeljevanjem štipendij iz združenih sredstev in kadrovskih štipendij. Pa tudi Titov štipendijski sklad v lendavski občini skorajda ni izkoriščen, vsekakor pa ne med mladimi delavci, saj v tem šolskem letu ni bilo interesenta. Vsekakor pa je treba urediti tudi razmerja med matičnimi organizacijami in tozdi, kajti brez umskega potenciala tudi v neposredni proizvodnji ne gre.
Š. Sobočan
informiranje, družbenoekonomski razvoj idr.), spomnili se bodo 30-letnice dvojezičnega šolstva v Pomurju in se vključili v priprave na gostovanje narodnostnih kulturnih skupin v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Slavko Ivanjšič—Boris
(1922—
Z bolečo resnico smo se morali sprijazniti, da našega dragega Borisa ni več. Smrt, kateri ne uide nihče, nam je za vedno iztrgala dobrega človeka, moža, očeta, aktivista OF slovenskega naroda, skojevca, komunista, prvoborca, rezervnega majorja JLA ter neumornega družbenopolitičnega delavca in zvestega prijatelja-to-variša.
Od njega smo se poslovili minuli četrtek, 28. L 1988, z najvišjimi častmi v KS Železne Dveri.
Boris se je rodil 24. septembra 1922. leta v Železnih Dverih.
Že v drugi polovici leta 1941 je postal aktivist OF na območju Ljutomera. V marcu 1942. je navezal stike s partizanskimi enotami. Ko so se oglasili prvi partizani na Pohorju, je Boris postal borec Ruške čete, ki je kljubovala sovražniku prav oh robu samega Maribora, nato pa slavnega Pohorskega bataljona. Le za las je manjkalo, da ni ostal za vedno na Pohorju. V novembru istega leta je bil dodeljen za spremljevalca člana IO OF Slovenije, Ivana-Vojka Nemca, ki je bil kot politični aktivist poslan v Prlekijo. V juniju 1943. ga je okrožni odbor OF in KPS za Ijutomersko-rad-gonsko območje poslal na teren današnje občine Ormož, kjer je ustanavljal odbore OF in postojanke za terence. Po vrnitvi v Ljutomer je julija 1944. ustanovil kurirsko postajo TV-15 na Kogu in kasneje v I lovcih.
V narodnoosvobodilnem gibanju in borbi je ostal vse do osvoboditve ter sodeloval v številnih partizanskih akcijah.
občine. Podprli so tudi prizadevanja Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, da bi sofinanciranje enotno uredili v vseh štirih pomurskih občinah.
Š. Sobočan
Tudi v Lendavi dom počitka?
Zamisel, da bi povečali dom počitka v Rakičanu, v strokovnih krogih in dobila podpore. Število oskrbovancev v domovih namreč ne sme biti preveliko, kajti le na ta način se zagotovijo ustrezni odnosi med varovanci in osebjem. Prav zaradi tega so domovi počitka predvideni še v ostalih treh pomurskih občinah.
Tačas poteka akcija za dom počitka v Lendavi. Na območju lendavske občine je 14 odstotkov občanov, ki so stari čez 65 let. Tačas jih je v domu v Rakičanu 64, v domu v Lukavcih pa 21. Okrog 10 občanov čaka na namestitev v domu počitka v Rakičanu, vendar je malo možnosti, ker je prezaseden. V lendavski občini menijo, da je rešitev le v zidavi lastnega doma, ki naj bi bil v občinskem središču, torej na narodnostno mešanem območju, kajti izkušnje kažejo, da imajo nekateri občani madžarske narodnosti, ki so jih uspeli namestiti v dom v Rakičanu, težave zaradi jezika.
V Lendavi naj bi dom počitka oziroma dom oskrbovancev zgradili nekje v sredini mesta. Postal naj bi ne le zatočišče za stare in onemogle ljudi, ki nimajo svojcev ali pa ti ne skrbe zanje, ampak dom — središče življenja ostarelih. Poleg določenih oblik delovanja v prostem času naj bi imel tudi nekaj servisnih dejavnosti, na primer kuhinjo, kjer bi pripravljali obroke hrane še za preostale starostnike.
V letošnjem letu bodo v Lendavi skušali urediti formalnosti za določitev zemljišča in morda tudi že pridobiti lokacijsko dovoljenje, v prihodnjem letu naj bi zbrali denar (seveda brez republiških sredstev ne bo šlo), 1990. leta pa bodo predvidoma dom oskrbovancev, v katerem bo prostora za 100 ljudi, začeli zidati.
Š. S.
1988)
Kot udeleženec NOB je avgusta 1942. leta postal član SKOJ-a, maja 1943. pa ga je okrožni komite KPS sprejel za člana KPS. Novembra 1943. je Boris postal sekretar ustanovljenega okrožnega komiteja in odbora OF za ljutomersko
okrožje ter to funkcijo opravljal do aprila 1944.
Kmalu po osvoboditvi si je ustvaril družino, nekaj let živel v Cubru, nato se preselil v La-čaves. Kasneje se je zopet vrnil v svoj rodni kraj ter si ustvaril nov dom v Radomerju.
Borisova politična in društvena aktivnost se je nadaljevala tudi povojno obdobje vse do danes. Služboval je najprej na Negovi, nato pa je bil decembra .1945. nastavljen na Kmetijski odsek na Ptuj. Kasneje je bil v službi v Mariboru, nazadnje pa kot vodja krajevnega urada in matičar v Ljutomeru, Ivanjkovcih in na Kogu vse do upokojitve. Veliko zadovoljstvo mu je bilo politično delo v predsedstvu občinskega odbora ZZB NOV Ljutomer.
S. Feuš
VESTNIK 11. FEBRUARJA 1988
STRAN 4
ZA ZEMLJIŠKI MAKSIMUM IN ZLASTI PROTI NJEMU
| DOKLEJ musio m PREŽIVEIM
ODVISNOST OD KMETIJSTVA -
V javni razpravi o spremembah in dopolnitvah ustave SFRJ bo vnovič pogrevana ena od t. i. prepovedanih tem. Iz razglašenega orkestra mnenj ponujamo nekaj lastnih razmišljanj, pogledov kmetov in kmetijskih strokovnjakov ter predlaganih ustavnih rešitev.
VELJA ZA VSE!
Miran Potrč o zemljiškem
maksimumu in zadružni lastnini
Kmetijstvo je bilo pri nas v vsem povojnem obdobju v podrejenem položaju, nismo ga obravnavali enakovredno drugim gospodarskim panogam in temu primerni so zdaj tudi rezultati. Ne moremo sicer trditi, da se kmetijstvo v tem času ni razvijalo, vendar pravega razcveta ni nikoli doživelo, in če ga primerjamo s kmetijstvom v drugih razvitih državah, se razkorak v razvitosti samo še povečuje. Cela štiri desetletja po osvoboditvi se nismo mogli znebiti ideoloških ovir, ki so v večji meri zaviralno in nespodbudno vplivale na razvoj kmetijstva, zlasti v tistem njegovem delu, ki je v lasti občanov. Jugoslovanska zemljiška politika se je v vsem povojnem obdobju zavzemala za velike kmetijske obrate, češ da so ti edini sposobni pridelati dovolj (in poceni) hrane, interesi kmetov pa so bili največkrat odrinjeni na stranski tir. Odnos do kmetov se je v tem času večkrat spreminjal, bili so poskusi organiziranja različnih oblik zadružništva, ki pa pravega razcveta niso nikoli pokazale. Tako je bilo vse tja do leta 1971, žal pa je bilo do takrat že veliko zamujenega. Posledica neustreznega odnosa do kmetijstva je bila hitra deagrarizacija našega podeželja, močno se je zmanjšalo število čistih kmetij, izkušnje v svetu pa kažejo, da so le-te primerne za modernizacijo in intenzifikacijo kmetijske proizvodnje.
Veliko časa je moralo preteči, da se je odnos do zasebnega kmetijstva začel spreminjati. Zdaj zatrjujemo, da so ideološke ovire odpravljene in tudi zasebno kmetijstvo je treba razvijati na drugačnih osnovah. Sodobna in intenzivna proizvodnja tudi v kmetijstvu zahteva drugačne pogoje. Vse dražja kmetijska mehanizacija na majhnih površinah ni izkoriščena in draži proizvodnjo, zato so že nekaj časa prisotne razprave o spremembi zemljiškega lastninskega maksimuma. Ni se nam treba bati tistega, ki bi postal bogat na račun svojega dela, mnogo bolj škodljivi so tisti, ki bogatijo na račun drugih in brez dela. Ustavna dopolnila, o katerih prav zdaj poteka javna razprava, niso obšla tudi kmetijstva, saj čas in stanje, v kakršnem je naše kmetijstvo, zahtevata nekatere spremembe. V tem zapisu se ne bomo poglabljali v vsebino ustavnih dopolnil, pač pa želimo navreči le nekaj misli, o katerih bi kazalo razmišljati, ko bomo razpravljali o ustavnih spremembah.
Predvsem moramo vedeti, kaj želimo s spremembami doseči, saj bomo sicer še naprej neučinkoviti. Z ustavnimi spremembami se morata menjati tudi naša miselnost in odnos do kmetijstva, saj bo sicer vse skupaj ostalo le zapisano na papirju. Obveljati mora spoznanje, da kmetijstvo ni zgolj oskrbovalna dejavnost in zato ne smete imeti socialne funkcije, pač pa je kmetijstvo gospodarska dejavnost, ki zadovoljuje povpraševanje po hrani, hkrati pa zadovoljivo nagrajuje pridelovace in mora biti sposobna skrbeti za svoj lastni razvoj. Res, da je zemlja družbena dobrina, vendar če smo jo nekomu zaupali, mu' moramo tudi omogočiti, da ustvarja na njej primeren dohodek sebi, družbi pa ustrezno povračilo za uporabljena družbena sredstva. Obveljati mora spoznanje, da od kmetijstva niso odvisni le kmetje, pač pa vsi, ki hrano rabijo in navsezadnje tudi celotna družbena nadgradnja. Kmetijska politika zato ne sme nastajati v velemestih in v pisarnah, pač pa tam, kjer se hrana prideluje. O dejavnosti na podeželju naj zato odločajo kmetijci, in ne politiki in urbanisti. Delo tistih, ki v kmetijstvu delajo, bodisi daje to v zasebni ali družbeni lasti, mora biti enakovredno delu drugih delavcev. Zato je treba odpraviti normiranje in administriranje v kmetijstvu, saj dosedanja praksa kaže, da je prav takšno ravnanje povzročilo največ škode. Le dolgoročno zasnovana politika in pogoji lahko zagotavljajo stabilnost v kmetijstvu, zato je prav, da se osnove opredelijo v ustavi, in ne v zakonih. Slednji se namreč radi vse prehitro spreminjajo in kmetijci zato vanje nimajo preveč zaupanja. To, kar smo v preteklosti zapravili, se kmalu ne bo dalo popraviti, ne kaže pa pozabiti še na en problem, ki je še vedno živ — to je praznjenje našega podeželja. Odseljevanje s podeželja je potrebno ustaviti, in to predvsem z ustreznimi ukrepi ekonomske politike, ki bodo spodbujali mlade, da ostanejo na kmetijah.
Spremembe so potrebne tudi na področju organiziranosti kmetov in zadružništva, zato ustavna dopolnila tudi temu vprašanju namenjajo posebno pozornost. Pri tem pa vsekakor ne bi smeli mimo izkušenj iz preteklosti, da se ne bi ponovile nekatere stare napake. Po vojni smo imeli pri nas več poskusov organiziranja zadružništva, vendar bi si upali trditi, da so bili vsi ti poskusi bolj ali manj ponesrečeni. Tudi sedanje zadruge niso tisto, kar bi morale biti, oziroma so se razvile v povsem drugačno smer, kot so bile zamišljene. V sedanji organiziranosti zadruge niso predvsem kmetove zadruge, v katerih bi imel glavno besedo, od načrtovanja in upravljanja do prodaje svojih pridelkov. Kot organizacije združenega dela se kmetijske zadruge več ukvarjajo z ustvarjanjem dohodka, v njih prevladujejo interesi zaposlenih in se bolj ali manj ukvarjajo le s trženjem, namesto da bi povezovale kmete zaradi njihovega skupnega interesa. Na tem področju bo potrebno torej še marsikaj spremeniti, doreči in dopolniti, prav razprave o ustavnih dopolnilih pa so ustrezno mesto za to.
Kmetijski zemljiški maksimum je že nekaj let tema številnih razprav in polemik. Mnenja o tem so si deljena, dejstvo pa je, da je sedanji zemljiški maksimum že zdavnaj preživel in je ovira za hitrejši razvoj zasebnega kmetijstva. Ob uvedbi leta 1952 je bil ustrezen, saj takrat še ni bilo sodobnih kmetijskih strojev, danes pa stroji na desetih hektarjih niso izkoriščeni. Zagovorniki sedanjega zemljiškega lastninskega maksimuma trdijo, da sprememba ni potrebna, saj proizvodni maksimum ni omejen in lahko vsako kmečko gospodarstvo obdeluje toliko zemlje, kolikor je je sposobno obdelati. Pravijo, da bi se s povečanjem lastninskega maksimuma povečal tudi promet s kmetijskimi zemljišči in s tem beg kapitala iz kmetijstva, saj bi se denar iz rok kmetov prelival v roke nekmetov, ta denar pa je za kmetijstvo izgubljen. Zagovorniki večjega zemljiškega maksimuma trdijo nasprotno. V lastno zemljo bodo kmetje več vlagali, intenzivirali pridelavo, več pridelali in ustvarili tudi večji dohodek. Kakorkoli že, sedanja omejitev na 10 hektarjev je ekonomsko in ideološko preživela, zato jo je treba spremeniti, kmetom pa prepustiti, da se sami odločijo. Zvezna ustavna komisija predlaga, da vprašanje zemljiškega lastninskega maksimuma ne bi urejala zvezna ustava, ampak zvezni zakon. Vseeno pa ustavno dopolnilo pravi, da je kmetom zajamčena lastninska pravica na kmetijskem zemljišču, ki na kmečko gospodarstvo ne sme meriti več, kot je to določeno z zveznim zakonom, vendar ta površina ne sme biti manjša od 15 hektarjev. To velja za »ravninski« maksimum, medtem ko naj bi za hribovita območja to urejala republiška in pokrajinska zakonodaja.
Večinsko mnenje je, naj kmečko gospodarstvo obdeluje toliko zemlje, kolikor je je sposobno kakovostno obdelovati in vsako omejevanje postaja zato vprašljivo. Že zdaj je preveč zemlje neobdelane ali slabo obdelane in ta ne daje niti kmetijstvu niti družbi prave koristi. Naj bo kakorkoli že, ob sprostitvi ali povečanju zemljiškega lastninskega maksimuma se ne sme ponoviti praksa iz preteklosti, ko smo z davki pritisnili na velike kmetije in so zato mnoge med njimi propadle. To je dokaz, da politika do kmetijstva ni bila najboljša, cilj sedanjih ustavnih sprememb pa nikakor ni takšen.
Januarja (12. tega meseca) je v Radencih pomurskim pravnikom v gospodarstvu in političnemu aktivu Pomurja govoril o spremembah in dopolnitvah ustave SFRJ predsednik skupščine SR Slovenije Miran Potrč. Med drugim je spomnil na predlog predsedstva SFRJ, naj bi proučili, ali je sploh potrebno imeti v ustavi opredeljen zemljiški maksimum oz. kako omogočiti, da bi ga (viš
jega!) opredelil zakon. »V ustavni komisiji slovenske skupščine namreč že ves čas menimo, da bi bilo prav ob osnutku ustave jasno opredeliti, da je sedanji zemljiški maksimum daleč pod optimalnim za sodobno kmetijsko proizvodnjo. Ko smo presojali, če ustreza, da samo zakonu preko ustave dajemo pooblastilo za določanje maksimuma, ali pa bi bilo morda prav, da je v tem pogledu tudi v ustavi določeno zagotovilo, smo na osnovi razgovorov v Zadružni zvezi Slovenije ugotovili, da kmetje želijo slednje; torej ustavno zagotovilo. V nasprotnem bi bilo mogoče tako rekoč vsak dan drugače določati zemljiški maksimum: enkrat bi rekli deset, drugič 15, nato 40, pa spet 15 hektarjev, ker je seveda spreminjanje zakona enostavnejša zadeva kot spreminjanje ustave. Iz tega razloga smo se zavzemali, naj tudi ustava govori o tem, koliko obdelovalne zemlje je kmetom zajamčeno imeti v lastnini. Ob tem je bila naša'
usmeritev, da to več ne bi bil maksimum, ampak — čeprav je malo zapleteno — minimum zemljiškega maksimuma, to je najmanj, kar lahko določi zakon. Predvsem po naših prizadevanjih in s podporo mnogih drugih — najmanj in do konca ni bilo podpore iz Vojvodine — je in bo v osnutku ustavnih amandmajev določeno, da kmetijski maksimum določa zakon, da pa je njegova spodnja meja 15 hektarjev. Ne mislimo, da gre za izjemno pomemben dosežek, smo.pa trdno prepričani, da je ta številka oz. taka površina daleč pod op-timumom. Vendar se nam zdi pomembno dvoje: prvič, da je ustavna komisija (oz. zdaj že zvezni zbor) jasno izrazila svoje prepričanje, do 10-hektarski maksimum družbeno ni več ustrezen, in drugič, da smo z ustavno razpravo zagotovili, da se bo povečal za najmanj pet hektarjev, ker bi sicer lahko ostalo po starem in bi o tem, kaj naj bo v zakonu določeno, razpravljali še nekaj let,« je pojasnjeval Potrč.
Kar zadeva uvajanje novih oblik lastnine, pa kaže povzeti razmišljanje predsednika slovenskega parlamenta v tistem delu, kjer je razčlenjeval kategorijo zadružne lastnine. »Resje, da ustavno ni povsem razčiščena, a najbrž ni vprašanje, da mora pojem lastnine teoretično razčistiti ustava. Zadruge nasploh, ne samo kmetijske, so mnogo jasneje opredeljene kot organizacije zadružnikov, ki v načelu — razen nekaj možnih zakonskih omejitev s pogodbo kot osnovo za oblikovanje zadruge in statutom kot konstitutivnim aktom zadruge — urejajo svoje medsebojne odnose. Mislim, da na tej osnovi, ob ustrezni razlagi, obstaja možnost bistvene razširitve zadružništva in drugačnega oblikovanja odnosov v zadrugah. Predvsem bi lahko prišlo do mnogo bolj fleksibilnih oblik in kombinacije družbene, zasebne in zadružne lastnine. Kar je pri tem izjemno pomembno — tako vsaj so nam zatrjevali tisti, ki bolje poznajo genezo zadružništva v Sloveniji — dano je ustavno jamstvo, da mora biti v primeru razformira-nja zadruge zadružna lastnina razdeljena zadružnikom. Gre za
"IZ OSNUTKA
DOPOLNIL K USTAVI SFRJ
Za našo temo sta bistveni 16. in 18. dopolnilo z obrazložitvami, kjer je govor o združevanju dela in sredstev kmetov ter zemljiškem maksimumu. Gre za združevanje v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah, ali za združevanje z delavci v ozdih. Ob izraženem ustavnem načelu, da je zadruga organizacija kmetov — zadružnikov, so poudarjeno in jasneje določene pravice zadružnikov, kar naj bi r končni posledici omogočalo znaten delež kmetijstva k strategiji razvoja in umiritvi tokov deagrarizacije. Posebej pomembno je določilo, da »kmetje obdržijo lastninsko pravico na zemljišču, delovnih sredstvih oz. drugih sredstvih, ki jih združijo r kmetijsko zadrugo. Kmetje lahko ta sredstva s pogodbo prenesejo v zadružno oz. družbeno lastnino«. Urejeni so temelji pridobivanja dohodka zadružnikov, določeni njihova pravica in dolžnost, da izločajo sredstva v sklade zadruge, ter opredeljeno, da »morajo zadruge in druge organizacije kmetov > skladu s svojimi ekonomskimi in drugimi interesi vlagati sredstva tudi Za celotni razvoj vasi«. Natančneje je določena »pravica zadružnikov, da jim ob izstopu iz zadruge ali prenehanju zadruge pripada celoten znesek sredstev, ki so jih izločili r sklade zadruge, kar povečuje interes kmetov, da združujejo sredstva v zadruge in povečujejo zadružne sklade: kmetje imajo tudi pravico do vračila sredstev, na katerih so obdržali lastninsko pravico oz. pravico do vračila vrednosti sredstev, združenih v zadrugo«. Zadevni (16.) ustavni amandma, naj bi — po mnenju predlagatelja, to je skupščine SFRJ — vnesel pomembne novosti v ustavna določila o združevanju kmetov v zadruge in druge organizacije, kar bo med drugim pomembno povečalo možnosti za ekonomski razvoj, za zaposlovanje in povečanje narodnega dohodka v kmetijstvu in na vasi.
Kar pa se tiče 18. dopolnila, to določa: »Kmetom je zajamčena lastninska pravica na kmetijskem obdelovalnem zemljišču, ki ne sme meriti na kmečko gospodarstvo več, kot je to določeno z zveznim zakonom. Ta, z zveznim zakonom določena površina, ne sme biti manjša od petnajstih hektarjev na kmečko gospodarstvo. Zakon lahko določi, da sme kmetijsko obdelovalno zemljišče, na katerem imajo kmetje lastninsko pravico, v hribovskih in planinskih krajih meriti več, kot določa zvezni zakon za površino na kmečko gospodarstvo«. K temu je dodana obrazložitev, češ da »se s predlagano spremembo ustavno določa površina, pod katero se ne sme z zveznim zakonom določitTnajvečja površina, do katere lahko kmetje pridobijo lastninsko pravico na kmetijskem obdelovalnem zemljišču. Tako bi se jasneje opredelilo, da bo z zveznim zakonom določena večja površina od tiste, ki je sedaj določena v ustavi SFRJ kot maksimum, do katerega lahko kmet pridobi lastninsko pravico. Ocenjeno je bilo, da je to nujno, ker bi se v nasprotnem utegnilo razumeti, da je površina, določena v osnutku dopolnil k ustavi SFRJ, tista, ki bo prevzeta ali neznatno povečana v zveznem zakonu, kar ne bi bilo v skladu z opredelitvijo, da je treba občutneje povečati zemljiški maksimum.«
to, da je bilo pri številnih oblikah organiziranja — vsaj po informacijah, ki jih imam — veliko zadružnih domov, hlevov, tega, pnega, kar je ob razformiranju zadruge naenkrat postalo druž-
Jelica Jelen, kmetica iz Lukavec pri Ljutomeru, kooperantka KZ Ljutomer-Križevci: »Že zdavnaj bi morali ukiniti zemljiški maksimum, saj ni več strahu, da bi kdo koga izkoriščal. Na 10-hektarski kmetiji je težko karkoli načrtovati, povečevati, kolobariti, ker je enostavno premalo zemlje. Pridelek s take kmetije se večinoma porabi za govedorejo ali prašičerejo. Davščine in prispevki za in-validsko-pokojninsko zavarovanje se iz leta v leto povečujejo in poberejo več glav goveje živine.
Kmetija mora za pridelavo porabiti veliko gnojil, kakovostna škropiva, še kakovostnejša semena, da o stroških za gorivo, elektriko, veterino, popravila strojnega parka in podobno ne govorimo. Pri 30 glavah goveje živine pride tudi do poginov, na kar je treba računati, in s tem so seveda povezani veliki stroški zavarovanja. Mladino smo zaposlili, ji dali kakovostno izobrazbo, jo naučili, da delo na kmetiji ni ne lepo ne hvaležno ne donosno, in torej strahu pred izkoriščanjem ni. Ob vsej mehanizaciji mora imeti 10-hektarska kmetija naslednika, vsaj morala bi ga imeti, in trije ljudje morejo s pridnim delom obdelati tudi 40 hektarjev zemlje. S tem bi se povečali dohodki kmetije, (vsaj) stalni stroški pa ostali enaki. Raje bi uveljavili minimum, pa ne tako, da
Marjan Kardinar, direktor TZO Murska Sobota:	»Mo-
ram reči, da se odnos do kmetijstva v zadnjem času le nekoliko izboljšuje in tudi ustavna dopolnila so naravnana k izboljšanju družbenoekonomskega položaja kmetijskega proizvajalca. Največ zanimanja med kmeti je seveda vzbudilo tisto dopolnilo, ki govori o zemljiškem maksimumu. Dobršen del naših kmetov je usmerjen v živinorejo; če želimo poceniti to proizvodnjo, je potrebno doma pridelati čim več krme, sedanji zemljiški maksimum pa tega marsikomu ne omogoča. Na območju naše temeljne zadružne organizacije je veliko povpraševanje po kmetijskih zemljiščih, od kupne moči kmetov pa bo v največji meri odvisno, ali se bodo za nakup tudi odločili. Kljub vsem težavam, ki so še v kmetijstvu, naši kooperanti vseeno s precejšnjim optimizmom gledajo v prihodnost. Opažamo sicer zmanjšanje stale-ža živine pri ostarelih kmetih in na tistih kmetijah, kjer delo na zemlji ne predstavlja osnovne •dejavnosti, medtem ko so usmerjene kmetije ohranile stalež živine. V naši temeljni organizaciji smo opravili anketo na usmerjenih kmetijah in ugotovili, da imajo perspektivo in naslednike,
Franc Štih, kmet iz Noršinec pri Ljutomeru, kooperant KZ Ljuto-mer-Križevci: »Gre za vprašanje, ki smo ga načenjali pred desetletjem, zlasti pa ga pogreli leta 1981. Uvideli smo, da deset hektarjev obdelovalne zemlje ne zadošča za hleve, ki smo jih takrat gradili; sam sem jih postavil za 20 hektarjev. Takrat se je zemlja dala dobiti v najem in tudi pospeševalna služba jo je obljubljala. Opozarjali smo, da 50 ali 60 glav živine potrebuje bistveno več kot deset glav, in je za to potrebnih ne deset, marveč 20 ali več hektarjev obdelovalne zemlje. Bolj bi morali govoriti o zemljiškem minimumu, da bo družba vedela, kakšnega kmeta oblikovati: ali z dvema kravama, kar je povsem zgrešeno, ali z 20 kravami in več, ko se po moje šele začne rentabilnost molže mleka. Gotovo je vprašanje zemljiškega maksimuma povezano s proble-njom, če bodo mladi ostajali na kmetijah, ali ne. Imam dva sina, ki obiskujeta kmetijsko šolo v Rakičanu in zanesljivo bo eden ostal doma; morda celo oba. Pri
bena lastnina. Se danes kmetje pravijo: mi smo jih gradili tega in tega leta, naenkrat pa nimamo več nič z njimi. Zdaj je v tem pogledu dano ustavno zagotovilo,« smo razumeli Mirana Potrča.
bi komurkoli jemali zemljo, marveč bi uvedli tako delo v tovarnah in tako vzgojili delavce, da bi na delovnem mestu, kjer puščajo svoje delovne sposobnosti, spoznali življenjski cilj in se zaradi preobremenjenosti odpovedali zemlji, ki je ne morejo kakovostno obdelovati oz. jo obdelujejo samo zase. Cilj kmeta pa ni, da dela zgolj zase, ampak da postane tržni proizvajalec. Sicer pa seje sedanji 10-hektarski zemljiški maksimum izkazal tudi kot ovira pri ustvarjanju novih kmečkih družin. Tako se ne moreta poročiti dva mlada s kmetij s po šest hektarji zemlje, ker je imata enostavno preveč. Morata se nekako znajti, da zemljo obdržita, jo prikrijeta, ali kaj takega, kar nam res ni potrebno.«
nekoliko večji problem bo le tam, kjer so prevzemniki kmetije še samski, zato bomo morali v prihodnje v zadrugi tudi temu namenjati nekoliko več pozornosti, saj razmerje med kooperantom in zadrugo ne sme ostati le na proizvodnem odnosu. O zemljiškem maksimumu pa morda še tole. Tisti, ki bo povečal svoje površine, bo povečal tudi proizvodnjo, vendar osebno menim, da mora vsaka kmetija v prvi vrsti zaposliti predvsem lastno delovno silo. Nesprejemljivo bi bilo, da bi se družinski člani zaposlovali zunaj kmetijstva, delo na kmetiji pa bi opravljali z najemno delovno silo.«
maksimumu bi morali upoštevati tudi število zaposlenih družinskih članov, saj nismo v enakopravnem položaju z družbenim sektorjem. Poznate posestno sestavo v Pomurju in podatek, da recimo na enega pomurskega kmeta pride približno 50 arov obdelovalne zemlje. Mislim, da se na teh 50 arih ne da živeti, ne danes ne v prihodnje. V družbenem sektorju kmetijstva so ti kazalci drugačni.«
VESTNIK 11. FEBRUARJA 1988
STRAN 5
LENDAVA
Vzajemnih blagajn je vedno več
Živimo v času, ko se je težko prebijati skozi vsakdanje življenje, posebno še tistim delavcem, ki imajo manjše osebne dohodke in morajo z njimi prehraniti več družinskih članov. V delovnih organizacijah si pomagajo na več načinov, takrat ko kdo zaide v težave, pa bi mu nekaj denarja olajšalo položaj. Že pred petimi leti so začeli ustanavljati tako imenovane blagajne vzajemne pomoči. Delavci, ki se sami odločijo, da pristopijo v članstvo, podpišejo pristopno izjavo in vsak mesec prispevajo določen znesek v skupno blagajno. Ti delavci imajo pravico do kratkoročnih posojil brez obresti.
Med prvimi so v lendavski občini blagajno vzajemne pomoči ustanovili v Elektrokon-taktu. Od 490 zaposlenih sta 202 člana blagajne. Vsak mesec vplačajo vanj po 2000 dinarjev in lahko dobijo posojilo v višini 40 do 60 tisoč dinarjev, sedaj tudi že po 100 tisoč dinarjev. Posojilo dobijo za dobo 10 mesecev brez obresti. V Ini Nafti je članov vzajemnosti okoli 600, vsak mesec plačujejo po 500 dinarjev, dobijo pa do 100 tisoč dinarjev kratkoročnega posojila za dobo 10 mesecev.
V Gorenju Varstroj lahko član blagajne vzajemne pomoči dobi posojilo v višini 100 tisoč dinarjev na dobo 12 mesecev. Mesečno plačujejo v skupno blagajno, po 1000 dinarjev. Tudi v Toku Žižki imajo svojo solidarnostno blagajno, zaposleni plačujejo vanjo po 50 do 2500 dinarjev, od skupnega zneska pa je odvisno posojilo, ki ga odplačujejo v šestih mesecih.
V Delozi v V. Polani je od 140 zaposlenih 77 članov blagajne vzajemne pomoči. Mesečno plačujejo po 500 dinarjev in lahko dobijo po 50 tisoč dinarjev posojila, ki ga odplačujejo 10 mesecev. Tudi v lendavskem Gradbeniku je polovica delovnega kolektiva članov blagajne vzajemne pomoči. Mesečno prispevajo vanjo po 800 dinarjev, dobijo pa kratkoročno posojilo v višini 80 tisoč dinarjev na petmesečno odplačilo.
V Leku Ljubljana, obrat Lendava imajo blagajno vzajemne pomoči organizirano pri sindikatu. Mesečno plačujejo po 2000 dinarjev, posojilo pa je odvisno od tega, za kakšen namen se prosi, v povprečju pa se giblje med 50 do 60 tisoč dinarjev. Odplačujejo ga v šestih mesecih.
Tudi v drugih delovnih organizacijah imajo blagajne vzajemne pomoči, v nekaterih pa je do takšne vzajemnosti odpor. V osnovni šoli Drago Lugarič so jo poskušali ustanoviti, pa je bilo več zaposlenih proti. Kaže, da jih je bilo bolj sram, da bi iz blagajne jemali pomoč. V drugih delovnih organizacijah tega sramu ni, veliko pa pomeni ljudem, ki pridejo v stisko in ki nimajo nikogar, razen svoje delovne organizacije, ki bi jim v težkih trenutkih ponudil pomoč. Na svojo blagajno vzajemne pomoči se lahko vedno zanesejo.
Jani D.
GLASBENA PARADA RADENCI
17.—19. FEBRUAR 1988
Hotel RADIN — Kongresna dvorana
17.	02. ob 20.00 Večer instrumentalne glasbe v izvedbi jugoslovanskih big band z obvezno temo in maršem
18.	02 ob 20.00 Večer velikanov big banda
19.	02 ob 20.00 Večer jazza	Vljudno vabljeni!
•--NEMIREN POUKREPNI SEN------------------------------
Križevski opekarji prisiljeni zapreti
Zloglasni poseg vlade v cenovna razmerja, ki smo mu bili priča konec lanskega leta, je v bistvu pokazal zobe šele letos, ko bi bilo treba začeti na novo, bolje. Nekaterim bolj, drugim manj. Med prve gotovo sodijo veliki porabniki vseh vrst energije — v Pomurju so to predvsem opekarji: dolgovaški in križevski.
Obiskali smo opekarno v Križevcih pri Ljutomeru in zaznali, da bi bili brez ukrepov danes povsem spodobna firma z jasno strategijo razvoja in nemotenim poslovanjem. Strategija kljub vsemu sicer ostaja, zato pa njeno uresničevanje spremlja vrsta nepotrebnih (beri: z ukrepi Zisa povzročenih) težav. Prva in osrednja izhaja iz dejstva, da so se vhodne surovine (plin, elektrika) podražile za skoraj 70 odstotkov, hkrati pa so morali cene svojim izdelkom (opekam) znižati za 13 odstotkov. Ce dodamo (v
Nekaj od 40 milijonov kosov opeke in eden od 180 delavcev Križevskih opekarn, kjer se po »darilu« zvezne vlade sprašujejo, kako dolgo bodo cene njihovih izdelkov še zamrznjene. Ves ta čas pa »izdelujejo« izgubo ...
Foto N. J.
Agroservis montira grelne plinskega olja
Znano je, da imajo v hladnih dneh lastniki vozil z disel-skimi motorji, ki jih poganja plinsko olje, več težav kot vozniki avtomobilov z bencinskimi motorji. V dneh s temperaturami pod ničlo se v ceveh, ki vodijo iz posode za gorivo do motorja, gorivo strdi. Gre za izločanje kristalov parafina. V drugih državah, kjer na črpalkah prodajajo plinsko olje D|, je težav manj. Za nameček je letošnjo zimo naš Petrol opustil prodajo zimskega plinskega olja D].
Ukrepov proti parafiniranju plinskega olja je več. Nekateri priporočajo dodajanje navadnega bencina. V plinsko olje je mogoče dodajati tudi različne dodatke, da se gorivo ne zgosti tako hitro.
Še učinkovitejša metoda, s katero lahko preprečujemo zgoščevanje plinskega olja, pa je poseben grelnik. Takšni grelniki lahko delujejo na različne načine. Doslej sta bila uporabljena dva: na vodo, ki prihaja iz hladilnega sistema, ali pa na električno gretje. V vsakem primeru pa mora imeti takšen grelnik tudi posebno termostatsko stikalo, ki gretje izključi takrat, ko se gorivo segreje do ustrezne temperature. V nasprotnem primeru lahko pride zaradi prevročega goriva do okvar na tlačilki goriva, ki posameznim valjem odmerja ustrezne količine goriva.
Pred nedavnim je tudi tovarna Volkswagen začela za svoje diselske avtomobile (tako kot nekatere, ki izdelujejo dražje avtomobile —, na primer Mercedes) serijsko vstavljati grelnike, ki delujejo na drugačen način kot dosedanji uporabljeni sistemi. Gre za to, da je v filtru za diselsko gorivo tudi poseben uravnalni ventil. Ventil pri temperaturi goriva med 0 in 3 stopinjami Celzija odpre dodaten krožni tek goriva, pri katerem iz tlačilke goriva priteka od tam segreto gorivo nazaj v filter za gorivo. Ta ventil je odprt vse dotlej, dokler plinsko olje v filtru ne doseže temperature med 10 in 13 stopinjami Celzija. Če je temperatura goriva višja, se ventil samodejno zapre.
obrat
tem kontekstu grozljiv!) podatek, da je energija kar 55 do 60 odstotkov stroškov izdelave vsake opeke, je bolj ali manj jasno, da opekarji tudi v Križevcih od ukrepov sem izdelujejo zgolj in samo zgubo. In tako bo vse dotlej, dokler iz Beograda ne bo prispelo odrešilno sporočilo, da lahko cene zvišajo — radi bi jih vsaj za 25 odstotkov. Kaj takega so že pričakovali v paketu, ki je »pomilostil« kavo in zdravila, pa so se žal ušteli. Sodijo, da bodo z administracijo zamujeno lahko nadoknadili, če jim dovolijo povišanje vsaj do 15. februarja. Če bo to pozneje, pa je njihovo nadaljnje proizvajanje že vprašljivo. Izračunali so namreč, da si bodo ob teh pogojih do polletja nabrali kar za 490 milijonov izgube. Tega pa v kolektivu s sodobno tehnologijo, primerno or
naprave proti zgoščevanju
Takšna dodatna naprava pa voznikov ne rešuje iz težav, če se v avtomobilskem rezervoarju, ceveh ali filtru zaradi mraza gorivo strdi. Temu je lahko kos le gorivo, ki je pripravljeno na zimske temperature. Pač pa takšen filter, ki je v ZRN le za okoli 65 mark dražji kot navaden filter za gorivo, omogoča brezhiben dotok goriva med vožnjo, in sicer ob vsaki temperaturi.
Podobno gretje na principu pretoka goriva so sami skonstruirali mojstri Agroservisa ABC Pomurke iz Murske Sobote. Grelec montirajo na filter pretoka goriva, kjer najpogosteje pride do zgostitve oziroma zamrznitve goriva. Grelec montirajo na vse vrste osebnih in tovornih vozil s pogonom na plinsko olje. Dodatni grelec, ki ga montirajo na sesalni cevi v rezervoarju, je varen, ker je priklopljen na alienator in je dodatno zavarovan z varovalkami in preklopnimi stikali (releji), ima pa tudi kontrolno kontaktno lučko. Plinsko olje greje do 10 stopinj Celzija in toplo plinsko olje vrača v rezervoar. Sicer že znani sistem gretja plinskega olja je v Agroservisu dopolnil in za vsa vozila pripravil Naci Gjerkeš, pri izvedbi pa sta sodelovala Štefan Flisar in Avgust Gomboš — na fotografiji.
Boris Hegeduš
ganiziranostjo, visoko motivacijo delavcev (decembrsko povprečje 330 tisočakov je glede na dokaj nizko kvalifikacijsko strukturo in razvitost občine nasploh kar lepa plača) in zato močnim občutkom pripadnosti kolektivu še zdaleč niso vajeni. Zato bi bile posledice kaj hude — ne le zaradi izgub, pač pa bolj zaradi rastočega nezaupanja delavcev. Časi so pač taki, da slovenske opekarne zapirajo — direktor križevskih, Branko Zidar, na primer še pomni, da jih je bilo 36 — danes jih je (in večinoma so v severovzhodni Sloveniji) le še osem. Prleki toliko zaupajo vase in v svoje sposobnosti, da se morebitnega propada ne bojijo. Res je sicer, da so ukinili obrat v Lukavcih, kar je neposredna posledica ukrepov. Tamkajšnjih 32 delavcev je namreč izdelovalo masivne zidne elemente, ki pa dohodkovno niso zanimivi. Poleg tega je bila v Lukavcih izrazito zastarela tehnologija, kar je prispevalo k temu, da so imeli v obratu, izgubo — ukinitev je bila zato po ukrepih, ki so vse skupaj še bolj zaostrili, edina možna pot. Vendar pa delavci ne bodo ostali brez zaposlitve. Križevska preobrazba namreč poteka v dveh smereh: povečati število izdelanih strešnih opek (in s tem iztoza). Zakaj?
Ker je na primer ta izdelek doslej zasedal 25 odstotkov proizvodnih zmogljivosti, pa vendar »prispeval« kar pol zaslužka križevskih opekarnarjev. Drugi pre-ustroj pa je oblikovanje lastne trgovske mreže. Prav v zdaj praznih prostorih v Lukavcih naj bi namreč prodajali vse, kar je potrebno za gradnjo. Drugih proti-ukrepnih rešitev v Križevcih ne vidijo (če dodamo še že omenjeno pričakovanje zvišanja cen opeke) — ne morejo si privoščiti, da bi se obnašali kot, na primer, kragujevška Zastava (pa še kdo drug), kjer enostavno spremenijo ime izdelku ali malce preoblikujejo embalažo in že je tu proizvod z novo (nezamrznjenp!) ceno. Opeka je namreč še vedno opeka, embalaže nima, ker jo prevažajo na paletah.
Če odmislimo ukrepe, bi bilo opekarnarjem v Križevcih te dni še kar prijetno. Toda ukrepi so in zato o mirnem snu ne duha ne sluha. Morda pa se bo le kaj spremenilo, preden bodo zaprta vrata še zadnje slovenske opekarne!
Bojan Peček
GORENJE VARSTROJ LENDAVA
Proti posledicam
z notranjimi rezervami
V lendavskem Gorenju Varstroj so v lanskem letu dobro poslovali. V tozdu Tovarna varilne opreme so obseg proizvodnje povečali za 5,5 odstotka, v tozdu Montaža-Purlen za 6,3 in v tozdu Varis je bila količinska izdelava višja za 6,9 odstotka. V letu 1987 so tudi občutno, in sicer za 23 odstotkov, povečali izvoz; na tuje so prodali izdelke v vrednosti 2 milijona 800 tisoč dolarjev. V kolektivu je 1120 delavcev, povprečni osebni dohodek v lanskem letu pa je znašal 225 tisoč 398 dinarjev. Žal pa tudi v Varstroju, podobno kot v marsikateri drugi organizaciji združenega dela, zaradi neživljenjskih predpisov (omejevanje osebne porabe) niso uspeli izplačati jubilejnih nagrad, kar bodo skušali storiti v tem mesecu.
Kako v letu 1988? Vršilec dolžnosti predsednika poslovodnega odbora magister Alojz Pihler pravi, da se bo Varstroj v temjetu še bolj vključil v naša izvozna prizadevanja. Sledi torej družbenim usmeritvam, pa tudi strategiji sestavljene oganizacije združenega dela Gorenje. Verjetno bo tudi v tem poslovnem letu največje devizne učinke dosegal tozd Tovarna varilne opreme, ki izvaža male varilne aparate, polavtomate in tudi že profesionalno varilno tehniko v Zvezno republiko Nemčijo, Dansko, Italijo, Belgijo, Grčijo, Kanado in tudi v nekatere dežele severne Afrike. Delavci tozda Montaža-Purlen so se tudi že uveljavili na tujem, kajti že nekaj let delajo na Nizozemskem in Madžarskem.
Povpraševanje po predizoliranih purlenskih A in B ceveh in ceveh varvent je namreč kar precejšnje.
Ta tozd načrtuje tudi izvoz razteznih posod. Letos se obeta tudi večji obseg montažerskih del v. Zvezno republiko Nemčijo, kjer bo predvidoma delalo okrog 70 delavcev. V letošnjem letu pa se v izvoz vključuje tudi tozd Varis, saj so prav v teh dneh podpisali pogodbo o izvozu 110 sanitarnih kabin v Zvezno republiko Nemčijo. Ta izdelek, ki ga sicer uspešno prodajajo na domačem tržišču, je vzbudil precejšnjo pozornost na gradbenem sejmu v Miinchnu, zato bodo okrog 100 kabin izvozili tudi v Francijo, kamor so sicer skušali prodreti že v lanskem letu.
»Značilnost našega vključevanja v mednarodno delitev dela je, da iščemo, poleg klasičnega izvoza, druge oblike sodelovanja, na. primer v obliki kooperacije s tujimi partnerji. Za zdaj imamo dva v Nemčiji in po enega v Avstriji in na Madžarskem.
To je pomembno med drugim tudi zato, ker v okviru sodelovanja pridemo do materialov, ki jih na našem tržišču ni ali pa so predragi-
Pa pogoji poslovanja? Zvezni interventni ukrepi so prizadeli tudi ta kolektiv, saj se je zaradi njih ekonomičnost poslovanja poslabšala, vendar bodo skušali ta izpad nadoknaditi z notranjimi rezervami, ki jih je še nekaj neizrabljenih. Gre za normative časa, potrebnega za izdelavo določenega sklopa ali izdelka, potem za količine materiala (možnost manjše porabe), k poslovnim uspehom pa prispeva tudi

Kmetijstvo, živilska industrija, trgovina in gostinstvo o. sol. o.
Murska Sobota,
Po sklepu delavskega sveta sozda ABC POMURKA Murska Sobota z dne 23. 12. 1987 razpisuje razpisna komisija dela in naloge
vodje delovne skupnosti
(direktorja centra za ekonomiko, organizacijo, poslovanje in razvoj ter predlaganje poslovnih ciljev sozda)
sozda ABC POMURKA v Murski Soboti, z naslednjimi pogoji:
— visoka strokovna izobrazba ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri,
— 5 let delovnih izkušenj pri vodenju in organiziranju.
Kandidati morajo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev poslati na naslov: Sozd ABC POMURKA, Murska Sobota, Lendavska 9 (za razpisno komisijo), v 15 dneh po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po njej.
boljša izdelava, da bo tako manj izmeta, škarta... K boljšemu uspehu pa prinese svoje tudi komercialna služba, če ne z drugim pa vsaj s tem, da doseže pri kupcih enake plačilne roke, kot se jih sicer Varstroj skuša držati pri poravnavi svojih obveznosti do dobaviteljev. Torej hitrejše obračanje denarja in čimmanj kreditiranja kupcev. V Varstroju pa tudi predlagajo vsejugoslovansko akcijo za poravnavo obveznosti in terjatev, kajti na ta način bi z denarjem, ki je na razpolago, dosegli, da bi združeno delo finančno lažje poslovalo.
V lendavskem Gorenju Varstroj se tačas pripravljajo na referendum o drugačni statusni organiziranosti. Glasovanje bo predvidoma 21. marca. Za kaj gre?
»V Gorenju Varstroj imamo dve programski usmeritvi. To je proizvodnja električnih aparatov in naprav s posebnim poudarkom na varilstvu, druga dejavnost, ki s prvo nima nič skupnega,- pa je gradbeništvo, kjer delujeta tozd Varis s sanitarnimi kabinami, betonskimi strešniki in gradbeno galanterijo in tozd Montaža-Purlen, ki izdeluje poleg cevi purlen še predizolirane. cevi, raztezne posode za centralno gretje, opravlja pa tudi montažerska, inštalaterska in izolaterska dela. Glede na ti dve programski usmeritvi je nujna preorganizacija oziroma ukinitev tozdov in oblikovanje dveh enovitih delovnih organizacij.
Nova organizacijska oblika naj bi zaživela s L julijem 1988.
S tem pa sodelovanje seveda ne bo prekinjeno, kajti še naprej bomo imeli nekatere skupne službe. Po drugi strani pa je tudi res, da smo že zdaj prenesli iz delovne skupnosti skupnih služb v tozde vse »življenjske« funkcije.
Če hočemo doseči na tržišču celostno ponudbo, tako imenovani inženiring od zamisli, projektov do izvedbe, je nujna povezava tozdov Montaža-Purlen in Varisa v enovito delovno organizacijo.
Enako bo tudi delovna organizacija Tovarna varilne opreme učinkovitejša, če bo samostojna,« je pravilno ugotovil v. d. predsednika poslovodnega odbora Alojz Pihler. Odločitev pa bodo seveda sprejeli delavci.
Š. Sobočan
STRAN 6
VESTNIK 11. FEBRUARJA 1988
kmetijska panorama
Več kot leto prej, pa vendar pod načrti
Strokovnjaki svetujejo
Jugoslovanska in z njo tudi slovenska in pomurska živinoreja se že dalj časa otepa s številnimi težavami. Položaj se od časa do časa nekoliko izboljša, pa spet poslabša, tako da rejci pravega zagotovila za stabilno proizvodnjo nimajo. Ko je nekoliko boljše v prašičereji, škriplje v govedoreji ali narobe, nemalokrat
V TRETJE LETO Z GLASILOM
NAŠE GORICE
Društvo vinogradnikov prekmurskih goric Goričko je na občnem zboru minulo nedeljo ugodno ocenilo delovanje društva v minulem obdobju. Z nekaj več kot 500 člani je to društvo med največjimi v Sloveniji, osnovno skrb pa posveča predvsem strokovnemu izpopolnjevanju svojih članov, saj tudi za letos pripravlja več strokovnih predavanj in praktičnih prikazov iz vinogradništva.
Društvo, ki je ob koncu minulega leta praznovalo drugo obletnico uspešnega delovanja, je za občni zbor izdalo tudi svoje interno glasilo Naše gorice, ki so ga prejeli vsi člani. Tudi to glasilo je v glavnem nemenjeno izobraževanju članov, saj je v prvi številki med drugim tudi več strokovnih nasvetov, ki govorijo o varstvu vinske trte pred boleznimi in škodljivci, o ureditvi vinograda, o najpogostejših napakah in boleznih vina ter postopkih za njihovo odpravo, objavlja pa tudi rezultate društvenega ocenjevanja vin svojih članov. Glasilo naj bi v prihodnje izhajalo dva do trikrat na leto, zaradi izredne množičnosti pa v društvu tudi razmišljajo, da bi na nekaterih močnejših vinogradniških območjih ustanovili sekcije.
pa so v težavah oboji. Trenutno so v težavah prašičerejci, ki jih ne pestijo le slabe cene, pač pa se ubadajo tudi s problemom prodaje. Ponudba prašičev na jugoslovanskem trgu se je namreč močno povečala, mesarji lahko izbirajo in kupujejo po nižjih cenah, rejci pa ostajajo v negotovosti. To je še en dokaz naše nena-
črtnosti, saj v nekaterih delih države zaradi neekonomskih cen že koljejo osnovno plemensko čredo in kaj kmalu se bo lahko zgodilo, da bo začelo svinjskega mesa primanjkovati. Dokaj ugoden je položaj v govedoreji, cene so spodbudne, zlasti za tiste, ki pitajo za izvoz in celo največji optimisti priznavajo, da kaj takšnega niso pričakovali.
Po podatkih za leto 1987 se je živinorejska proizvodnja v Pomurju v primerjavi z letom prej povečala, vendar letnega načrta niso izpolnili, razen v perutninarstvu, kjer so ga presegli za 2 in pol odstotka. Pomurski rejci so lani vzredili in prodali 26.037 glav govedi, kar je za 6,7 odstotka več kot leto prej, načrt pa so izpolnili le 93,8-odstotno. Tudi pri odkupu prašičev so za slab odstotek pod načrtom, saj so jih zaklali 183.662 ali 9,7 odstotka več kot v letu 1986. V drugi polovici lanskega leta so se s težavami srečevali tudi tisti, ki so se usmerili v pridobivanje mleka in to se je poznalo seveda tudi pri odkupu. Če se je že nekaj časa odkup mleka v Pomurju iz leta v leto povečeval, je v drugi polovici lanskega leta začel padati, tako da so do konca leta v obeh pomurskih mlekarnah le za desetino odstotka presegli predlanski odkup, s 57,5 milijona litri pa so za slaba dva odstotka pod načrtom odkupa za leto 1987. Z novimi odkupnimi cenami mleka se je položaj rejcev izboljšal, tudi odkup se popravlja, v težavah pa so zdaj mlekarne, ki zaradi neurejenih cenovnih razmerij izgubljajo dohodek.
L. Kovač
Cenejša doma pripravljena krmila
Kmetijska proizvodnja je predraga, cene vhodnih surovin se iz dneva v dan povečujejo, zaradi cenovnih nesorazmerij pa se kmetijci ukvarjajo z vedno večjimi težavami. Zato iščejo najustreznejše poti, kako poceniti proizvodnjo in tako prihraniti vsaj kakšen dinar. Pred kratkim smo bili v Pomurju spet priče pomanjkanja krmil za živino, ponekod jih v prosti prodaji ni bilo moč dobiti in nekateri rejci so se zato odločili, da bodo krmila pripravljali doma. V Kmetijski za-
Pred sajenjem sadnega drevja
Čeprav je zima, so zdajšnji lepi dnevi kot nalašč za nekatera kmetijska opravila. Današnji strokovni nasvet namenjamo sadjarjem, predvsem tistim, ki nameravajo saditi sadno drevje.
Sadilne jame izkopljemo približno 3 do 4 tedne pred sajenjem. Priporočljivo je, da pošljemo zemljo še pred izkopom jam v abalizo (Kmetijski inštitut Slovenije, kmetijski zavodi), ker bomo le tako dobili natančne podatke o količini gnojil, potrebnih za založno gnojenje. Vzamemo prvega na globini 0 do 20 cm, drugega na globini 20 do 40 cm. Vzorce vzamemo na več različnih mestih parcele, zmešamo med seboj tiste, ki so bili vzeti iz zgornjega sloja, in tiste, ki so bili vzeti iz spodnjega sloja zemlje. Iz obeh kupov vzamemo približno 1/2 kg vzorca, ga damo v vrečko ter napišemo etiketo z oznako globine odvzema vzorca, imenom parcele in natančnim naslovom pošiljatelja vzorca.
Zakaj založno gnojimo? Sadna rastlina je večletna rastlina, ki raste na istem mestu nekaj desetletij. Največ korenin razvije v globini 10 do 60 cm. Ker fosfor (P) in kalij (K), ki sta zelo pomembni hranili, zelo počasi (nekaj cm na leto) prodirata v globino, ju že ob saditvi potrosimo »na zalogo« v globini 10 do 60 cm. Z dušikom (N) ne gnojimo na zalogo, ker bi se nam hitro izpral. Raje ga dodajamo vsako leto sproti, ker zelo hitro prodre do korenin.
Ko kopljemo sadilno jamo, damo zgornji sloj zemlje (živico) posebej. Ostali zemlji primešamo rudninska gnojila. Na sadilno jamo damo približno 1 kg NPK gnojila 0:20:20 oziroma toliko,
drugi Panonka so se povezali s strokovnjaki Živinorejsko-veteri-narskega zavoda za Pomurje, ki so izdelali navodilo za pripravo različnih krmil, s tem pa so seznanili tudi kooperante.
Doma izdelana krmila bodo znatno cenejša od tistih, ki jih pripravljajo v mešalnicah, zatrjujejo v kmetijski zadrugi, saj si mešalnice za vsak kilogram priprave krmila zaračunavajo 35 dinarjev, zraven pa je treba prišteti še stroške za vreče. Krmila bodo
kolikor pokaže analiza zemlje. 1/3 gnojila potresemo po dnu jame, 2/3. pa zmešamo s pripravljenim kupom zemlje. Pest gnojila prihranimo za gnojenje ob sajenju. Živici lahko primešamo šoto v razmerju 1 del šote, 3 deli živice. Šoto moramo dobro navlažiti.
Jamo tri tedne pred sajenjem zasujemo. Preden začnemo zasipati, damo v jamo koš iz pocinkane žične mreže (10 do 13 milimetrski premeri odprtin), ki za nekaj let uspešno zavaruje korenine pred voluharjem. Rob koša mora gledati 5 do 10 cm iz zemlje. Če ne moremo dobiti ustrezne mreže, lahko vzamemo plastične mrežaste vreče, ki jih uporabljamo za prenašanje, npr. krompirja, paprike, čebule.
Ko smo dali koš ali vrečo v jamo, zabijemo kol in zasujemo. Kol moramo pred tem impregnirati. Pomočimo ga v raztopino modre galice, karbolineja ali pa ga obžgemo v spodnjem delu, ki bo v zemlji. Vse to opravimo tri tedne pred saditvijo.
Sadimo lahko jeseni ali spomladi. Boljše je jesensko sajenje, ker rastlini omogoči, da se korenine čez zimo dobro zasidrajo v zemlji. Tako so spomladi takoj sposobne črpati hranila iz zemlje, kar vpliva na boljšo rast. Takoj ko zemlja začne zmrzovati, ne sadimo več. V krajih z ostrimi zimami raje sadimo spomladi. Ponavadi je to konec marca, ko je zemlja že povsem odmrznjena. Jamo pa je kljub temu priporoč-
kmetje lahko izdelovali tudi iz doma pridelane krme, tako da bodo ta še cenejša. Vse potrebne beljakovinske in rudninske komponente bo moč kupiti v nekaterih skladiščih temeljnih zadružnih organizacij. Pu starter za pujske, ki stane zdaj od 520 do 540 dinarjev bo tako moč doma zmešati že za manj kot 300 dinarjev, še cenejše pa bo doma pripravljeno krmilo za breje svinje, saj ga bo moč zmešati za polovično ceno.
L. Kovač
Ijivo pripraviti že v jeseni.
Pred saditvijo pregledamo korenine na sadiki. Vse poškodovane odrežemo do zdravega dela. Koreninski sistem pomočimo v raztopino vode, zemlje in hlevskega gnoja. Tej raztopini dodamo fungicid 0,3 % orthocid (captan) ali 0,15 % previcur N.
Že zasuto jamo nekoliko odkopljemo, napravimo v sredini jame majhen stožec in korenine lepo razporedimo. Zasujemo jih z živico, ki je brez dodatkov gnojil (sadiko nekoliko stresemo in zemljo pritisnemo ob korenine). Nikoli ne smemo neposredno na korenine nasuti rudninsko gnojilo ali hlevski gnoj. Ko so korenine dobro prekrite s plastjo zemlje, potresemo malo rudninskega gnojila (za pest) in dodamo hlevski gnoj. Čez to nasujemo še plast zemlje in zalijemo. Hlevski gnoj pozimi varuje korenine pred nizkimi temperaturami, spomladi pa so hranilne snovi iz hlevskega gnoja takoj na voljo koreninam zasajenega drevesa. Čez hlevski gnoj nasujemo še plast zemlje, ki preprečuje izhlapevanje dušika.
Sadiko posadimo tako globoko, kot je bila posajena v drevesnici. To lahko vidimo po barvi nad- in podzemnega dela podlage. Pregloboko posajeno drevo bo veliko slabše rastlo.
Sadiko rahlo privežemo ob kol. Kol naj bo na severni strani debla, če neprenehoma pihajo mrzli severni vetrovi, na južni strani pa zlasti pri tistih sadnih vrstah (marelice), ki ne prenesejo velikih zimskih kolebanj temperatur (podnevi samo močno segreje deblo, ponoči pa zmrzuje). Jeseni posajeno drevo obrežemo šele spomladi, spomladi posajeno pa obrežemo takoj ob saditvi. Drevesa moramo zaščititi pred divjadjo s koruznico, količki ali mrežo.
Spomladi ob brstenju in med vegetacijo moramo mlada drevesa prav tako zaščititi pred divjadjo. Lahko pustimo količke ali pa poškropimo drevesa z odvračal-nimi sredstvi (npr. aromit).
Spomladi je priporočljivo sadike nekajkrat zaliti (seveda če je sušno leto). Prek leta pa pazimo, da nam listov in poganjkov ne uničijo razni škodljivci (predvsem uši) in bolezni.
Tako posajena in oskrbovana drevesa nam bodo naslednje leto (na šibkih podlagah) že rodila prve plodove. (po MMS)
Melioracije pri
Dobrovniku
Vreme je naklonjeno delavcem vodnega gospodarstva, ki na 230 ha zemljišč pri Dobrovniku in Strehovcih opravljajo melioracijska dela. Se letos naj bi usposobili meliori-rana zemljišča za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, kar bo imelo velik pomen za kmetovalce teh krajev, saj so bila ta zemljišča doslej zapuščena in zamočvirjena. Celotna naložba bo stala 540 milijonov dinarjev. 90 odstotkov denarja bo zagotovila vodna skupnost oziroma vodno gospodarstvo, 10 odstotkov pa bodo prispevali kmetovalci, ki bodo svoj delež lahko odplačevali 10 let. Po opravljeni melioraciji bo vsak kmetovalec dobil svoje zemljišče v enem kosu, kar bo omogočilo racionalno izkoriščanje kmetijske mehanizacije in ob primerni obdelavi zemlje večji pridelek. Jani p
CENE V KMETIJSKIH ZADRUGAH
Za razliko s položajem izpred 14 dni se je oskrba s krmili v nekaterih kmetijskih zadrugah precej izboljšala, medtem ko ponekod krmil v prosti prodaji še vedno primanjkuje. Založenost z gnojili je več ali manj zadovoljiva, ponekod gnojila dobivajo v teh dneh in nekaterih cen zato tudi še nimajo.
	KZ Panonka	KZ Lendava	KZ G. Radgona	KZ Ljut. Križ
Pu starter	496,00	542,00	522,00	561,75
Bek 1		446,00	427,00	458,87
Bek 2		413,00	394,00	410,88
Super bek		691,00	669,00	672,92
TL starter	476,00	517,00	497,00	500,69
Super U 3		349,00	375,00	
Pšenični otrobi		169,00	144,00	177,00
Krmilna moka			164,00	216,80
Repične tropine		234,00	254,00	
Suhi pesni rezanci			185,00	220,00
Koruza			265,00	
Mineralna gnojila				
KAN	166,00	160,00	159,00	
Urea	267,00	262,00	262,00	
NPK 5:15:25	208,00	241,00	219,00	217,84
NPK 8:26:26	294,00	290,00	210,00	
NPK 5:20:10:2	209,00	219,00		203,30
NPK 7:10:23:1	237,00	248,00	256,00	
K temu naj dodamo, da kooperanti Kmetijske zadruge Panonka krmila mešajo v glavnem doma, sestavine pa jim zagotavlja zadruga.
PREJELI SMO
Iz Kmetijske zadruge Lendava
V zvezi z informacijo pod naslovom Cene v kmetijskih zadrugah, objavljeno v Vestniku 28. januarja, prosim, da zaradi objektivnega obveščanja javnosti objavite v skladu z 78. členom Zakona o javnem obveščanju pojasnilo, ki ga dajem kot direktor Kmetijske zadruge Lendava in sogovornik novinarja Vestnika v zvezi s cenami krmil in gnojil v KZ Lendava.
Pogovor je potekal po telefonu v dneh okrog 21. januarja. Na novinarjevo vprašanje, kakšne so cene krmil in mineralnih gnojil v KZ Lendava, sem odgovoril, da krmil več nimamo v zalogi in jih po veljavnih, zamrznjenih, cenah tudi ne moremo dobiti. Mešalnice so izračunale novo, višjo ceno, ki pa je v prodaji ne smemo uveljaviti.
V takih razmerah je zelo pereč problem oskrbe, objavljanje starih, sicer še veljavnih cen, pa je brez pomena.
Na novinarjevo vprašanje o oskrbi s krmili in cenah v kooperacijski reji sem odgovoril, da kooperante oskrbujemo s krmili, vendar ostaja vprašanje cene odprto.
Na vprašanje novinarja, ali lahko takšne odgovore objavi, sem Odgovoril pritrdilno. S tem je novinar pogovor končal in ni več postavil vprašanja o cenah mineralnih gnojil, tako da odgovori na ta del prvotno postavljenega vprašanja niso izostali po moji krivdi.
Iz navedenega sledi, da novinarjeva informacija v Vestniku ni odsev vsebine najinega pogovora (ne glede na uvodni del teksta, ki je posplošen za celotno Pomurje).
Iz navedenega sledi tudi, daje novinar dobil odgovore na postavljena vprašanja, vendar se le-ti niso ujemali z njegovo zamislijo.
Glede izraženega upanja in priporočila na koncu uvodnega teksta pa naslednje: — Kmetijska zadruga kmetom ne dostavlja na dom nobenih cenikov. Ti so tam, kjer se blago prodaja, enako kot to velja tudi za vse druge prodajalne izven Kmetijske zadruge. Kmetje pa so imeli priložnost zvedeti za cene krmil v KZ Lendava iz Kmečkega glasa 13. januarja 1.1., to je v času, ko so nekatera krmila še bila v prodaji po objavljenih cenah.
— Upošteval sem priporočilo novinarja. Prebral sem 9. in 13. člen zakona o javnem obveščanju, pa tudi 14. člen in še nekatere.
Priznati moram, da razumem 9. člen zakona drugače kot novinar Vestnika. Informacija o cenah krmil, ki je objavljena pol meseca po tem, ko krmil po teh cenah ni mogoče dobiti, ni niti pravočasna niti pomembna za življenje in delo delovnih ljudi in občanov.
Informacija, ki sem jo dal novinarju, je bila pravočasna, resnična in pomembna (9. člen).
Če pa že govorimo z jezikom zakona, potem je nalogo obveščanja o cenah krmil v KZ Lendava že opravil Kmečki glas, in to 16 dni pred Vestnikom. S tem obvestilom je bilo, analogno 2. alineji 74. člena zakonu zadoščeno in odpade potreba po uporabi 13. člena zakona. Aktualen ostaja torej le 14. člen zakona o javnem obveščanju, ki pa se ne nanaša na odgovornost delavcev KZ Lendava.	Direktor:
Jože VlDfČ
VESTNIK 11. FEBRUARJA 1988
STRAN 7
pisma, mnenja, stališča
VPRAŠALI STE NAS
Vremenska napoved za Mursko Soboto
Kaj je vreme? Vreme je (povzemamo po leksikonu) vsakokratno stanje atmosfere (plinska plast okrog Zemlje) na določenem mestu opazovanja. Na to stanje vplivajo področja visokega zračnega pritiska (anticikloni), področja nizkega zračnega pritiska (cikloni) in tople ter hladne fronte (meje med toplimi in hladnimi zračnimi gmotami). Vremenska napoved temelji na hitri oceni atmosferskih pojavov. Na osnovi opazovanj in merjenj na številnih meteoroloških postajah izdelujejo vremenske (sinoptične) karte in dajejo podatke na primer za promet (ladje in letala), poljedelstvo (nevarnost slane, poledice, toče) itd.
Pa smo tu! Namreč pri vprašanju Kolomana Kuzme iz Ropoče, ki se huduje čez vremenarje. Pa ne toliko zaradi (ne)točnih napovedi, ampak vprašuje, zakaj na radiu objavljajo vremensko napoved za vse kraje, za Mursko Soboto pa napoved često izostane. To ga čudi toliko bolj, ker imamo v Rakičanu meteorološko postajo.
Vprašanje smo posredovali vodji mreže meteroloških postaj Slovenije (Hidrometeorološki zavod Slovenije) Francu Zavašniku. Povedal nam je, da so na meteorološki postaji v Rakičanu zaposleni trije opazovalci, katerih delovni čas je ob delavnikih od 3.45 do 21.15. V primeru dopusta ali bolezni katerega izmed njih je delovni čas drugačen — deljen: od 3.45 do 14.15 in od 18.45 do 21.15. Tudi ob nedeljah in praznikih so prekinitve v opazovanju oziroma merjenju vremenskih pojavov, kajti delovni čas je prav tako prekinjen: vremenarja dežurata od 6.30 do 8.30, nato od 12.30 do 14.30 in naposled še proti večeru od 18.30 do 21.30. Podoben delovni čas je tudi na drugih meteoroloških postajah, razen v Portorožu, kjer imajo 24-urno dežurstvo. Seveda pa v izjemnih primerih opazovalci delajo tudi v drugačnem »delovnem« času, na primer kadar je nevarnost hujše ujme. Tako kot z vseh drugih
 OM BHBR MM HM HM MH
V TOVARNO TRAKTOR- 
| JEV TORPEDO REKA |  JE ŠE VEDNO ZAUPATI?.
Po sedemnajstih letih traktorja steyr, ki mi je služil nadvse dobro   in brezhibno, sem se po izdelavi traktorjev torpedo kar hitro odločil,  prodal traktor steyr in kupil traktor torpedo TD 4506 s kabino, ki je ze-
Ilo udobna in prostorna, ki pa ima še to prednost, da ima tudi notranje » gretje, ki v hladnih jesenskih dnevih veliko pomeni traktoristu pri opra-  vljanju del na polju.	
Traktor torpedo mi je bil všeč in v zadovoljstvo tako med vožnjo,  pri oranju kot tudi pri drugih poljedelskih opravilih, vendar pa mi je pri
I jesenskem oranju kar naenkrat odpovedala hidravlika. Ko so traktor » pregledali na Agroservisu v Murski Soboti, so mi povedali, da je treba B zamenjati celotno hidravliko in da je cena za to popravilo zelo visoka,  nekaj 100 (starih) milijonov, kar meje kar precej iztirilo, kajti traktorju  je seveda pretekla garancija, in to dva dni. Po kratkem posvetu s pred-
Istavniki servisa smo poklicali reklamacijski oddelek tovarne traktorjev _ Torpedo Reka. Ko smo jih obvestili o okvari na traktorju, o času prete-  ka garancije in opravljenih delovnih urah s strojem, nam je predstavnik  reklamacijskega oddelka povedal, naj se popravilo opravi na podlagi | reklamacijskega naloga. Po opravljenem popravilu traktorja je prišla tu-
Idi potrditev iz tovarne, da bodo poravnali vse stroške v zvezi z okvaro m na traktorju, za kar se jim iskreno zahvaljujem, da so ravnali tako fer in  humano.	
Zato imetnikom in morebitnim kupcem traktorjev torpedo, tako  imenovanih zelencev, ki jih je v Pomurju že kar precej, svetujem, da se Isami prepričajo o kakovosti in zelo racionalnem delovanju traktorja, ki _ ima zelo majhno porabo goriva in velike zmogljivosti in katerega, izde-  lovalec daje svojim kupcem vse ugodnosti, pa čeprav do njega nima več  nobenih obveznosti.
Štefan SEDONJA
LKroška 19  69000 M. SOBOTA 
MH MH MM MBI MH «

Fb
projektivni biro, p. o.
Murska Sobota
69000 Murska Sobota ul. Štefana Kovača 28 telefon: (069) 21-782 teleks: 35-219
Objavljamo prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom
PROJEKTANT - GRADBENI TEHNIK
3 delavci — 2 za področje projektiranja arhitekture 1 za področje projektiranja armature
Pogoji za zasedbo: V. stopnja strokovne izobrazbe.
Poskusno delo 3 mesece.
Stanovanja ni.
Prednost pri izbiri imajo kandidati s prakso in opravljenim strokovnim izpitom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku prijavnega roka.
meteoroloških postaj, tudi z rakičan-ske pošiljajo vsako uro podatke v Ljubljano, kjer jih »obdelajo«, nato pa prognostična služba da informacije o vremenu v javnost, torej tudi na Radio Ljubljana. Na Hidrometeorološkem zavodu pravijo, da objavljanje vremenskih napovedi ni odvisno od njih, ampak od urednikov radijskih poročil. Prepričani smo, da nimajo prav nobenega interesa, da bi zadrževali podatke za Mursko Soboto oziroma da jih ne bi objavljali. Kot je razvidno iz delovnega časa pomurskih opazovalcev vremena, je lahko kvečjemu vzrok, da ob določenem času v radijskih poročilih ni informacije za Mursko Soboto, v tem, ker v določenem času (zlasti gre za nedelje in praznike) naš domači opazovalec ni delal, ker je imel po urniku prosto. In ker smo v Pomurju, še vedno kmetijski pokrajini, kot to meni tudi naš dopisnik z Goričkega, zelo zainteresirani za vremenske podatke tudi za nedeljo in praznike (kmetijci v času sezone ne poznajo ne petka ne svetka), predlagamo Hidrometeorološkemu zavodu Ljubljana, da s svojimi opazovalci v Rakičanu bolj »pokriva« tudi uradne dela proste dneve. Interes Po-murcev je vendarle v tem, da vedo ob vsakem času, kakšno bo vreme ...
Š. Sobočan
Zapiranje s plotovi ali kaj drugega
Na članek pisca Ribiške družine M. Sobota, ki je bil objavljen v št. 12/87 revije Ribič in v Vestniku, dne 19. 11. 1987, ter objavljeni članek v istem tedniku, dne 21. 1. 1988, člana RD Lendava, še pojasnilo RD Ljutomer.
Menim, da je k naslovu navedenega članka potrebno pripisati še besedo: »ZAKAJ«, ker pisca v svojih prispevkih tega nista pojasnila, hkrati pa pohvaliti delo RD M. Sobota, če je resnično tako aktivno, kot to navaja avtor članka RD M. Sobota. Vem pa, da to ni tako, kar pa je razvidno pri Pomurski zvezi RD Ljutomer, saj že od sredine lanskega polletja RD M. Sobota ni poslala nobenega zapisnika PZRD Ljutomer o svojem aktivnem delu, kar mi je znano iz tega, da s sekretarjem PZRD Ljutomer delava skupaj v isti pisarni, vso prispelo pošto za RD Ljutomer in PZRD Ljutomer pa prejemam sam, le da slednje ne odpiram.
Pohvaliti pa je potrebno avtorja drugega članka, tj. člana RD Lendava, ki je v svojem prispevku zadevo prikazal resnično. Ni pa se dotaknil in opisal v članku zgodovine pomurskega ribištva in dogodkov, ki so mu zelo dobro znani, zato bom poskušal bralcem, ki zadeve ne poznajo, to prikazati v skrajšani obliki.
Še prej pa v premislek piscu-članu RD M. Sobota z željo, da ne pogreva in ne obuja dogodkov izpred več kot 15 let, ki so tako rekoč že šli v pozabo, ko so nekateri, žal posamezniki pri RD M. Sobota, ustvarili iz pomurskega ribištva takrat imenovani politični problem, ki pa dejansko to sploh ni bil.
Leta 1948 je bila na območju Pomurja ustanovljena Ribiška zadruga s sedežem v Ljutomeru. Ta je takrat upravljala, vse pomurske ribolovne vode vključno reko Muro od državne meje z Avstrijo nad Cmurekom in do republiške meje s sosednjo SR Hrvaško, na Gibini po desnem bregu vodotoka in od izliva, potoka Kučnice nad cestnim mostom v Petanjcih do državne meje z LR Madžarsko po levem bregu vodotoka. Leta 1950 pa je bila Ribiška zadruga v Ljutomeru ukinjena in je bila ustanovljena Zveza ribiških družin za Pomurje, prav tako s sedežem v Ljutomeru. Tokrat pa so bile ustanovljene tudi ribiške družine, ki se sedaj imenujejo: Mura-Paloma Sladki Vrh, RD Radgona G. Radgona, RD M. Sobota, RD Ljutomer in RD Lendava. RD Mura-Palo-ma se je takrat priključila k Zvezi ribiških družin Maribor in sedaj upravlja ribolovne vode više od cestnega
POST FESTUM Q ŠTIRIH PREDAVANJIH
NUJNO ZLO STEKLENIH BISEROV
BESEDA BO O MINULEM PETKOVEM SREČANJU POMURSKIH ŠTUDENTOV Z DOMAČIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI DELAVCI IN VODILNIMI GOSPODARSTVENIKI V MORAVSKIH TOPLICAH OB POPOLDANSKI PRISOTNOSTI GOSTOV MILANA KUČANA, PREDSEDNIKA CK ZKS, TER TONETA ANDERLIČA, PREDSEDNIKA SLOVENSKE MLADINE.
Najprej moram pohvaliti organizatorje, da je do tako široko zasnovanega srečanja sploh prišlo, v isti sapi pa omeniti, da sestanek v mnogočem ni mogel zadovoljiti vseh prisotnih. Povsem na mestu so bile besede Toneta Anderliča, daje razočaran, in komentar radijca Marjana Dore, v katerem se sprašuje, kakšni študentje so to, če se njihov domet konča pri financiranju in prostorih študentskih klubov iz Pomurja v Mariboru in Ljubljani. Kje je ekologija, vroče teme kot so štrajki, primernost nekaterih gospodarskih panog v Pomurju, ki ima čisto specifične komparativne- prednosti, vprašanje demokratizacije/demokracije sistema? Tu bi lahko zapisali, da je prišlo do nesporazuma med organizatorji in študenti (ti so bili vabljeni kot funkcionarji iz študentskih klubov, zato ni čudno, da so rinili v ospredje perečo, a ozko lastno problematiko), saj teme za razpravo niso bile dovolj precizirane, kaj šele da bi razmišljali o kakšni prioriteti teh tem. Kljub temu menim, da je led prebit in da v prihodnje teh pomanjkljivosti ne bo več.
Sedaj pa k temi tega zapisa, ki morda ne bo običajen. Predvsem zaradi tega, ker se je avtor srečanja udeležil in imel tudi možnost govorjenja v mikrofon (kar je dvakrat tudi storil), pa sedaj kljub temu nadaljuje z razpravo predvsem glede dopoldanskega dela, ko so se zvrstila štiri predavanja za študente v pričujoči obliki. Razloga sta vsaj dva. Prvi je, da je dopoldan, ska razprava komaj dobivala željene oblike in se šele proti koncu dotakni
Pomurski zdravstveni center, tozd Splošna bolnišnica Murska Sobota
razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
DIREKTORJA TOZDA
za .mandatno dobo 4 let.
Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— da imajo visoko izobrazbo medicinske, ekonomske, pravne ali politološke smeri,
— najmanj 5 let delovnih izkušenj in organizacijske sposobnosti.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: PZC, tozd Splošna bolnišnica M. Sobota, za razpisno komisijo.
Prijavljene kandidate bomo o izidu imenovanja obvestili v 30 dneh po izteku objave.
mostu čez reko Muro. Takrat so bili ustanovljeni tudi ribiški okoliši, v katere so bile razdeljene tudi ribolovne vode, te pa dane v upravljanje RD v Pomurju, z odločbami takratnih občinskih ljudskih odborov. RD Radgona upravlja z desnim bregom reke Mure od mostu v Cmureku do broda v Vučji vasi in drugimi vodami na območju občine G. Radgona, RD Lendava pa z levim bregom reke Mure od sedanjega cestnega mostu v Razkrižju in do državne meje z LR Madžarsko ter drugimi vodami v občini Lendava. To pa sta tudi dva ribiška okoliša. Desni breg reke Mure in druge vode v občini Ljutomer, levi breg reke Mure in druge vode v občini M. Sobota pa so bile dane v upravljanje RD Ljutomer in M. Sobota, ribiški okoliš pa je bil poimenovan mursko-soboški. Pozneje pa je bil dan del ribolovnih voda v občini M. Sobota v upravljanje še RD Radgona.
Vsak občan, ki je hotel izvajati športni ribolov, je moral imeti takrat in tudi sedaj člansko izkaznico in letno ribolovno dovolilnico, kar je veljalo za tisti ribiški okoliš, za katerega sta bila dokumenta izdana, in ju je izdala tista ribiška družina, kateri je ribiški okoliš pripadal. Enako pa je še tudi sedaj. Takrat tudi nobeden ni štel članu druge ribiške organizacije za greh, če je trnek namakal v tistem ribiškem okolišu, za katerega dovoljenja ni imel, ker je bilo takrat povsod še dovolj rib. Na podlagi letne ribolovne dovolilnic, je imetnika lahko lovil le tako imenovane bele ribe, če pa je zraven teh hotel loviti še ščuko, je moral doplačati določen delež k rednim članskim prispevkom, dovoljenje za lov ščuke pa mu je bilo posebej zaznamovano v letni ribolovni dovolilnici. Prav tako pa je dolgo let nazaj obstajala še tako imenovana generalka, in to omenja v svojem članku tudi član RD M. Sobota, ki pa jo je lahko dobil vsak član ribiške organizacije še s posebnim doplačilom, ribe pa je lahko lovil na območju celotnega Pomurja, v vseh ribiških okoliših. Zbrana finančna sredstva od prodanih generalk pa so si vse štiri RD medsebojno razdelile po ključu, tako da je RD Lendava dobila 50%, M. Sobota 25 %, RD Ljutomer 15 % in RD Radgona 10 %. RD Lendava je dobila največji delež zato, ker je imela najbolj
la nekaterih zgoraj omenjenih »pozabljenih« tem. Čas, izgubljen do takrat, je šel v nepovrat, utrujenost vseh prisotnih po celodnevnem sedenju pa je bila že velika. Prav tako seje veliko ljudi prijavilo h govorjenju, zastavljali in odpirali pa so najrazličnejše probleme, saj teme, kot rečeno, niso bile precizirane in je vse to skupaj razpravo samo širilo, energije zanjo pa zmanjkovalo. Drugi razlog pa je moje prepričanje, da ne bi bilo dobro končati v dopoldanskem delu načetih razmišljanj, zato se tukaj vračam na nekatera bolj ali manj vprašljiva in problematična (po lastni, študentski oceni) izvajanja.	•
Prvi predavatelj je bil Boštjan Zgonc, predstavnik RK za vzgojo in izobraževanje. Laično se načelno strinjam s pogledi na vzgojo in izobraževanje, kakršne je predstavljal Boštjan Zgonc, motilo pa meje, da ni bilo niti z eno besedo omenjeno, zakaj na ta vprašanja nismo poiskali odgovorov že desetletja prej. Na primer — da ni dobro, ker smo učitelje strogo nadzirali, jim predpisovali in nenehno gledali pod prste. Pomemben je rezultat, končno znanje učencev, dijakov, študentov, ne glede na učiteljeve metode dela. Saj to je menda jasno že od takrat, odkar človeštvo pozna šolstvo, mar ne? In kdo je ta, ki je šolnikom tako dolgo gledal pod prste in eksperimentiral z njihovim delom in generacijami slušateljev, pa ni imel potrebnih kvalifikacij ža to? Ljudje so vendar živi, je rekel nekdo v razpravi popoldan, torej naj odgovarjajo!
Če ne, kdo lahko zagotovi, da se
bogate ribolovne vode, v katerih je lovilo največ »generalnih ribičev«, in to prav iz RD M. Sobota. Ti pa so bili tudi redni gosti v ribiškem okolišu RD Ljutomer, povsod pa so pridno zniževali ribji stalež in se za omejitve — dnevni ulov — sploh niso zmenili.
Zaradi tega in delitve finančnih sredstev pa je prišlo do sporov, najprej med RD M. Sobota in Lendava, potem pa še med RD M. Sobota in Ljutomer. Nekateri člani RD M. Sobota so bili tako vneti ribiči, da so odhajali v ribiški okoliš RD Lendava in Ljutomer že dan prej, v večernih urah, in ob ribolovni vodi počakali zdanitve, ko so začeli z lovom rib, in to množičnim, ki bi ga skoraj lahko imenoval pomor.
To pa je pripomoglo h krhanju tovariških odnosov med družinami, nato pa je bila generalka tudi ukinjena. S tem ukrepom pa so bili posamezniki takrat pri RD M. Sobota zelo prizadeti in so začeli izvajati proti RD Lendava in Ljutomer razne ukrepe ali tako imenovano ribiško vojno. Prišlo je celo tako daleč, da so nekateri takrat vodilni pri RD M. Sobota jasno in glasno izrazili, da RD Ljutomer sploh nima svojega ribiškega okoliša, kar je bilo takrat objavljeno v Pomurskem vestniku in drugih javnih občilih. Vsa zadeva je dobila že tako razsežnost, da so morali posredovati Medobčinska konferenca SZDL za Pomurje, Ribiška zveza Slovenije in Zavod za ribištvo v Ljubljani. Zagovor-* niki takratnega političnega problema, ki pa to sploh ni bil in. za katerim so se skrivali interesi posameznikov, pa sp končno morali popustiti. Svoj delež pa je k normalizaciji stanja prispevala tudi izdelava Srednjeročnih gojitvenih načrtov in Letnih načrtov gospodarjenja, ki jih ima in mora imeti vsaka ribiška organizacija v RS Sloveniji.
Ker pa je začel takrat zaradi množičnega ulova rib, razvoja industrije v Pomurju in industrijskih odplak ribji stalež močno upadati, so ribiške organizacije začele z vlaganjem rib v ribolovne vode, ki so jih upravljale, da bi tako ohranile stalež rib. Pri tem ni izjema RD M. Sobota, ki je prav tako množično vlagala ribe v svoje ribolovne vode in to dela tudi še sedaj. Izjema je bila takrat le v tem, da je RD M. Sobota tiste vode, kjer je ribe vložila, zaprla za športni ribolov, s tem pa svojim članom zmanjšala ribolo
morda danes ne dogaja podobno?
Naslednja predavateljica je bila Sonja Lokar, izvršna sekretarka CK ZKS. Njeno predavanje o afirmaciji mladih pri nas je imelo že več nevralgičnih in problematičnih točk in pasusov. Nisem si mogel kaj, da ne bi Sonje Lokar popoldne izzval (kljub omenjeni utrujenosti), naj pojasni svoj diskurz o tistem delu, kjer je govorila o strukturiranih skupinah pritiska, ki da so Mladina, Tribuna, Nova revija in posamezne skupine sociologov, ekonomistov, ... Na moje vprašanje, ali so to skupine pritiska, ki imajo podobno kot najrazličnejši lobbyji sredstva in politično moč, da odločijo v kritičnih trenutkih oziroma v političnih bojih v našem sistemu, pravega odgovora nisem dobil. Še več’ Sonja Lokarje še enkrat ponovila, da te skupine niso naše nujno zlo(!?) in povedala, da izvajajo pritisk na javnost, ker se — predvsem Mladina — uspešno prodajajo.
Za primer je navedla Jano, ki se sicer prodaja v 100.000 izvodih, pa zanjo baje ne moremo reči, da izvaja pritisk na javnost.
O, sancta siplicitas! Vse dolžno spoštovanje do Jane, ki vsak teden razveseljuje sto tisoč slovenskih gospodinj, bere pa jo tudi vsa družina. Toda Jana, za katero ne moremo reči, da je politični tednik, tem svojim bralkam ne le vsiljuje politične ideje, temveč kar način življenja (štrikanje, kuhanje ...). Tudi nezavedno, česar se morda sama niti ne zaveda. Sonja Lokar se tega gotovo ne zaveda!
Sicer pa mislim, daje smešno govoriti o pritiskih, ko gre za časnike in časopise. Gre kvečjemu za vpliv na javno mnenje, ki pa so si ga Mladina, Tribuna in Nova revija za razliko od Jane ustvarile na racionalnih temeljih, in ne iracionalnih, kot je čustvena vezanost na seksualno pripadnost (tednik samo za ženske ipd.) Nerodno je tudi za nekoga trditi, da za naš sistem ni nujno zlo. Ta nekdo (Mladina, Tribuna ...) s tako izjavo takoj dobi sumničavo, pejorativno etiketo in konotacijo. Zlo sicer je, ni pa nujno, ni vedno in povsod, ni a priori zlo. Morda sploh ni zlo, a nekateri mislijo, da je, pa je zato potrebno reči — ni nujno zlo. In kako lepo je to reči za nekoga drugega, z nekega drugega mesta (CK ZKS); ubožčki, domnevni zlobci se ne morejo braniti sami, pa jim Sonja Lokar skrbniško ponudi roko in se zanje postavi v bran in še mimogrede požanje odobravanje za »humano« gesto. Mladina, Tribuna itd. pa morajo biti hvaležni za široko srce in toleranco in bog ne daj, da bi si tak posluh zapravili. V glavnem še en prispevek k demokratizaciji naše družbe, ki je je v besedah poln slovenski politični vrh.
Tretji predavatelj je bil Ciril Baškovič (CK ZKS). Njegova vizija inovacijske družbe je prisotne študente navdušila. Upajmo le, da bo ta smer politi
vne pravice in prostor, kar pa je spet vplivalo na to, da so njeni posamezni člani zahajali v sosednje ribiške okoliše, kjer so lovili ribe, čeprav do tega niso bili in niso upravičeni. Po določenem času pa so potem svojim članom v teh vodah dovolili športni ribolov, vendar s posebnim doplačilom, to pa ni več športni, temveč komercialni ribolov.
Odgovorni posamezniki pa so od RD Ljutomer celo tudi zahtevali, da je slednja morala na svojem žigu, s katerim je svojim članom označevala ribiški okoliš, spremeniti besedilo: »Reka Mura s pritoki, kroški brod — meja SRH« v besedilo: »Desni breg reke Mure, kroški brod — meja SRH«.
Opisano in še marsikaj drugega pa je privedlo do tega, da RD Ljutomer ne dovoli športnega ribolova v svojem ribiškem okolišu članom RD M. Sobota, ker se je takrat za ta ukrep izrekla večina članov RD Ljutomer in pri tem še vztrajajo tudi sedaj, razen izjem — peščica članov RD Ljutomer, ki ima enake želje kot nekateri člani RD M. Sobota, da bi s svojo ribiško palico obredli vse vode, ko le ugotovijo, da je v njej kaka riba.
Vsemu opisanemu pa bi dodal le star rek: Ti mene s kamnom, jaz pa tebe s kruhom. RD Ljutomer pa članom RD M. Sobota dovoli športni ribolov v vodah, katere upravlja, vendar le s plačilom dnevne ribolovne dovolilnice, brez le-te pa ne.
Ne gre pa zanikati, da RD M. Sobota ne sodeluje z oddaljenimi RD, saj ima s temi celo podpisane določene sporazume, celo v koroški regiji, nekatere člane te družine pa je celo najti na reki Dravi pred Varaždinom in še dlje, zakaj, pa le bralcem v pomislek.
Prav tako pa RD Ljutomer sodeluje z RD Lendava, G. Radgona, Sladki Vrh in Ormož, s katerimi si vsako leto izmenjamo določeno število brezplačnih letnih ribolovnih dovolilnic. Sodelujemo pa tudi z Zvezo ribiških družin Maribor in sosednjimi RD v SR Hrvaški, in zato menim, da RD Ljutomer in Lendava nista obdani z nobenim plotom. Za sodelovanje in tovariške odnose pa so potrebni tudi pošteni in tovariški odnosi, kar bi posamezniki lahko in morali že zdavnaj ugotoviti.
TAJNIK IOS RD LJUTOMER
Karel MELIN
čnega razmišljanja z vsakim dnem močnejša, drugače — se mi zdi — nimamo možnosti. Tudi sama forma njegovega strokovnega in zavzetega nastopa je vlivala zaupanje. »Prekinite me takoj, ko vam kaj ne bo všeč.« Ni bilo treba. Pa tudi to je poudaril, da govori skozi svoja osebna videnja sicer za vse nas pomembnih stvari. Torej nobenega skrivanja za naslove institucij ali podobno. ,	'______
Četrti je bil domačin Koloman Ci-giit, predsednik Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje. Razvojne perspektive Pomurja. Slišali nismo nič pretresljivega ali revolucionarnega, tudi kaj preveč novega ne. Na primer o komparativnih prednostih Pomurja, ki jih je sicer kasneje omenil Milan Kučan, ali o pridelovanju neoporečne biohrane, o uvajanju malih produkcijskih enot, o projektih na Muri. Nič!	__________
Zanimivo za razpravo pa bi lahko bilo Cigiitovo razmišljanje o ekologiji.. Po njegovem bi morali dosti bolj razmišljati o čisti, industriji. Do sem se globoko strinjam. Toda razmišljati in ukrepati predvsem zaradi naših občutljivih sosedov Avstrijcev!? A tako, treba je počakati, kaj bodo rekli razvitejši sosedi, sami očitno ne znamo. Kdo neki je to zahteval od Avstrijcev, morda Nemci, Nemcem pa so povedali Angleži, Angležem pa gotovo Američani. Njim pa po vsej verjetnosti Indijanci ali Eskimi, ki še živijo v prvobitnem sožitju z naravo. Tako se gleda na ekološke poskuse mladih v Pomurju: so za prvobitno sožitje z naravo, slamnate koče in boso deco. Teh časov na srečo (ali žalost kakšnega »vulgarnega« ekologa) ne bomo obudili. In seveda ni res, da bi na čisto okolje morali paziti zaradi sosedov. Ne zaradi njih, temveč zaradi nas samih. Mi se bomo najprej zastrupili z onesnaženo vodo in se zadušili v smogu. Nehajmo razmišljati, češ, ekologija je zdaj moda, ki prihaja z Zahoda (za nekatere že dovolj simptomatično in suma vredno), včasih jo je pač treba omeniti, da se ve, da tudi mi gremo s časom naprej. Ekologija oziroma boj za čisto okolje in naravi prijazno industrijo je boj za temeljne eksistenčne pogoje človekovega življenja. Če je v- socializmu skrb za človeka vrednota, čemu potem kličemo na pomoč Avstrijce. Dokler razmišljamo tako, imam neprijeten občutek, da je vsa razprava o ekologiji'zgolj deklarativna, manife-stativna, transparentna, za druge, da ne bi videli, da nam je vsebinsko in v resnici malo mar za okolje, kakršno bomo zapustili potomcem.
Toliko o mojih pogledih na štiri predavanja. Vem, da so jih nosilci pripravili s samimi dobrimi nameni. A to ni dovolj!
Pomurskim študentom ne moreš več prodajati steklenih biserov. In naredimo našo družbo takšno, da steklenih kroglic ljudstvu ne bo mogel več nihče prodajati!	Boris Jaušovec
STRAN 8
VESTNIK 11. FEBRUARJA 1988
kulturna, obzorja
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK V POMURJU
Razstava, revija oktetov in recital
SLOVESNO IN DOŽIVETO
Osrednja prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika je bila v Murski Soboti na sam 8. februar, dan Prešernove smrti, ki ga kulturniki častimo delovno. Prireditev je združevala podelitev nagrad in priznanj občinske kulturne skupnosti, celovečerni koncert violončelista Thila Thomasa Krigarja in pianista Bojana Goriška ob besedni povezavi Cvetke Bevc-Podgornik ter otvoritev razstave Male grafike na Slovenskem v okviru tradicionalne izmenjave z Gorenjskim muzejem iz Kranja.
Letošnji prejemniki nagrad in priznanj kulturne skupnosti Murska Sobota so: Janez Balažič, Duša Škof, Stanka Goljevšček, brata Jože in Janez Kociper.	Foto: Nataša Juhnov
Komisija za podeljevanje nagrad in priznanj Kulturne skupnosti Murska Sobota se je na osnovi predlogov in v skladu s pravilnikom soglasno odločila, da letošnje občinsko priznanje in nagrado za kakovostne dosežke ter dejavnost na kulturnem področju prejmeta brata Kociper (Jože in Janez) za dolgoletno izvirno ohranjanje glasbenega izročila, Stanka Goljevšček, za dolgoletno vestno delo na področju knjižničarstva, kjiževnik Feri La-inšček za roman Razpočnica, režiserka Duša Škof za njene izjemne režijske dosežke na področju gledališke dejavnosti ter umetnostni zgodivinar in likovni kritik Janez Balažič za svoje delo na področju likovne umetnosti in prispevek h kulturnemu življenju mladih v soboški občini
Koncept je bil izjemno doživetje v tem okolju in gostujoči violončelist Thilo Thomas Krigar je bil navdušen nad sprejemom ob-
Violončelist Thilo Thomas Krigar.
KULTURNA SKUPNOST
Murska Sobota	,. .	. ,, „
Sporočani vam, da se odrekam priznanju, k! mi ga je Kulturna skupnost Murska Sobota dodelila za dosežke na P°.dr°cJ“ dejavnosti. Priznanje in nagrado zavračam iz pose m . g . tem nikakor ne želim škodovati ugledu nagrade ah oporekati odločitvi komisije za podelitev letošnjih priznanj in nagrad.
Obrazložitev: Žal tudi ob letošnjem kulturnem prazniku ugotavljamo, da se kljub prizadevanju posameznikov ni na P"droqu kulturne politike v občini Murska Sobota in mestu Murska Sobota prav nič spremenilo na bolje. Kulturno življenje m kulturne dejavnosti se zmeraj životarijo na margini družbene pozornosti, . ret s la • znii nega dela namenjena kulturi, se razporejajo brez tehtnega vrednostnega kriterija. Obstoječe kulturne institucije, zanemarjajo svojo kakovostno rast in so nedovzetne za kakršnekoli progresivne spremembe. Ob tem je posebej boleče, da ostaja nerešeno vprašanje mladinske kulture, financiranja KUD-ovske dejavnosti m kulturne ponudbe me-“ ^Spričo kopičenja omenjene problematike in izmikanja odgovornosti čutim moralno in etično dolžnost, da se Pr'znanju in nagra i odpovem; v upanju seveda, da bomo ta zeljem or p 7 vseeno zmogli *	•.
Prosim, da z vsebino tega sporočila seznanite javnost m s tem
preprečite morebitne nesporazume. Lep pozdrav!
činstva v soboški galeriji. Prišel je iz Berlina, sicer pa je docent na Conservatorio del Tolima v Kolumbiji, kjer prireja številne koncerte. Pianist Bojan Gorišek, ki je diplomiral iz klavirja pri Aciju Bertonclju na Akademiji za glasbo v Ljubljani, je bolj znan kot interpret sodobne klavirske literature, kot smo slišali, pa se posveča tudi komornemu muziciranju. Kot je zapisala na zloženko Cvetka Bevc-Podgornik, ki je strokovno povezovala koncert, je bil le-ta sprva zamišljen kot sprehod po modernisti
čni komorni literaturi za violončelo in klavir, z nekoliko spremenjenim obrazom pa se je začel s predstavitvijo Bachove suite za violončelo — solo. To je korak v tisti trenutek zgodovine, ko violončelo išče osamosvojitev in je rešen podrejene vloge orkestralne spremljave, prvo pomembnejšo afirmacijo pa najde ravno v Bachovih skladbah. V formalnem variiranju temeljnih tipov stare plesne suite odstopa polifonija mesto bogati figurativni in melodični pisavi, ki Bachu podeljuje atribute iskala zvočnosti. Ta stopa v ospredje z nekajletno časovno razliko v Rojkovi Melanholiji, svojevrstno sintezo preteklega in sedanjega pa ponujajo Martinujeve Variacije. Z izhodiščno tematiko opernega mojstra v obliki štirih variacij s sklepnim veličastnim Moderatom razpoznavamo Martinujevo kompenzacijo raznovrstnih ustvarjalnih smeri, od stikov neoklasike do izvorne lahkotnosti z elementi humorja. Franckova sonata pa v vsakem izmed štirih stavkov ustvarja samostojen umetniški profil in v želji, spoštovati različen značaj instrumentov, podeljuje vsakemu svojo melodijo. Romantična naravnanost se razširja z značilno harmonsko koncepcijo in tematičnimi reminiscencami ter pred poslušalce postavlja lestvico občutenj, ki se rojevajo znotraj melodično-poet-skih struktur.
Razstavo male grafike na Slovenskem, ki bo v soboški galeriji na ogled ves mesec, je predstavil vodja Pokrajinskega muzeja v Kranju dr. Cene Avguštin; o njej bomo pisali v naslednji številki Vestnika.
Feri Lainšček
V Ljutomeru so proslavo slovenskega kulturnega praznika, ki je bila že v petek zvečer (6. februarja) združili z medobčinsko revijo oktetov iz Pomurja, na kateri je poleg domačih kot gost nastopil tudi Rudarski oktet iz Titovega Velenja. Uvod v prireditev v počastitev Prešernovega dne je bila otvoritev razstave dragocenosti občinske matične knjižnice ob 120-letnici čitalnice v Ljutomeru, ki je na ogled v galeriji Ante Trstenjak, nekaj dni pa je bila tudi priložnostno odprta na Delavski univerzi. Na odru kulturnega doma v Ljutomeru pa so se poleg pevcev v oktetih zvrstili tudi nagrajenci in recitator, študent Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, Ljubo Kralj,, ki je, v domačem okolju gotovo obremenjen, predčasno zapustil prizorišče. Vprašljivo je tudi, če je bila glasbena šola v Ljutomeru najprimernejša za nedeljsko literarno srečanje Partljič— Kuntner, ki ga je povezovala Cilka Jakelj, oba Toneta pa potrdila svoj sloves. Dialog med vsestranskim Tonetom Partljičem, ki ga poznamo kot avtorja številnih in literarnih del, pa tudi drugih publikacij, pesnikom Tonetom Kuntnerjem je bil vsekakor zanimiv.
LJUTOMERSKI KULTURNI NAGRAJENCI
Prejemniki priznanj občinske Zveze kulturnih organizacij v Ljutomeru so letos trije: Miro Steržaj, Peter Žibrat in Majda Puklavec. Dva sta jih prejela na prireditvi, edina ženska predstavnica med nagrajenci pa se je
S počastitvijo slovenskega kulturnega praznika so v Lipovcih sovpadale ustanovitev kultur-noumetniškega društva, otvoritev razstave slikarskih del domačina Izidorja Horvata-Izaka in revija pevskih zborov iz Lipovec, Beltince ter Gančan. Vse skupaj pa je bilo v soboto zvečer povezano s proslavo, kakršnih si lahko le še želimo: pristna, izjemno dobro obiskana, tako da je bila prenovljena prireditvena dvorana v prostorih nekdanje osnovne šole pretesna za vse, ki smo se zdrenjali vanjo. Prireditev sta povezovalca popestrila tako, da sta med napovedmi posameznih nastopajočih vpletla reke o običajih iz tradicije okoliških krajev, recitirale in zaplesale so mlade iz vrst organizirane mladine na vasi, bolj izkušene v peki pa so se izkazale s sladkimi dobrotami. Te so bile na voljo že pri vstopu, posebej ponujene pa ob koncu prireditve v Lipovcih. Če zapišemo lepo po vrsti, je bila kronološko prva ustanovitev kulturnou-metniškega društva. Njegov prvi predsednik Janko Bezjak je imel tudi slavnostni nagovor na proslavi in posebej poudaril pomen kulture na vasi in nasploh. »Pred
Brigita Bavčar
Za delo v kulturi Kerenčičeve nagrade
Kot je to že tradicija, so osrednjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku v radgonski občini tudi letos združili s proslavljanjem dneva prosvetnih delavcev. Udeležencem skupne prireditve, kije bila minulo soboto v Domu kulture v Gornji Radgoni, se je najprej predstavila amaterska gledališka skupina Vrba iz Vrbja s komedijo Butalci. Sodeč po vmesnem in končnem aplavzu so bili obiskovalci z uprizoritvijo zelo zadovoljni.
Po slavnostnem nagovoru člana predsedstva izvršnega odbora RK Socialistične zveze Slovenije Boštjana Zgonca pa so podelili letošnje Kerenčičeve nagrade za leto 1987 za delo na kulturnem področju.
Marija Cine, učiteljica na OŠ Radenci, si je Kerenčičevo nagrado zaslužila za delo na kulturnem področju v šoli in krajevni skupnosti. Z ljubiteljsko kulturo se je začela ukvarjati takoj po učiteljišču. Režirala je igre in tudi sama veliko igrala. Na radenski osemletki je vodila folklorno skupino, recitacijski krožek, bila je mentorica pionirske organizacije in med prvimi, ki je v šolo uvedla tekmovanje za bralno značko.
Na medobčinski reviji oktetov je zapel tudi domači — Ljutomerski oktet.
ni udeležila. Priznanje ji je namenjeno za vsestransko delo ta-
Literarno srečanje v ljutomerski glasbeni šoli je bilo v nedeljo zvečer dogodek za vse prisotne.
Zbori, razstava in novo kulturno
društvo v Lipovcih
nami je še veliko nalog, zato bo potrebno veliko vzgoje in samo-vzgoje ter ustvarjalnosti in človeške vzajemnosti, zavestne enotnosti in požrtvovalnosti, obenem pa notranje zrelosti ter take kulture v človeških in družbenih odnosih, da bomo znali razlikovati' dobro od slabega. Z današnjim dnem, 6. februarjem, ustanavljamo kulturno umetniško društvo, ki bo delovalo na različnih področjih, med drugim tudi pri urejanju našega neposrednega življenjskega okolja. Kulturne manifestacije, ki so bile do zdaj v Lipovcih, bodo odslej bolj pestro organizirane,« je med drugim obvezujoče dejal. Razstavo slik Izidorja Horvata-Izaka je odprl Milivoj M. Roš, Janez Balažič pa je ob tej priložnosti med drugim zapisal: »Če se dotaknem Horvatovega slikarskega izraza, potem mu je pri prevajanju njegovih »vizij« najbližji nadrealistični način upodabljanja. Ob tem bi se skoraj nagibal k mnenju, da je v njih velik priokus tako imenovanega naivnega slikarstva, ki zaznamuje večino samorastniške likovne produkcije.
Neposrednost in neka trmasta pristnost njegovih slik govori za-
Franjo Hojs je vse od ustanovitve pihalnega orkestra Delavskega kulturnega društva Svoboda Gornja Radgona eden izmed najaktivnejših članov, in če je treba, je tudi dirigent ali organizacijski vodja. Zadnja leta je tudi predsednik orkestra. Kljub številnim težavam, ko so mnogi zapustili orkester, je on vztrajal in bil zgled mlajšim, ki so prihajali.
Med društvi pa so Kerenčičevo nagrado tokrat prisodili DKD Svoboda. Gorenje-EIrad Gornja Radgona, ki so
Prireditev v novi dvorani
Tako kot na ostalih šolah v Pomurju, je bilo ob slovenskem kulturnem prazniku živo tudi na osnovni šoli Edvard Kardelj v Murski Soboti. Učenci te šole so prvič uporabili novo telovadnico in v njej proslavili svoj kulturni dan s prikazom dejavnosti šolskega kulturnoumetniškega društva. Ubrano je zapel mladinski pevski zbor pod vodstvom zborovodkinje Helge Horvat, navdušila je ritmična, smeh izzvala dramska skupina in aplavz poželi mla
ko na kulturnem kot organizacijskem področju v Veržeju. Miro Steržaj ni le dolgoletni pevec Ljutomerskega okteta, ampak se je poleg svoje športne aktivnosti, po kateri je najbolj znan, udejstvoval tudi v gledališki skupini in odigral nekaj vlog, s svojo organizacijsko sposobnostjo pa tudi veliko pomagal v ljubiteljski kulturi. Peter Žibrat pa se je zapisal ljubiteljski kulturni ustvarjalnosti že kot osnovnošolec na Cvenu, je eden od tvorcev tamkajšnjega moškega pevskega zbora, ki mu je ostal zvest do danes, domačo pesem pa je prenašal tudi v tujino, kjer je bil nekaj časa na začasnem delu.
Brigita Bavčar Foto: Marjan Kolenko
to, da je možnosti za razumevanje več; to pa je tudi zagotovilo, da se bomo z deli Izidorja Horvata še srečevali.«
Izidor, ki je bil ves čas navzoč, pa je o slikah in svojem delu dejal: »Iščem resnico, kar je pokazano na mojih platnih, vse je na dlani. Je pa dolga pot do tega in še premalo je, ker hočem več; nekaj drugega, to je le ena plat resnice.«
Na reviji moških pevskih zborov je izstopal Moški pevski zbor iz Beltinec, ki ga vodi Jože Gr-lec. Kakovost mu je jamstvo za prodor in uveljavitev tudi drugod, ne le v regiji. Domači zbor vodi v Lipovcih vsestranski Jože Tivadar, tako kot moški pevski zbor iz Gančan z zborovodjem Andrejem Marošem je bil deležen aplavza in vsi trije poleg plaket lipovske značilnosti — dovž-njekov. Lična izdelka iz slame sta romala tudi v roke slikarja domačina in za sodelovanje v last občinske Zveze kulturnih organizacij, za katero ga je prevzel beltinski pevec. Na koncu so vsi ponovno zapeli, pesem pa je zvenela tudi po proslavi v družabnem delu srečanja sobotnega večera v Lipovcih. Brigita Bavčar
£a ustanovili pred 12 leti. V tem času je to društvo prispevalo pomemben delež h kulturnemu utripu v delovni organizaciji in občini. Društvo je nosilec proslav ob državnih praznikih in dnevu žena, organizira sposojo knjig, likovne razstave in prodajo knjig, v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij občine Gornja Radgona izdaja literarno brošuro Oči in srce, vsako leto organizira tudi likovno kolonijo in že sedem let v okviru tega društva, uspešno deluje oktet.	J- G.
di recitatorji ter solisti na instrumentih, predvsem pa portretisti med likovniki. Novinarski podmladek je izvedel radijsko uro, člani dopisniškega krožka pa so vestno zabeležili dogajanje, ki ga je po uvodni Zdravljici s pesmijo Dekletom zaključil proslavljeni, zbor.
Da je nova telovadnica vsekakor pomembna pridobitev, je potrdila že prva proslava v njej in tako bo gotovo dobro služila telesu in kulturi, bb
kulturni koledar
PETEK, 12. FEBRUARJA
SREDNJA BISTRICA - Ob 18.00 bo v prireditveni dvorani proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki jo pripravljajo učenci osnovne šole.
SOBOTA, 13. FEBRUARJA
ČRENŠOVCI — V okviru kulturnih večerov bo ob 18.00 v prenovljeni dvorani VEČER LJUDSKIH PLESOV IN PESMI, na katerem sodelujejo ljudske pevke iz Turnišča in La-koša, folkloristi iz Bistrice in Lakoša ter madžarski pevski zbor kulturnoumetniškega društva Dolga vas.
NEDELJA, 14. FEBRUARJA
ŠALOVCI — Ob 14. uri bodo v prireditveni dvorani v počastitev slovenskega kulturnega praznika nastopile sekcije domačega kulturnoumetniškega društva, ki je eno najdejavnejših na Goričkem. Program, ki ga bodo izvedli ljubitelji kulture, je tisti, s katerim so gostovali v Novem Sadu.
razstave
MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je odprta razstava Mala grafika na Slovenskem, ki jo v okviru tradicionalne izmenjave posreduje Gorenjski muzej iz Kranja. V Kranju pa je na ogled Sodobno likovno prizadevanje v Pomurju — razstava del pomurskih slikarjev mlajšega rodu.
Na pionirskem oddelku soboške knjižnice v gradu so razstavljena mladinska dela Svetlane Makarovič.
V študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice je razstavljen Čudoviti svet bibliografij.
Pokrajinski muzej s svojimi stalnimi zbirkami je v tednu odprtih vrat odprt med 8. in 15. uro, vstop pa brezplačen in pri ogledu strokovno vodstvo.
Knjigarna Dobra knjiga ima v Tovarni oblačil in perila Mura razsta-vno-prodajno akcijo, pri kateri je v tem tednu možnost nakupa po nižjih cenah in na obroke.
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak so razstavljene dragocenosti občinske matične knjižnice ob 120-le-tnici čitalnice v Ljutomeru.
BELTINČANI V GOSTEH
Med tistimi, ki so te dni razprodani, so gotovo beltinski folkloristi in drugi člani kulturnoumetniškega društva Beltince K soboto je na srečanju v Lipovcih nastopil moški komorni zbor pod vodstvom zborovodje Jožeta Grleca, koncert je imel v nedeljo v Radencih, v j>o-nedetjek je navdušil zaposlene v Beltin-ki, ko jim je zapel v počastitev Prešernovega dne in slovenskega kulturnega praznika, v petek dopoldne bodo zbor in tamburaši na osnovni šoli 17. oktober. zvečer (ob 18.00) pa na Kobilju. Vmes so folkloristi zaplesali na številnih šotah in pomagali pri oblikovanju kulturnih dni. pripravljajo pa se tudi na gostovanje v Turnišču, ki bo 28. tega meseca, za tem bodo prestopili mejo na poti v Gy6r, kjer bodo sodelovali na narodnostnih dnevih, in se junija odzvali povabilu iz Zvezne republike Nemčije.
Knjige
USPEŠNICE tega tedna v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Dr. France Prešeren: PESEM OD LEPE VIDE (Prešernova družba), Janez Vipotnik: ZGODBE O IZOTU (Partizanska knjiga) in Gustav Schwab: NAJLEPSE ANTIČNE PRIPOVEDKE (Mladinska knjiga).
Glasbena parada
RADENCI 88
Letošnja Glasbena parada Tri srca 88, to je srečanje plesnih orkestrov RTV hiš Jugoslavije, bo nekoliko spremenjena. Prvi večer, ki se bo začel v sredo, 17. februarja, ostaja v glavnem enak kot doslej, torej plesni orkestri bodo predstavili instrumentalno glasbo. Drugi večer, v četrtek, 18. februarja, pa se bodo predstavili v večeru priredb zimzelenih melodij iz zakladnice svetovnih orkestrov (C. Basie, M. Ferguson, Q. Jones, D. Gillespie, T. Dorsey. ..) — in zadnji večer, v petek, 19. februarja, ostaja na sporedu program big band jazza.
V letošnjem sporedu ni tujega ansambla, saj stroškov ne zmoreta niti J RT, ša manj pa Radenska, zato bo poslušalstvo nekoliko prikrajšano. Vsekakor pa bo sprememba skušala nadoknaditi izpuščeno.
Judi letos bodo plesno glasbo predstavili Pomurcem. Plesni orkester RTV Skopje bo v sredo, 17. februarja, nastopil v Moravskih Toplicah. Koncert tega ansambla bo ob 17. uri.
D. L.
VESTNIK 11. FEBRUARJA 1988
STRAN 9
naši kraji in ljudje
Mlajtinci —
Ta ravninski kraj ima veliko možnosti za hitrejši razvoj. Veliko pomeni že dejstvo, da ni preveč oddaljen od občinskega središča, kjer so zaposleni številni domačini, da je večina hiš strnjenih ob asfaltirani občinski cesti in da obdelovalne površine niso tako oddaljene in razkosane kot mnogokje drugje. Poljska dela opravljajo hitro, saj je domala pri vsaki hiši traktor s priključki, nekateri pa imajo celo dva ali tri; nekoliko strpnosti je potrebno le ob žetvi, ker za zdaj, skupaj z Luka-čevci, premorejo le dva kombajna.
In kako kmetujejo? To najlaže izveš pred zbiralnico mleka ali pred vaško-gasilskim domom, kjer se vaščani najpogosteje srečujejo, ocenjujejo razmere, se dogovarjajo in povedo tudi kakšno ostro. Posebno v zadnjem času največ negodujejo okrog cen krmil in reprodukcijskega materiala; ki jim krep-
Mlajtinčani se o marsičem pogovorijo predvsem ob srečanjih pred vaško-gasil-
skim domom ali pa ob zbiralnici mleka. Ko pa gre za kaj večjega, je sejna soba skoraj pretesna.
Kljub utesnjenosti se novi lastnik samopostrežne trgovine v Mlajtincih — Tonček Casar — trudi, da ne bi nikogar razočaral. Pravijo, da je iznajdljiv in podjeten.
KRAJEVNA SKUPNOST BREZOVCI
NAKAZALI POT! ZA REŠEVANJE PROBLEMOV
I
Mlajtinci sodijo, brez pretiravanja, med najbolj urejene vasi v okolici Murske Sobote. Ne pripravljajo kakšnih skupnih akcij, takih del se lotijo kvečjemu pri urejanju pokopališča in okolice vaško-gasilskega doma, vse drugo pa delajo sproti, vsak okrog svoje domačije. Nič presenetljivega torej, če so na območju krajevne skupnosti že dvakrat dobili priznanje za najlepše urejen kraj — prehodni pokal.
ko mešajo račune. Če se za večje pridelovanje pšenice in koruze še navdušujejo, pa je tega vse manj za sladkorno peso. Ne splača se, pravijo. Čeprav tudi s ceno mleka še niso povsem zadovoljni, ga v zbiralnico vsak dan nanosijo okrog' 800 litrov.
V Mlajtincih pravijo, da jim ni žal, ker so pred osmimi leti del prostorov odstopili za zasebno samopostrežno trgovino, ki je z novim letom dobila novega lastnika. Za preskrbo vaščanov in čedalje večjega števila kupcev iz sosednjih krajev zdaj skrbi Tonček Časar iz Bogojine. Pravijo, da je podjeten in
čedalje sodobnejša vas
iznajdljiv, to pa se mu bo zagotovo obrestovalo. V domu sta jim tako ostala le prostor za gasilsko opremo, ki jo sproti dopolnjujejo in posodabljajo, ter sejna soba, v kateri je dovolj prostora tudi za igre in druge dejavnosti mladega rodu. Vse kaže, da bodo kmalu sestavili tudi mladinsko gasilsko desetino^
Že dvajset let imajo vaški vodovod z izredno dobro vodo, s katero napajajo tudi Moravske Toplice, ki v zameno vzdržujejo črpališče. Dogovorili so se pač, tako kot se prav v tem času dogovarjajo s predstavniki Ivanec, za skupno financiranje
asfaltiranja ceste, ki povezuje oba kraja. Ivančani so že doslej navozili na cesto nekaj gramoza, zdaj pa v Mlajtincih predlagajo, naj bi vsaka vas prispevala polovico potrebnega denarja. Če bo predlog sprejet, bodo lahko cesto posodobili prav kmalu, če ne, pa šele po letu 1990. V Mlajtincih pa so si nekoliko oddahnili, ko so zvedeli, da jim za cesto od Murske Sobote proti Noršincem, ki jo pravkar pripravljajo za asfaltiranje, ne bo treba prispevati sredstev, ki jim že tako primanjkujejo.
Pa drugi načrti? V najkrajšem času bi radi v Mlajtincih in Lukačevcih razširili telefonsko omrežje, da bi se število naročnikov od sedanjih 40 povečalo na 63, to pa bo več kot dovolj. Kabel so že kupili, zdaj pa so začeli po tihem seštevati tiste, ki se navdušujejo za kabelsko televizijo. Janko Stolnik
PREDPUSTNO VESELJAČENJE V DOLNJIH SLAVEČIH
Daleč od ponorelega sveta
Naslov pisanja sicer še zdaleč ni izvirna domislica, je pa gotovo verna ilustracija novinarjevega razpoloženja po obisku goričke vasice, kot so Dolnji Slaveči; Ob vračanju v »urbano« središče, ki
je za Pomurce še vedno Murska Sobota, se šele (ali spet) zaveš, da si bil med Ljudmi (z veliko začetnico). Med ljudmi, kjer je življenje še vredno življenja. Kjer jim ni težko odpreti srca tudi pred tujcem, zaigrati in zapeti. In tovrstnih pristnih in sprostilnih izkušenj, ki so vrh vsega še popolnoma neprisiljene in spontane, tako imenovani meščani že dolgo nismo več vajeni. Zaradi načina življenja, zaradi spremenjenega dojemanja nekaterih življenjskih vrednot.
Živijo mirno življenje goričkega zaselka, ki pa je kljub vsemu tako bogato! Večinoma so kmetje, čeprav se radi pohvalijo, da imajo tudi veliko delavcev (v glavnem so zdomci ali sezonci
na tujem, od koder prinašajo lepe kupe dragocenih deviznih denarcev)', obrtnikov, pa navsezadnje gostilni in trgovini. Vaški ponos pa je seveda (kje pa ni!) va-ško-gasilski dom, ki je prizorišče
vsega najpomembnejšega in slovesnega dogajanja v vasi. Julija lani so začeli zidati prizidek in ga spravili pod streho v 14 dneh — z lastnim znojem in denarjem seveda. Podobno načelo: vsi za enega-eden za vse, ki ga nekateri razumemo samo še kot Dumaso-vo zapuščino, poosebljeno v treh mušketirjih, je veljalo tudi pri telefoniji in številnih drugih skupnih projektih. Sicer pa se je prav pri telefoniji malce zapletlo, saj v krajevni skupnosti niso mogli najti skupnega jezika, kako graditi omrežje. Slednjič so le prišli do sklepa, da bo najbolje, če bo vsaka vas gradila zase — in v Dolnjih Slavečih zdaj že veselo zvonijo telefoni. V drugi fazi je 11 naročnikov dobilo dvojčke, kar je sprva povzročilo nekaj hude krvi (posebno zato, ker dvojčkov v prvi fazi ni bilo — vendar vodstvo KS zagotavlja, da jih takrat ni bilo možno priključiti), ki pa se je zdaj že umirila. Konec dober, vsi zadovoljni . . .
V obnovljeni dvorani vaško-gasilskega doma v Brezovcih je bila problemska konferenca, ki sodi v okvir aktivnosti SZDL; bila je že 28. po vrsti v soboški občini. Dobra udeležba gostov in občanov iz Predano-vec, Brezovec in Lemerja je pripomogla k vsebinsko bogati razpravi, katere namen je bil razjasniti nekatere nejasnosti in probleme, ki so bili predmet razprav samoupravnih organov in nedavnih zborov občanov v krajevni skupnosti Brezovci. Gre za problematiko kmetijstva, telefonije, vodovoda, trgovine, cest, tekočih voda in podružnične osnovne šole.
Območje krajevne skupnosti Brezovci, ki leži v Lendavskem dolu, je bilo v preteklih letih izpostavljeno pogostim neurjem s točo, pa tudi poplavam potokov in Ledave, ki so kmetom pobrali velik del pridelka. Opravljene regulacije glavnih tekočih voda, zložba in melioracija pa so ustvarili možnosti za intenzivnejšo kmetijsko pridelavo. Z opravljenimi zemljiškimi posegi pa občani kraje-
PO SLEDI ZAGINEGA ODMEVA
Če letošnja zima ni bila naklonjena šolarjem, saj je namesto
Arpad Koveš: »Zaradi tople in brezsnežne zime smo lahko v gozdovih res veliko postorili. Toda drevesni sok je že ,v pretoku’, in če sedaj nastopijo večje ohladitve, lahko drevje popoka.«
vne skupnosti Brezovci niso povsem zadovoljni in menijo, da pri melioracijah dela niso bila dosledno opravljena in da je bil tehnični prevzem pomanjkljiv ter da pri tem niso ustrezno bili zastopani občani. Po strpni razpravi je bil sprejet dogovor, da bo komite za kmetijstvo pri skupščini občine Murska Sobota sklical sestanek z vsemi zainteresiranimi dejavniki in bodo ugotovljene pomanjkljivosti po
snega zvabila na plan zvončke in druge spomladanske cvetlice, pa se čeznjo ne morejo pritoževati gozdarji, kajti sečnjo in čiščenje gozdov so lahko opravljali skoraj nemoteno — kot v najlepših časih.
»Da, tole vreme nam je omogočilo, da smo letošnji načrt sečnje že uresničili in sedaj lahko izvajamo druga dela. Kaj takega se zelo redko zgodi. Gozdarji pa smo lahko tudi v precejšnjih skrbeh, kajti zaradi toplega vremena je srevesni sok že ,v pretoku', in če sedaj nastopijo večje ohladitve, lahko drevje razpoka, kar bo kasneje zavrto rast, ali pa pride celo do osušitve,« nam je dejal vodja delovnega gozdarskega okoliša Bistrica ARPAD K OVES, ko smo ga srečali v gozdu Orlovšček pri Črenšovcih oziroma Hotizi (ali tudi Dolnji Bistrici).
Bistriški delovni okoliš zajema sicer okrog 400 hektarjev gozdov splošnega ljudskega premoženja in blizu 200 hektarjev gozdov v zasebni lasti. Gozdarji letno posekajo od 1300 do 1500 kubičnih metrov lesa, na novo pa zasadijo od 12 do 15 hektarjev gozdnih povr
projektu odpravili. Poleg tega so dobili kmetje tudi obširno informacijo o prihodnjih kooperacijskih odnosih zadruga—kmet, o možnostih najemanja posojil in obrestnih merah ter drugem. Veliko razprave je bilo tudi o edinem družbenem proizvodnem obratu na območju krajevne skupnosti Brezovci, to je gospodarski enoti KG Rakičan v Lemerju. Zaradi onesnaževanja in gramozenja cest so se namreč skalili odnosi med to enoto in občani, ki so bili prej zelo dobri. Kljub »mali vojni« pa so se z razumevanjem enih in drugih dogovorili, da se bodo v prihodnje sestajali skupaj in reševali nesporazume, kar bo gotovo v prid obojim.
V krajevni skupnosti Brezovci so krajani zelo zainteresirani za razširitev telefonije. Trenutno ima telefon
šin. Večinoma sadijo topol, ker najhitreje raste, sicer pa tudi jesen, jelšo, hrast in druge sadike. Ponekod poskušajo tudi z borom, kar je sicer za obmurske predele neobičajno, vendar ta iglavec zaenkrat tudi tam še kar dobro uspeva. Res pa je, da so ti nasadi bolj zaradi zavetišč za divjad kot pa za namensko izkoriščanje. Ponekod — na bolj gramoznih tleh — pa so koristni predvsem zato, ker .proizvajajo’ humus in tako omogočijo rast še drugim drevesom.
Namen gozdarjevega obiska tisti dan v Orlovščku pa je. bil tudi pogledati, kako poteka čiščenje novega nasada. To delo so opravljali trije delavci in za nekaj časa smo zmotili najstarejšega med njimi — STANISLAVA OZBET1ČA iz Gornje Bistrice.
»Tu zdaj negujemo podmladek. Torej redčimo in čistimo nov nasad. ki je star 5 let. Zdi se mi, da še kar dobro uspeva. Tu bomo delali okrog 2 tedna. Če bo zapadel globok sneg, pa bomo šli na drugo delo, na obžagovanje. To zimo smo zares lahko veliko postorili.
52 gospodinjstev, na novo pa se je prijavilo 60 kandidatov. Podjetje Ptt je pobudo 'občanov za razširitev telefonije sprejelo, ker pa ni zadosti akumulacije, bi morali kandidati dinamiko gradnje pospešiti z lastnim financiranjem. Ker obstoječe omrežje ne bi zadoščalo potrebam, zlasti pa ne kasnejšim interesentom, je PTT pripravil tehnične rešitve, s katerimi pa se občani niso povsem strinjali. Spraševali so tudi, zakaj morajo v celoti sofinancirati novo telefonsko centralo in zgradbo. Dogovorjeno je bilo, da bo novi odbor skupaj s PTT-jem proučil zadevo in poiskal možno rešitev. Beseda je tekla tudi o problematiki trgovine ter potrebi po ureditvi prostorov in možnosti za delo. Ugotovljeno je bilo, da ima Potrošnik predvideno urejanje trgovine z gradbenim mate-
Opravili smo že sečnjo v gozdovih na Lapšini, v Ižakovcih in Bistri-cah.«
Stanislav nam je tudi razkril, da se udeležuje republiških tekmovanj v spretnostnem žaganju lesa. Zaenkrat ni bil med najboljšimi, uvršča pa se v zlato sredino. Njegova želja je, da bi bil kdaj tudi med zmagovalci.
In zanimalo nas je tudi, če je v 14 letih službe v gozdu doživet kaj prijetnega ali nenavadnega.
»Zame je najbolj prijetno doživetje, ko podiram kakšno veliko drevo in potem lahko slišim, kako mogočno pade na tla. To je res lep občutek. Nenavadna ali nepričakovana pa so srečanja z gozdnimi živalmi. Zgodi se tudi, da stopiš na kakšno veliko kačo. Takrat me kar strese po celem životu.«
Njihov drugi dom je torej gozd. Ob delu so na svežem zraku, čas pa jim krajša tudi ptičje petje. Prijetna služba, kajne? Seveda je večkrat tudi naporna — kot je to v vsakem poklicu. Jože GRAJ
rialom v Brezovcih že letos, dela pa naj bi bila končana Jo prvega maja. Špecerijsko trgovino naj bi tudi preselili v preurejene prostore, ko bodo ti v celoti urejeni. V krajevni skupnosti Brezovci imajo tudi težave s pitno vodo, ker vsebuje preveč železa in je kemično oporečna. Zato so zelo zainteresirani za priključek na občinski vodovod, ki se bo predvidoma po dveh trasah urejal za nekatera naselja na Goričkem. Kot je bilo povedano.
KRAJEVNA SKUPNOST
BREZOVCI
Krajevno skupnost Brezovci sestavljajo vasi Predanovci, Brezovci in Lemerje. Meri 1273 hektarjev. Obdelovanih površin je 780 hektarjev, ostalo sta gozd in neplodna zemlja. Družbeni sektor ima 350 hektarjev zemlje. Čistih kmetij je 29, mešanih pa 87. Delavskih družin je 108. V krajevni skupnosti živi 783 prebivalcev, od tega je 270 kmetov, 212 zaposlenih, 42 zdomcev in 53 Romov.
bodo zadevo pospešili. Na problemski konferenci v Brezovcih pa so govorili tudi o modernizaciji cestnih odsekov Predanovci —Brezovci in Gorica—Brezovci ter potrebi po ureditvi prometne signalizacije. Pri tem so ugotavljali, da je denarja za ceste premalo, dovolj pa bi ga moralo biti za postavitev prometnih znakov na najbolj nevarnih mestih, in taka imajo tudi na območju krajevne skupnosti-Brezovci. Občani so tudi zvedeli, da podružnična šola v Brezovcih zaenkrat ostane, zaradi vedno manjšega števila otrok pa je njen obstoj dolgoročno vprašljiv. Problemska konferenca v Brezovcih je, sodeč po bogati vsebinski razpravi in nakazanih poteh reševanja problemov, s katerimi se krajani srečujejo, gotovo dosegla svoj namen.
Feri Maučec
Priučeni vaški novinar Anton Horvat, ki bi tale zapis kaj lahko sestavil namesto nas, je v svoji vaški kroniki med drugim zapisal: »Razširjena in ohranjena je stara navada, da v vasi pripravljamo razne prireditve, šeme in šege, če ni v pustnem času nihče stopil v zakonski jarem. Tako smo v Dolnjih Slavečih po pripovedovanju najstarejšega vaščana, 102-letnega Potočnika zvedeli, da je bila nazadnje takšna prireditev v naši vasi pred 107 leti.« Veste, kaj ima vrli Anton v mislih? Borovo gostiivanje seveda. Po več kot 100 letih bo spet v tej vasi — to nedeljo. In zato se že mnogo prej raja, poje, veselje je stopilo v vsako hišo. Dekleta spogledljivo stikajo glave, možje robato razpravljajo ob žlahtni kapljici. Ženske si izmenjujejo recepte za domače dobrote, ki jih bodo same pripravile, otroci pa kar malce zmedeni tekajo naokrog in se s strahom, spoštovanjem ter neučakanim pričakovanjem obenem veselijo pomembne nedelje. V 21 vaseh so dobili čez staro milijardo denarja, 4 tisoč jajc, 360 kg masti, 600 kg moke, 100 kg sladkorja, 35 kg orehov ... Denar, ki ga bodo z gostovanjem zaslužili, bodo namenili za dokončanje že omenjenega prizidka k vaško-gasilskemu domu. Pa kaj bi denar, ob tako odprtih in prešernih ljudeh, kakršni so kljub vsem težavam Goričanci, je ta manj pomemben.
Vaščani Dolnjih Slaveč. Ljudje, daleč od ponorelega sveta. Daleč od zvišanih krvnih tlakov in duševnih stresov. Daleč od pomeščanjenih misli in vrednot. Zato pa toliko bližje vsemu, kar je toplo, pristno, človeško. Dokler bo tako, prijateljev Goričancev ne bo manjkalo!
Bojan Peček
Loterija Slovenije sporoča vsem igralcem iger na srečo, da je preselila svoje prostore
v Ljutomeru na Ormoško cesto 10.


GRADITELJI, izkoristite posebne ugodnosti pri gradnji z opeko
OPBURM KDŠAKI/MARIBflR
Šentiljska 116 telefon: 062 21 018, 21 081, komerciala 24 907
STRAN 10
VESTNIK 11. FEBRUARJA 1988

Imam vsaj dva razloga, da sem to glosiranje naslovil z latinskim izrekom, ki pomeni, da je ponavljanje mati marljivega učenja in torej tudi mati spoznavanja sveta. Prvič sem to storil zato, ker to naenkrat ni več greh, namreč govoriti o latinščini in skozo latinščino. Nenadoma so spoznali, da je ne-obhodno vnovič uvesti učenje tega klasičnega jezika in nedavno je celo posebna skupina ljudi pri Marksističnem centru dala v javnost, kakšna intelektualna oziroma gospodarska škoda je, če se ne učimo misliti v klasični maniri. In spet bodo po starem združili šole, da bi dobili nekaj, kar smo že imeli! Nikoli pa ne moremo biti prepričani, da si ne bodo znova premislili, zato moramo kar naprej ponavljati o škodljivosti neumnosti in upati, da se kaj naučimo, skupaj z. njimi. Kdo so ti oni? Tisti, ki so pravzaprav drugi razlog za naslov, ki govori, da je potrebno ponavljati, ponavljati in ponavljati. Tisti, katerim ponavljamo.
Ko je šlo za murske elektrarne, so ekologi ponavljali, daje povsem nekoristno, če bodo zaradi jeseniške železarne in aluminijskega kombinata v Kidričevem gradili te naprave. Zdaj je to isto uradno spoznala tudi slovenska vlada in glasnejša je postala tudi Gospodarska zbornica Slovenije, ki trdi, da je že vseskozi trdila, da gre za zgrešene naložbe. Toda železarna in aluminijski kombinat stojita, in dokler stojita, ni pravega zagotovila, da na Muri ne zgradijo elektrarn najslabše vrste. Ekologi tako v tem primeru pravzaprav nimajo drugega zadoščenja kot to, da so prvi ponavljali. Že to pa daje nekaj upanja in potrjuje klasično modrost. Zatorej ponavljajmo, kaj drugega nam tako ali tako ne preostane. Ponavljajmo, kako čudne so melioracije.
»90 odstotkov nepovratnih sredstev od predračunske vrednosti zagotovi Zveza vodnih skupnosti Slovenije, 10 odstotkov pa lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč.«
Tako piše v Uradnih objavah pomurskih občin, v »Odloku o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Gerlinci. Fikšinci, Kra-marovci«, Vestnik, 14. januarja 1988.	,
Nihče ne more biti tako nedo-moljuben Prekmurec, da bi ne želel spraviti sem predračunske vrednosti, ki jo plača Zveza vodnih skupnosti. Nihče pravzaprav ne more biti tako neumen. Od oblasti, saj je vse, kar je »zveza«, tudi oblast, tako ali tako redkokdaj dobimo kak dinar, če pa ga že kdaj dobimo, je to izključno od slovenske oblasti v Ljubljani in ne vem, da bi kdaj kaj prišlo iz Beograda, razen morda za kakšne kasarne, ki naj nas varujejo pred Evropo. Včasih sem sicer slišal pripovedovati, da je dal osnovno šolo v Odrancih sezidati kralj Karad-žordževič, toda pozneje se je se vedno pokazalo, daje bila blagaj-na, iz katere je denar dejansko prišel, kje doma. Skratka, težko je spraviti nazaj kaj od denarja, ki ga kot različne davke plačujemo oblasti. Zdi pa se. da bi bi o največkrat bolje, če bi se odrekli udi tistim mrvicam, kijih včasih dobimo. Kajti preveč drago nas pride vse skupaj, četudi pravijo, da je
prikritih vzvratnih tokov, po katerih tako »podarjen« denar vendarle spet odteče, celo pomnožen, nazaj. od koder je prišel. Ni se bilo tako neumne oblasti, da tega ne i znala spraviti nazaj, razen kakšne okupacijske, ki se je morala prej umakniti, preden je z večjo mero vzela nazaj. Je pa zato zmeraji ra čunala s tem dolgom in obljubljala, da vnovič pride.
Izhajajmo iz tega, da je denarna razpolago in smo ravno prav praktični, da ga vzamemo. Nismo pa več ne praktični in ne pametni, če ga v resnici porabimo za melioracije, kakršne opravljajo naša podjetja.	.
Težava je zdaj seveda v tem, aa je oblast dala ta denar prav za
REPET1TIO EST MATER STUDIORUM
melioracije in da prav ta podjetja, ki naj bi jih izvajala, s tem denarjem računajo, od tega je odvisen njihov obstoj.
Tokrat nočem biti tako zanesen in naiven, da bi predlagal naj se izognemo nenadomestljivi škodi tako, da bi ta denar porabili drugače. Na primer tako, da ga še vedno dobi vodnogospodarsko podjetje, vendar za to, da bi zanj urejalo kanalizacijo po pomurskih vaseh in mestih. Ali za to, da bi
GLOSA
gradili čistilne naprave, poleg običajnih tudi takšne, v katere bi kmetje vozili gnojnico, jo izkoristili za pridobivanje bioplina in jo potem prevreto vozili na njive. Vodnogospodarsko podjetje bi lahko s svojo, sicer predimenzionirano mehanizacijo saniralo obstoječa divja in manj divja odlagališča odpadkov, predvsem pa bi lahko gradili ekološko ustrezna nova odlagališča. S tem bi v celoti zadostilo vodnogospodarskim interesom, ki jih ima zapisane v naslovu, ker bi zagotavljalo zdravo vodo. Vem, kako težko bi zaradi papirnatega sloja birokratov spremenili dejavnost vodnogospodarskega podjetja, kajti ta sprememba predpostavlja, da se še prej spremeni dejavnost njihovih političnih delodajalcev in investitorjev. Zato predlagam nekaj neprimerno bolj preprostega. Morda se bo komu zdelo, da je predlog navzlic vsemu preveč prozoren, preveč retoričen. Toda pomisli naj, da imamo samo v tej republiki sto tisoče neproduktivno »zaposlenih« ljudi in da bi bila škoda nemalokrat še večja, če bi sploh kaj delali.
Za kaj gre? Predlagam, da naj podjetje, ki je določeno, da bo opravljalo ta prekopavanja, od investitorja dobi denar in ne dela ničesar. Plačnik oziroma investitor naj mu prepiše denar, kakor sta se zmenila po predračunu, toda ne vsega Od domenjene vsote naj si zadrži denar, ki bi ga izvajalec porabil za gorivo in razne terenske stroške, kakor si jih pač zaračunavajo. S tako prihranjenim denar-jem naj investitor na ustrezen način, kakršen spada na agrarno po-dročje, uresniči proizvodne plane in ne bo potrebno posebej zapovedovati, kar piše v 8. členu Odloka, da mora »kmetijska proizvodnja na tem področju« biti »kar najbolj intenzivna«. Misli se seveda tako imenovano »meliorirano« področje.	 ,
Ljudje, ki so to zapisali so, domnevam, kmetijski strokovnjaki. ki bolje kot kdo drug vedo, kaj pomeni »intenzivna proizvodnja« v kmetijstvu. Iz duha agronomije vedo, da intenzivno ni več isto kot obdelovanje s težko mehanizacijo, velikanskimi količinami umetnih gnojil in škropiv, brez kolobarja in brez hlevskega gnoja. Potem vedo, da intenzivno danes pomeni: v skladu z najboljšimi možnostmi naravnega in življenjskega kroga Sicer pa ni razloga, da bi se ob tem po nepotrebnem zapredal vreči za katere nisem posebej izurjen. Cehovsko določilo agronomske znanosti, kakor vsake »znanosti« se lahko odreče nepoklicanim ki bi želeli brkljati po »agro-njivah«. Toda v kolikor človeku manjka spoznavni aparat za to področje mu ostaja menda edina ugodnost našega časa: ugodnost biti obveščen Po zaslugi komunikacij vemo, da kmetijsko kulturni narodi kmete intenzivno spodbujajo k čim lažji mehanizaciji, čim manjšemu gnojenju z umetnimi gnojili, in vemo da so na tak način kot pri nas že prenehali meliorirati.
Dokaj nejasno je tudi zakaj morajo kmetje doplačati tistih deset odstotkov, kakor piše v Odloku. Morebiti si s tem plačajo tista drva ki jih morajo posekati na svojem in se tako enkratno oskrbijo s kurjavo. Ali pa hočejo s tem simboličnim doplačilom pri drugih kmetih, ki jih še ni zadel blagor melioracije, ustvariti vtis da je to koristna zadeva ? Karkoli je za temi desetimi odstotki, za ta denar
naj si raje pustijo pošteno plačati svoje agronomsko znanje, kajti ne dvomim, da vedo veliko koristnega o »zakonu njiv«. »Agros« pomeni po grško njiva in »nomos« pomeni zakon, da ostanemo v znamenju prihajajoče klasike. Zato naj agronomi kmete po redu svoje znanosti poučijo, to je: iztrgajo iz pozabe, kajti učenje je po Platonu spominjanje (malo preveč klasike tudi ne škoduje!), kako se biološko obdeluje njive.
Nato pa pridejo republiški »organi«, ugotovijo, da so Prekmurci po stari vendski navadi zafrčakli denar in celotna namera se žalostno sesuje! Tudi v tem primeru se najde rešitev, saj delavci vodnogospodarskega podjetja, ki bodo dobivali plačo, čeprav ne bodo melio-rirali, lahko kaj malega postorijo. Nekateri se lahko pridružijo smiselnemu delu, ki spada v železni repertoar vodnega gospodarstva, to je ekološko ustrezni regulaciji reke Mure, pri čemer naj jemljejo v obzir Krajinski park Mura, ki je »in statu nascendi« — v stanju nastajanja. Nočem pustiti zmotnega vtisa, da imam vodnogospodarsko delovanje za odvečno, zato »pro forma« dodajam, kako živimo v dobri veri, da to podjetje dobro skrbi za obmurske obrambne nasipe in da bo vedelo v svoje varovalno ravnanje vključiti tudi za krajino znamenito ter zaščiteno področje parka, ki ga predlaga Spomeniško varstvo iz Maribora.
Slednjič sem postal čudno spravljiv in nekako ne morem več predlagati tistega, kar sem nameraval. Želel sem predlagati, naj bi za odgovorne ljudi republiške države, ki bi seveda lahko ugotovili, da denar ni bil porabljen v odmerjeni namen, pripravili prevaro. Kakor tisti oficir ruske cesarice Katarine Velike, Potemkin, ki si je izmislil svoje, to je Potemkinove vasi, naj bi delavci vodnogospodarskega podjetja na velike panoje naslikali
Od vekomaj nomadskega in nemirnega duha so priromali tudi k nam, ki smo v tem trenutku zgodovine umeščeni v skrajni severovzhodni konec republike Slovenije. V Prekmurju jih je čez polovico vseh slovenskih.
Ste se. že kdaj vprašali, zakaj vaše otroke strašite, da jih bodo odnesli cigani, če ne bodo pridni? Verjetno zato, ker mislite, da so Romi umazani, da dosti kradejo, da nočejo hoditi v šolo in se podrejati institucionaliziranemu življenju, da jim kri zavre prej kot nam, neromom, da so leni in zgolj pohajkujejo, igrajo in pojejo. V vsem tem je veliko resnice. Resnice, ki je posledica romske narave, deloma pa tudi negativnega sprejemanja njihovega sveta, njihovih predstav o svetu, njihovega načina čustvovanja. Zato ni vzroka za brezmejno zavračanje, osamo.
Humana družba. Besedna zveza ostaja zgolj deklarativna vse do trenutka, ko bodo negativni stereotipi in strašenje neromskih otrok s cigani del zavesti vsakega od nas. Je težko razumeti, da so Romi ljudje — čeprav drugačni ljudje? Romi v Prekmurju že dolgo niso le folklora, so del Prekmurja. Zato jim tokrat namenjamo nekoliko več prostora. Fotografije pa naj govorijo lasten jezik, bogatejši od še tako izbranih besed. Nastale so v romskem naselju v Beltincih.
r,  M*
ROMANO VILAGO


at
z ravnimi jarki razrezano pokrajino. Ustreznega slikovnega vtisa za tovrstno pokrajinsko lepoto ni posebej težko narisati, ker je projekcija lepo premočrtna in enolična. Potrebno je risati v daljavi se stikajoči dve ravni črti, brez drevja, brez ptic, brez radosti. Kulise bi potem postavili za republiške obiskovalce, kakor je velel narediti Potemkin, ki je želel prikriti bedo in je borne ruske vasi pred cesarico zastri s takimi lepo narisanimi.
Zdaj ne predlagam več tega, ker upam da bomo republiškim plačnikom lahko dopovedali, za kaj gre. Tako ali tako pa bi jih moral zanimati zgolj večji pridelek. če jim gre res za narodov blagor. Delavci vodnogospodarskega podjetja pa naj raje z ustreznimi travami in drugimi rastlinami utrdijo strme stene jarkov, ki so jih izkopali. Priredijo naj jim tudi ustrezne kratke kurze za sodobne načine melioracij in naj se predvsem s svojimi delodajalci udeležujejo tečajev »kako ljubiti božje stvarstvo«. Tu in tam naj zgrešeni izsuševalni sistem preuredijo tako, da bo mogoče tudi namakati. Kjer je to mogoče. Drugod naj spet z manjšimi stroji popravijo stari izsuševalni sistem prijetnih majhnih jarkov, ki so jih izkopali kmetje.
Naj si ogledajo, kako so ozko strugo utrdile korenine in koreninice drevja in grmovja, ki raste tam okrog. Jarkov, ki so jih izkopali oni ne bodo mogle obrasli, ker jih ponekod kosijo sami, ponekod pa to zapovedujejo kmetom. Trava pa se na takih strminah ne more razrasti. In potem naj jim, predvsem njihovim šefom, zopet priredijo kurze za sodobne načine meliori-ranja, s strokovnjaki iz dežel, kjer so že spoznali, kakšen način je boljši, in znova naj imajo tečaje za ljubezen do stvarstva. Kajti ponavljanje je mati učenosti.
ŠTEFAN SMEJ

Nikakor ne smemo prezreti rezultatov, ki so prispevali k večjemu varstvu voda in gradnji objektov, s katerimi so preprečili večje onesnaževanje voda v pokrajini ob Muri. V ospredju sta bili gradnji objektov in naprav pri prašičji farmi v Podgradu za čiščenje gnojevke in namakanje kmetijskih površin — tu je šlo za meddržavno obveznost — in prve etape komunalne čistilne naprave, v Lendavi. Danes ugotavljajo, da se stanje glede onesnaževanja okolja in izvajanja sanacijskih ukrepov bistveno ne spreminja na bolje, zaradi česar prihaja do vse hujših posledic za okolje. Tako nobeno od mest in naselij v Pomurju še vedno nima v celoti urejenega čiščenja odpadnih voda, čiščenje industrijskih in tehnoloških odplak pa je le delno urejeno. Velik problem so zlasti odplake živinorejskih farm, kar znatno vpliva na podtalnico in vodne tokove. Prav tako pogrešajo ustrezno in trajnejšo ureditev odlagališč za komunalne odpadke, za zdaj pa nimajo tudi odlagališča za škodljive odpadke. Čeprav so vrelci mineralne vode in obstoječi vodni viri v občinah Gornja Radgona, Ljutomer in Murska Sobota z odloki o varstvenih pasovih formalno zaščiteni, pa so zaradi neupoštevanja ukrepov močno ogroženi.
Poleg tega je zelo vprašljiva kakovost tekočih voda, saj je reka

-T
Kakovost voda resno opozarja!
Območna vodna skupnost Mura, ki zajema vse štiri pomurske občine ter del občine Maribor-Pesnica in Lenart, je v minulem obdobju veliko storila za vzdrževanje vodnogospodarskih objektov. Poleg tega so skrbeli za regulacijo številnih potokov in gradnjo zadrževalnikov, s čimer je tesno povezano odpravljanje nevarnosti pred poplavami. Kljub številnim zgrajenim protipoplavnim objektom v minulem obdobju se v letu 1987, ki po številu padavin sodi med t. i. mokra leta, niso mogli izogniti poplavam, ki so skupaj s točo povzročile precejšnjo škodo tukajšnjemu gospodarstvu. Prav tako so se pokazale pomanjkljivosti v delovanju protipoplavnih objektov, kot tudi pri njihovem upravljanju. To bo v prihodnje terjalo doslednejše izvajanje nujnih sanacijskih ukrepov na vodnogospodarskih objektih in napravah. Pri Območni vodni skupnosti Mura si zato močno prizadevajo, da bi lahko čimprej izvedli vsa potrebna dela ter s tem zagotovili nemoteno porabo vode za pitje in namakanje. To pa bo brez dvoma terjalo znatno več denarja kot doslej, zato pričakujejo večje sodelovanje uporabnikov vodnogospodarskih objektov in naprav v Pomurju.
Mura v celotnem toku v tretjem oziroma četrtem kakovostnem razredu, Ščavnica od Ljutomera dalje v četrtem, kar velja tudi za potok Le-dava pri Murski Soboti. Očitno se vplivu urbanizacije, industrije in intenzivnega kmetijstva, ki močno ogroža kakovost površinskih vodotokov, podtalnice in mineralnih vrelcev, ne znamo ali ne moremo upreti.
Čeprav so pri Območni vodni skupnosti Mura v primerjavi s prejšnjim obdobjem bistveno povečali vlaganja v študijsko in raziskovalno delo, kar jim bo omogočilo popolnejši pristop k reševanju odprtih vprašanj na vodnem območju Mure, bodo nujni korenitejši posegi. Predvsem zato, ker je še vedno precej zadev nedosledno urejenih, kar seveda vpliva na pomanjkljivo izvajanje planskih in drugih nalog, ki so jih sprejeli organi Območne vodne skupnosti Mura. V mislih imamo predvsem zagotavljanje doslednejšega izvajanja vzdrževalnih del in funkcionalnost zgrajenih objektov in naprav, ker bodo drugače razvrednotena vlaganja v te objekte. Hkrati pa lahko v določenih primerih pride celo do večje gospodarske škode tudi na tistih območjih, za katera smo bili še včeraj prepričani, da so pred poplavami ustrezno zavarovana. Tega pa si očitno ne smemo dovoliti!
Milan Jerše
«3


U Til
G pidos
Na podlagi sklepa komisije Za delovna razmerja tozda OBRTNO-INŠTALA CIJSKIH DEL v DO GIDOS Lendava objavljamo naslednja dela in naloge
— SAMOSTOJNI KOMERCIALIST
za obdelavo tržišča v tozdu Obrtno-inštalacijskih del.
Pogoji:
Končana višja ali visoka izobrazba ekonomske ali gradbenotehniške smeri, 3 do 5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in nalogah.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Rok za prijavo. 15 dni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov:
GIDOS Lendava. Partizanska 93, Lendava, Splošno-kadrovski sektor.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh.
' T- \
S ’

VESTNIK 11. FEBRUARJA 1988
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
Tretja iz vrste zaščitenih rastlin v Pomurju je gorički dišeči volčin (daphne cneorum subsp. arbusculoides). Kot v slehernem cvetu, je tudi v njem veliko simbolike. Ze od davna pomeni cvet človeku nekaj vzvišenega, božjega, svatovsko oblačilo narave, ki napoveduje njen sad. Oblikovan je simetrično, geometrijsko popolno, in vendar na njem ni nič togega, marveč sama milina in ljubkost. Je odsev izgubljenega raja.
TUDI V GLASBI
SPREMEMBE
Ob novem vetru, ki je potegnil v SZ, so si oddahnili tudi ljubitelji modeme glasbe v Moskvi, Leningradu in drugih središčih te velikanske države. »Rock around the Kremelj« so zapeli pripadniki »Metali-stov« iz Moskve. Konkurenco jim delajo »Master’s«, v Leningradu pa »August«. Pravijo, da jih policija pusti pri miru, da lahko »razgrajajo«, vendar so neke posebnosti v sovjetskem rocku. Besedila pesmi pregleda poseben cenzor, izvajalci pa morajo obljubiti, da med nastopom ne bodo improvizirali.
2
Z
N
Laserska kontrola materialov
V kalifornijskem podjetju Omer-tron so pred kratkim predstavili najnovejšo tehniko, ki naj bi bila hitrejša in precej bolj natančna kot vse dosedanje. Namenjena je v prvi vrsti ugotavljanju utrujenosti kovin ter zato zelo uporabna povsod tam, kjer je od kovinskih elementov odvisna trdnost in trajnost izdelkov, naj bodo to avtomobilski motorji, turbine, nosilna ogrodja, letala in podobno.
Gre za postopek, pri katerem merijo spremembe v strukturi snovi ali njenih sestavinah s pomočjo gibajoče se digitizirane barvne slike. Naprava za tovrstno merjenje je zasnovana na laserju, ki testira površino1 materiala med vibracijami, oscilacije v signalu in optične interference pa računalnik pretvori v barvne vzorce na monitorju. Za strokovnjaka so te barvne slike zelo zgovorne in jim povedo, kako utrujena je snov, ne da bi kakorkoli posegali vanjo.
Pet desetletij najlonk
Najlonske nogavice slavijo — petdesetletnico’ Bilo je nekaj pred začetkom 2. svetovne vojne, ko so v ZDA iznašli novo prejo, za katero je bilo treba najti tržišče. Poskusili so z ženskimi nogavicami in uspeli. Najprej samo doma, v Ameriki, kjer so vso vojno najlon s pridom uporabljali, sovražniki pa so ga spoznali kot tkanino zavezniških padal in ženskih bluz. Zdaj je najlon že tako, razširjen, da si nekdanjih »svilenih« nogavic že zamišljati ni več mogoče.
Po državi je bijla cejla revolucija, prvle kak se je rodijla resolucija. Tou nikše je nej velko čiido, zato ka brigamo se za vse drugo.
. Ortega, Waldheim, Sihanuk, nas bole skrbijo kak naš dug. Arafat, Gadafi pa gospa Corasino skoron Šenki gvejo našo slanino.
No ja, glavno ka je mijla zima pa odlična politična klima.
Cestaron dosta ostane solij, što ma premalo, prinjil se dobij.
Vsi volilci pa delegatska tejla, pd do dosti dela mejla.
Na pragi so nouve volitve, funkcij pa velki stoucof delitve.
Škodljiva umetnost
Preveč umetnosti škodi, ugotavljajo zdravniki firenške bolnišnice, kjer so v zadnjem desetletju zdravili že preko sto bolnikov, za katere je bil značilen milejši živčni zlom in posebna psihoza kot posledica prekomernega uživanja umetniškega bogastva Firenc.
Dogaja se, da padajo v nezavest sredi muzejev, da se jih loti velika utrujenost, huda duševna nelagodnost, apatičnost; in namesto da bi uživali v sijaju Firenc, se zaprejo v hotelsko sobo in se več dni ne ganejo nikamor, manj odporni pa morajo v bolnišnico, kjer jih spravijo na noge v nekaj dneh.
Firenški zdravniki plavijo tej nenavadni bolezni Stendhalov sindrom. Znameniti francoski pisatelj je ob svojem prvem obisku Firenc zapisal, da mu je ob ogledu mesta Michelangela, Galilea in Machiavellija »srce začelo silovito utripati.. hodil sem okoli v stalnem strahu, da se bom zgrudil«. No Stendhal je sedel in se odpočil, pa je bilo dobro. Današnjim preveč zagnanim ljubiteljem umetnosti pa je potrebna zdravniška skrb in nekajdnevni počitek.
Ni znano, da bi v naših galerijah obiskovalci padali v nezavest. Očitno bolj poznamo mero pri uživanju umetnosti ali pa si teh užitkov ne privoščimo prav pogosto in v obilju.
Resno in odločno
»Velika poraba in zgrešene naložbe so strogo prepovedani 1« S tem geslom je brazilski predsednik Jose Sarney sklical prvo sejo svojega kabineta v tem letu. Kot so uradno sporočili, je Sarney sklenil, da bodo natančno pretehtali gospodarski položaj v državi, v kateri se kriza še zaostruje. Proučili bodo nove ukrepe za zmanjšanje inflacije, ki je januarja presegla 16 odstotkov, ponovno pa bodo razpravljali tudi o državnem primanjkljaju, ki je lani »požrl« 5,6 odstotka celotnega družbenega bruto proizvoda. Kot so napovedali, utegnejo znova zamrzniti cene. V Braziliji so to zadnjič storili pred skoraj dvema letoma, ko so se odločili za »načrt crusado«. Ta je najprej prinesel nekaj začetnih uspehov, nato pa je začelo primanjkovati zdravil in osnovnih živil, tako da ga je vlada morala opustiti. V zadnjem času so se cene spet začele vrtoglavo zviševati.
Vzdržljivi umetni kolki
V Angliji so razvili nov umetni kolk iz izredno vzdržljivega materiala, ki daje novo upanje vsem prizadetim. Ta kolk so naredili iz aluminijevega oksida, testi pa so pokazali: ti kolki zdržijo vse človekovo življenje.
Znano je, da so mlajšim ljudem zdravniki doslej odsvetovali vsaditev umetnega kolka. In sicer zaradi tega, ker se proteze v nekaj letih izrabijo (najkasneje v
Presajanje zob?
Na Švedskem bodo, kot vse kaže, kmalu presajali zobe. Pred kratkim so objavili prvo švedsko disertacijo na to temo, ki je plod raziskovanja o tem, kako se odzivajo čeljustma kost in dlesni na presaditev. Ugotovili so, da se kažejo podobne težave kot pri drugih presaditvah, vendar so jih rezultati poskusov na živalih opogumili. Raziskavo so opravili v sodelovanju z zobno šolo v Kbbenhavnu, kjer so že poprej delali takšne poskuse. Na Danskem imajo celo »banko zob« in podobno nameravajo ustanoviti tudi Švedi, da bi bilo presajanje zob cenejše in ne bi bilo vzrok za etične probleme.
Zadnji dan v januarju je pet milijonov prebivalcev, indijske zvezne države Zahodna Bengalija, s predsednikom vlade Džoti-jem Baujem na čelu, naredilo živo verigo, s katero so za deset minut povezali vseh 17 okrajev te države. Akcijo je organizirala Komunistična partija Indije (marksisti) proti Gandhijevi vladi. Levičarske stranke namreč že več mesecev zahtevajo odstop sedanje vlade in razpis predčasnih parlamentarnih volitev.
Uslužbencem italijanskega ministrstva se ježijo lasje. Razkrilo se je, da so redno zamujali v službo, če so sploh prišli, da so ure in ure prebili ob kavici in prigrizku, odhajali z delovnega mesta po mili volji in postavali brez dela. Zapihal je nov veter; odsotnost bo dovoljena le enkrat v dnevu, in to največ za 20 minut. Konec neskončnih klepetov ob kavi, konec izletov v mesto, postavanj v bifejčkih, skratka konec navad z onkraj meje.
pa se vendar zgodi
Mestni očetje Benetk so izračunali, da živi v tem mestu z okoli 341.000 prebivalci tudi tristo tisoč mačk, sto tisoč potepuških psov in okoli dvesto petdeset tisoč golobov. Za zdaj so sklenili, da bodo preprečili nadaljnje razmnoževanje mačk, zato bodo na specializirani kliniki začeli sterilizirati mačje samice. Potem bodo prišli na vrsto tudi preštevilni golobi.
Do mamil tako in drugače
V dneh po novem letu je uslužbencem UNZ uspelo v Beli krajini in v Novem mestu odkriti dve večji skupini uživalcev mamil: v prvi je šlo za narkomane, ki so se omamljali s kajenjem marihuane, v drugi pa za množična uporabo narkotika heptanon, ki je danes v zdravstvu izredno dragocen za lajšanje bolečin. Zdenko Prizmič, načelnik oddelka za zatiranje gospodarskega kriminala pri novomeški UNZ, pravi, da vzroka za preplah vendarle še ni.
»Res smo na območju UNZ v zadnjih tednih odkrili več oseb, ki so bodisi same uživale mamila, bodisi to omogočale drugim. Po večini gre za mlade, ki bi med svojimi vrstniki radi izstopali in si za to izberejo uživanje mamil, denimo marihuane, kot je bilo to v Beli krajini. Čeprav gre za »mehko« mamilo, nevarnost ni zanemarljiva, kajti navada sčasoma postane potreba, mladi se zasvojenosti ne morejo odvaditi in prično posegati po močnejših mamilih, ki peljejo v fizično odvisnost. Tako smo poleg hašiša že odkrili primere uživanja drugih trdih mamil, kot heroina in
desetih) in bi jih bilo treba zamenjati, kar pa ni več možno. Zaradi tega se zdravniki odločijo za vsaditev umetnega kolka ponavadi šele, ko pacient doseže določeno starost. Torej naj bi vsakdo, pa če ima še takšne težave, čim dlje zdržal s svojim kolkom. Toda to za prizadete pogosto zelo mučno in boleče čakanje bo morda postalo kmalu preteklost. Novi keramični material ima namreč lastnosti, ki dovoljujejo tudi zgodnjo operacijo. V nekaterih bolnišnicah v Angliji nove kolčne proteze že vsajajo dve leti brez vsakih komplikacij in prvi rezultati so zelo dobri.
Strokovnjaki tudi menijo, da zatrdno vedo, odkod dobri uspehi. Pripisati jih je treba občutno izpopolnjenemu materialu, ki ne zdrži samo veliko dlje od do sedaj uporabljenih materialov, temveč ga je mogoče tudi veliko bolje oblikovati.
Nasledniki slavne Lessie
Kdo so najbolj slavni igralci z ameriških televizijskih ekranov, ki danes navdušujejo milijone gledalcev in jim jemljejo dih? Vprašanje je zares lahko, a odgovor vseeno preseneča. Ne, to niso Robert de Niro ali Eddy Murphy, temveč Bijoux, Benji, Mike in MacKenzie — sami kosmatinci in štirinožni lepotci. Nekatere od njih poznamo tudi z naših malih ekranov.
Kuža Enji, ki ga poznajo tudi naši otroci, je lani prislužil 22 milijonov dolarjev producentu nove televizijske serije, nič manj iskan in plačan ni Mike, črno-beli štirinožni junak serije o zgodah in nezgodah v slavnem Beverly Hillsu, ki zdaj pospešeno snema reklame in se pripravlja na nove filmske podvige. Skratka, psi so postali
NEPREKO SLJIVA EDNA
Edna Buchanan, 48, od časnika Miami Herald, je najbolj znana ameriška poročevalka o kriminalnem dogajanju v ZDA. Izbrali so jo celo za »kraljico kriminala«.
»Ljudje so smešni,« pravi. O svojem delu v glavnem mestu Floride pa meni: »Večina ljudi sploh nima časa, da bi posvetila svojo pozornost mrtvim. Nekdo pa se mora zavzeti za mrtve.« O svojem delovnem področju ugotavlja: v minulih 16 letih je bilo 5.000 umorov. Navaja tri primere: moški (89 let), ki ga je prijateljica (60 let) pustila na cedilu, je vrgel molotov koktajl v njeno hišo. Zapustila ga je zato, da je odšla z mlajšim (nad 70 let)...
... Mož je odprl ventil s plinom, da bi umoril svojo ženo. Potem si je mirno prižgal cigareto ...
... Moški z imenom Gary Robinson se je postavil v vrsto v samopostrežni restavraciji. Ko je bil na vrsti, je naročil piščanca, a piščancev je zmanjkalo. Zato je potolkel strežnico za pultom. Paznik je nasilneža ustrelil Edna Buchanan je zapisala »Gary Robinson je umrl la čen.«
celo sintetičnega mamila LSD. Vendarle gre za manjše količine.«
Novomeški kriminalisti so tako pred dnevi v Beli krajini odkrili skupino mladeničev, ki so bodisi sami kadili marihuano, bodisi jo dajali drugim. S »travo« so se zasvajali po stanovanjih, avtomobilih, na piknikih in zabavah. Pri kajenju marihuane je sodeloval tudi francoski državljan, ki je v Belo krajino prišel brez sredstev za preživljanje; zoper njega je občinski sodnik za prekrške že izrekel denarno kazen in ukrep izgona iz SFRJ, medtem ko bo za vse ostale sestavljena ovadba temeljnemu javnemu tožilcu.
V nedeljo v Beltincih »ptičje gostiivanje«
V nedeljo, 14. februarja popoldne, bo prizadevno Društvo za vzgojo in varstvo ptic »Slavček« v Beltincih že petič pripravilo v gasilskem domu vabljivo prireditev »Ptičje gostiivanje«. Na dosedanjih prireditvah so pokazali veliko domiselnosti, popestrene s petjem, ženitvenim obredom, ki je igriv, šaljiv in zbadljiv hkrati. Predsednik društva Ivan Maučec pravi, da se bodo to nedeljo, na Valentinovo, na dan, ko se ptički ženijo, še bolj potrudili. Obiskovalcev, ki jih tudi tokrat zagotovo ne bo malo, nočejo razočarati.
Beltinsko društvo »Slavček« uspešno deluje že petnajst let in ima nad štirideset članov iz različnih krajev, tudi izven Pomurja. Ne skrbijo samo za sobne ptice, ampak v kritičnem času, v hudi zimi, tudi za preživetje ptic na prostem. Nekateri precej časa porabijo tudi za izdelavo valilnic in krmilnic, pravočasno pa vsako leto poskrbijo tudi za primerno hrano. Med ljubitelji ptic so tudi nekateri učenci osnovnih šol v Beltincih, Črenšovcih, Bistrici, Odrancih in Turnišču, ki so se že izkazali pri izdelavi krmilnic, mogoče pa se bodo za kaj podobnega odločili tudi drugod.
Da ne bo kdo zamudil te zanimive prireditve, dodajmo, da se bo
začela ob štirinajstih.
-js-
veliki ljubljenci gledalcev filmov in televizije, kar proizvajalci filmov, serij in reklam s pridom izkoriščajo. Še nobeno leto se ni po snemalnih študijih vrtelo toliko psov kot letos. Uspehi že omenjenih kosmatincev so sprožili pravo poplavo pasjih »igralcev«.
Zgodovina filma pozna kosmatince, ki so osvojili srca milijonov gledalcev po vsem svetu. Kdo od starejših ne pozna škotske ovčarke Lassie (Punčke) ali pa še starejšega pasjega filmskega junaka Rin Tin Tina, ki je v dvajsetih letih rešil veliko filmsko družbo Warner Brothers pred bankrotom? Toda vzpona tolikih pasjih
Novomeški kriminalisti pa so te dni naleteli na nov podoben primer, ko so prijeli skupino oseb, osumljenih, da so s ponarejenimi recepti v lekarnah jemali narkotike.
»Po podatkih, ki jih trenutno imamo, naj bi ta skupina že v Bosni in Hercegovini s ponarejenimi recepti dvignila najmanj 98 stekleničk narkotika; ko se tam niso več počutili varne, so se preselili v Novo mesto. Tu so na različne načine prihajali do receptov, delovali so na območju med Brežicami in Ljubljano. Narkotika niso uživali kot zdravilo, pač pa so si prirejenega vbrizgali z injekcijami.«
zvezd v zgodovini filma in televizije še ni bilo.
Zakaj takšno zanimanje za. pse? Urednica strokovne publikacije Animal Entertainment, Kitty Brown, meni, da sedanji trdi čas v ljudeh prebuja potrebo po otroški nedolžnosti, po nečem, s čimer lahko prisluhnejo minulemu otroštvu v svojih srcih. In če so to psi, potem so pač psi.
Mašinerija zabave zna prav tako tenko prisluhniti, morda’ ne srčnim željam, vendar pa zvenu polnih blagajn. In če se denar steka vanje po zaslugi štirinožnih igralcev, potem bodo pač njihova imena blestela na filmskem in televizijskem nebu.
STRAN 12
VESTNIK 11. FEBRUARJA 1988
za vsakogar nekaj
Nekaj praktičnih nasvetov za odstranjevanje madežev
Kava: Starejše madeže najprej operite s čisto vodo. Potem zdrgnite z mešanico iz 2 delov benzena (zastarelo ime bencol), 1 delom čistega alkohola in 1 dela 10-odstotnega amoniaka. Kavne madeže na pisanih namiznih prtih namilite in jih za kratek čas podržite v vodo, ki močno vre. Vročina izsrka kavo in barve na ta način ne trpijo. Madeže natrite z glicerinom in jih izperite z mlačno boraksovo vodo.
Kavne madeže na svetlem blagu namažite, potem ko ste na suho skrtačili ves prah, z mešanico rumenjaka in glicerina. Izperite najprej z mrzlo in nato z mlačno vodo.
Kavne madeže na rahlih tkaninah najprej operite s čisto vodo, natrite z glicerinom in pustite delovati. Potem splaknite z mlačno vodo. Med dvema čistima pivnikoma na narobni strani zlikajte do suhega.
Madež od kemičnega svinčnika: Pred pranjem odstranite madeže s te-traklormetanom ali acetonom. Preizkusite prej na kakem skritem delu, ali sredstvo ne razjeda tkanine. Podložite dobro vpijajoč čist pivnik.
Položite del z madežem v skodelico z alkoholom. Dobro pokrijte, da alkohol ne izhlapi. Čez nekaj časa izperite madež z vodo in milom in večkrat splaknite s čisto vodo.
NAREDI SAM
“ OSVETLrrEV
V STANOVANJU
Draga elektrika zahteva varčnost, toda ne na račun zdravja. Osvetlitev v stanovanju, ko opravljate kako delo, ne sme biti preveč slaba, saj škoduje vašemu vidu. Kaj nam priporočajo strokovnjaki?
Za likanje je dobro, če imate ob glavni razsvetljavi ob levi strani v višini 1,5 metra še eno žarnico jakosti 100 W. Za šivanje je potrebna večja svetloba, najboljša je žarnica jakosti 150 do 200 W. Za delo pri pisalni mizi, za pisanje in risanje se poleg glavne sobne razsvetljave priporoča premična namizna svetilka, ki bo osvetlila delovno površino. Za čitanje je potrebna močna svetloba, če čitate v postelji, je potrebna žarnica jakosti 60 do 75 W. Ni priporočljivo gledati tv programa v mraku, priporoča se mala žarnica jakosti 40 W. Nad delovno površino v kuhinji je dobro postaviti dve neonski cevki jakosti po 40 W ali žarnico jakosti 75 W.
Za varno vožnjo
Zimske vožnje si brez temeljite naprave za pranje šipe (ob dobrih brisalnikih seveda) ni mogoče predstavljati. A kaj, ko se curek iz brizgalne šobe dostikrat izmakne pravšnji smeri ali pa začne pojenjavati, ker se šoba zamaši. Zadostuje nam nekaj minut z iglo v roki; z iglo boste vnovič nastavili pravilno smer brizganja, hkrati pa odstranili nesnago iz luknjic. Delo pa bo zaleglo le, če bo posoda s tekočino za pranje polna in če ste ji zoper mraz dodali protizamrzoval-no in obenem čistilno sredstvo.
Karotin in vid
Nekateri ljudje so prepričani, da morajo jesti korenje zato, ker je karotin dober za oči. Karotin je zares predstopnja vitamina A in ta vitamin oko potrebuje pri zapletenem kemičnem dogajanju, da vidimo tudi v gostem mraku. Veliko pomanjkanje vitamina A - če se normalno hranimo, nam ga skoraj ne more primanjkovati — utegne povzročiti kurjo slepoto, ne more pa vplivati na kratkovidnost ali daljnovidnost.
ZA NEDELJSKO KOSILO
Varnost v pomembnejša kot čas
Statistični podatki kažejo, da se večina najtežjih prometnih nesreč zgodi v času od poznega mraka do ranega jutra. Tudi letošnje prometne nesreče pri nas potrjujejo to ugotovitev. Prometna nesreča s smrtnim izidom v Čentibi se je zgodila v večernih urah, pa tudi nekaj drugih težjih prometnih nesreč je bilo v mraku. Zakaj se večina prometnih nesreč zgodi v tem času?
Vzrokov za to je več: v tem času je redkejši promet, vozniki motornih vozil pa vozijo hitreje in včasih tudi z neprimerno hitrostjo, utrujenost voznikov in alkohol pa seveda slabšata vidljivost, še posebno zdaj pozimi, ko so ce-
MODNI NASVET
Moda v črno-belem
1
ADIO MURSKAJOBOTA
5 NAJ
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, vsak petek v oddaji 21 232.
1.	Le besedi dve — Magnet
2.	Oh, vem, da njena mati joče — Don Juan
3.	Body next to body — Brigitte Nilsson in Falco
4.	Marjetka, počakaj do petka — Četrta dimenzija
5.	The way, you make me feel — Michael Jackson
Lestvica nastaja s sodelovanjem bi fi videostudia na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota, telefon 25-577.
।
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj. Oddaja 21 232 je na sporedu vsak petek od 18. do 19. na Radiu Murska Sobota - UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz.
GOVEJI ZVITKI Z GOBAMI
V nedeljo navadno pripravimo praznično kosilo. Tokrat vam predlagamo goveje zrezke z gobami. V okusni omaki dušimo sočne goveje zvitke, polnjene z gobicami, slanino in čebulo. Za prilogo skuhamo krompir v oblicah, v kosih, zabeljen z maslom ali margarino in potresen s peteršiljem. Pripravimo tudi sezonsko solato.
Za štiri osebe potrebujete: 100 g prešane ali kraške slanine, 3 čebule, 125g šampinjonov, 4 tanke in velike goveje zrezke, sol, poper, 4 žličke gorčice, 2 žlici kaper, 2 žlici olja, paradižnika ali mezge, 4 žlice sladke smetane in 4 zobotrebce.
Slanino narežemo na tanke podolgaste rezine (ali pa kupimo že narezano slanino), segrejemo kozico in na hitro popečemo slanino, nato odstavimo kozico in vzamemo slanino iz nje. Čebulo olupimo, dve narežemo na obročke. Gobe očistimo in narežemo na lističe. Goveje zrezke podolgaste oblike potolčemo, solimo in popramo, po eni strani jih namažemo z gorčico. Namazano stran zrezka obložimo s slanino, čebulo in gobicami in potresemo s kaprami. Zrezke zvijemo in jih spnemo z zobotrebcem ali jih zašijemo z nitjo. Zvitke preprečemo na maščobi z vseh strani. Preostalo sesekljano čebulo s paradižnikovo mezgo dodamo k zrezkom, jih zalijemo z juho in na srednjem plamenu dušimo v pokriti posodi 1 do 1,5 ure. Zrezke vzamemo iz kozice, omako precedimo in zlijemo nazaj v kozico. Postavimo na štedilnik, da znova zavre. Dodamo preostale šampinjone in gladko razmešano smetano zlijemo v omako in pomešamo, da se zgosti.
NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS
Pripis k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 18. 2. 1988 nd naslov VESTNIK, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota. Objavljene pripise honoriramo.
— Lepša prihodnost je le še v nebesih, zato počasi gor — lepši prihodnosti naproti. (Pepca)
— Naročili smo nov spomenik, da se umetniki ne bi dolgočasili. (Tinč)
— Vidiši, Fikret, tudi na varnostno ograjo bi bilo treba misliti.
(Janez)
— To skladovnico papirjev potrebujete za odprtje zasebne obrti. (Jože)
PROMETNA VARNOST
ste včasih mokre in spolzke in velikokrat zamegljene. Mokrota s cest, ki se z umazanijo vred dviga ob srečanju z drugimi vozili, umaže stekla na avtomobilu. Pogostokrat se je potrebno ustaviti in očistiti stekla, brisalnike in žaromete. Vedeti moramo, da močno umazani žarometi svetijo le s 30-odstotno svetlobno zmogljivostjo. Tako opazite druga vozila pozneje in druga opazijo vas pozneje. Zimske noči z meglo močno poslabšajo vidljivost, in če so ceste še slabo označene, si dosti ne morete pomagati. Varnost naj bo v takih primerih vedno pred časom.
Zelo moderna, klasična in večna kombinacija črnega z belim ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled. Črna in bela barva sta enakovredni, enako močni, zato za kombinacijo le-teh velja naslednje pravilo:
Črno in belo na figuri ne sme biti nikoli v enakem sorazmerju, ker se enakovredni barvi nevtralizirata in ne predstavljata nobenega likovnega učinka. Zaradi tega je prvi primer napačen, medtem ko je drugi model dobra kombinacija barv, ker ena prevladuje nad drugo. Beli poudarek na večji črni površini daje elegantnejši videz.
SESTAVIL MARKO NAPAST	ETNOLOG	DOLGE DOBE, OBDOBJA	SLOVANSKA BOGINJA RODOVITNOSTI	GLAVNO MESTO KENIJE	ODGOVOR NA POZIV	SODOBNI SLOVENSKI KNJIŽEVNIK (JOŽE)	TEŽA EMBALAŽE
MILOST, LJUBKOST							
MINOSOVA HČI V GRŠKI MITOLOGIJI							
PREGLED-NIK NADZORNIK							
KISIK		OPERNI SPEV TUJE ŽENSKO IME					
GLASBENA NOTA			OLEG VIDOV PISATELJ EHRENBURG			ČISTA ZNANOST	VRSTA VRBE
JADRANSKI OTOK					TITAN KAR SE IZTREBI		
MIGRACIJA							
GOVEJA MAŠČOBA				KUBANSKI POLITIK IRSKI BRINOVEC			
PERZIJSKI POLOSEL							RIBIŠKA MREŽA
VASJA OCVIRK			SVETI AFRIŠKI PTIČ IRIDU				
GRŠKA BOGINJA MAŠČEVANJA							
NEKDANJI RUSKI VLADAR				HUDA BOLEZEN, KARCINOM			
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: arhivar, lovrata, Onassis, jer, Olt, zt, oval, gmota, I, Rad, Nen, AUS, JNA, dreser, Niki, IT, IC, leča, keratom.
križem po naših šolah
MOJ PRIJATELJ
Svojega najboljšega prijatelja sem spoznal v mali šoli, kamor sva skupaj hodila. Matej mi je povedal, da je njegova mama v Švici in da živi v Ropoči pri stari mami. Vedno sva se skupaj igrala. Nekega dne, ko je bila proslava, mi je pokazal svojo mamo in staro mamo.
Skupaj sva začela hoditi v šolo. Bila sva najboljša prijatelja. Prihajal je k meni na obiske in skupaj sva se igrala. Ko smo začeli hoditi v drugi razred, mi je pripovedoval, kako je bil na počitnicah pri mami v Švici in kako se je peljal z letalom. Prinesel mi je razglednice, da sem videl, kje vse je bil. Ko sva hodila v tretji razred, je Matej moral na operacijo. Bil sem zelo žalosten. Po vrnitvi mi je pripovedoval, kako je bilo v bolnici.
V Pertoči je bilo smučanje. Takrat sem šel jaz k njemu. Skupaj sva šla na tekmo. Skupaj sva bila tudi v šoli v naravi v Baški. On me je učil plavati in mi pripovedoval, kako bo spet šel z mamo na morje. Tudi v peti razred sva hodila skupaj. Ko je bilo konec šole, mi je pripovedoval, da bo šel na počitnice k mami v Švico.
Prvi dan, ko sem šel v šesti razred, Mateja ni bilo. Tovariš nam je povedal, da ga ne bo. Domov sem šel zelo žalosten. Ko sem prišel domov, mi je mama povedala, da mi je pisal Matej. Ostal je v Švici.
Še vedno ga imam v lepem spominu. Tako dobrega prijatelja ne bom imel nikoli več.
Anton Gomboc, 6. a OŠ Rogašovci
Dečki se postavljajo — Narisala Sonja Kleindienst, OŠ Turnišče.
Prisrčni želvici
Bila je sončna nedelja, ko smo se odpravili v Celje na ogled obrtnega sejma. Veliko lepih stvari je bilo razstavljenih. Med njimi me je najbolj pritegnila strojnica z želvami. Očka in mamica sta se oddaljila, da bi si še ogledala druge reči, toda mene so preveč privlačile te ljubke živalce. Milo so me gledale in plavale sem ter tja. Mamica se je ozrla in opazila, da stojim še vedno na istem mestu. Prikimala je očku in tako sem dobila dve želvici. Kličem ju Nocki in Focki. Dobili sta stekleno bučko in lestvico. Ko pridem iz šole, vedno sedita na lestvici in se gugata. Vsak dan ju hranim, jima zamenjam vodo in se igram z njima. Naučila sem ju že jesti iz mojih rok. Včasih imam občutek, da me razumeta, o čem se z njima pogovarjam.
Ko se vračam iz šole vsa utrujena, se z njima razvedrim.
Petra Podgorelec OŠ Drago Lugarič, Lendava
STARKA
Ko sem jo spoznala, je bila stara okoli petdeset let. Lase je imela vedno spete v kite. Težko se je česala, zato sem večkrat šla k njej, jo počesala in spletla kito. Bila je vedno veselega obraza, le malokdaj je zajokala.
Nekega dne, ko sem prišla k njej, me je že pri vratih jokaje počakala. Dala mi je glavnik in videla sem, da ji roke, utrujene od dela, trepetajo. Začela mi je pripovedovati: »Ko sem bila stara dvajset let, sem šla v službo. Opravljala sem delo, kjer sem morala samo stati. Takrat sem bila bolj pri močeh kakor danes.« Jokaje, s tresočim glasom, je tiho nadaljevala: »Nekega dne sem si prinesla stol in se usedla. Imela sem spuščene lase. Ko sem se nagnila naprej, mi je lase potegnilo v stroj. Pristopile so sodelavke in stroj zaustavile. Lase so mi morale odrezati, ker jih drugače ne bi dobila iz stroja.« Potolažila sem jo, da so sedaj drugi časi in da naj pozabi, kaj se ji je takrat zgodilo. Ko sem jo počesala in spletla kito, si je čez temno-modro krilo, ki je bilo rahlo nabrano, in čez rjavo bluzo, ki je imela majhen vzorec, oblekla dolgo jopo. Rekla je, da si je kot mlada punca rada spletla kakšen pulover ali jopico. Še vedno je rada pletla, čeprav je imela zgarane roke.
Nekaj dni po tem je postala bolna. Vsak dan sem jo obiskala in ji kaj skuhala. Prinašala sem ji tudi razna domača zdravila. Čez nekaj dni je ozdravela in bila mi je hvaležna za ves trud in pomoč. Minilo je nekaj let, odkar je umrla, a jo še vedno imam v lepem spominu. Gabrijela Djura, 7. a
OŠ Apače ( KOLINE T Prašiča smo zaklali, se z njim metali, ga komaj zadržali.
Krvavice smo nadeli, klobasice naredili, se z njimi pomastili in zraven vino pili.
Boštjan Borovič, 2. raz. .	OŠ Odranci /
Pri nas doma je lepo
Težko čakam sobote, nedelje, ali praznike, kajti to so najlepši dnevi,-ko smo vsi skupaj doma.
To so dnevi, ko si imamo drug drugemu veliko povedati. Pomagamo si pri raznih domačih opravilih in skupaj sedemo h kosilu ali k večerji. To se mi zdi tako lepo in prijetno. Kako pusti pa znajo biti delavniki, ko pridem iz šole in najdem prazno stanovanje! Kosilo me sicer ' vselej čaka in včasih na mizi sporočilo od mame. Oče in mama delata v izmenah, sestrica pa vedno dopoldan. Tako ponavadi ob mojem prihodu ni nikogar doma. Včasih mi prej niti kosilo ne tekne in čakam, da se kateri vrne domov.
Ob nedeljah radi obiščemo sorodnike ali pa oni obiščejo nas. Kako prijetno je kramljati in gledati televizijo, ko smo vsi skupaj. Veseli me tudi, ko lahko mami pomagam kuhati ali peči pecivo.
Kjerkoli sem bila in sem se imela lepo, sem se vseeno vedno rada vračala domov, kajti dom je samo eden in v domačem gnezdu je najlepše in najtopleje.
Klavdija Šek, 5. b OŠ Edvard Kardelj, M. Sobota
ZIMA
Zima, zima, a nič bela, nič veselja nisi nam prinesla, skrivnostna si in mila, lička naša nisi pordela.
Nasuj snega nam dosti, prinesi zimske nam radosti, čakamo nestrpno vsi, da na sneg in led bi šli. Drsalke, smuči in sani samevajo vse dolge zimske dni, pohiti, ne oklevaj, počitniške nam dni olepšaj!
Simona Tešič, 6. b OŠ Štefan Kovač, Turnišče
Kdor zdravo živi, ne kadi
Danes se dosti govori in piše o tem, kako izumirajo listnata in iglasta drevesa. Pri drevesih opazimo najprej rumene iglice in liste, nato pa se drevesa začno sušiti. Vzrok temu izumiranju so strupeni plini, ki jih izpuščajo avtomobili in tovarne.
Tako je tudi s človeškim organizmom, če uživa preveč cigaretnega dima. Človek, ki dosti kadi, pogosto kašlja, je bolj suh, njegovo lice je bledo, na obrazu nima nobene svežine.
Nekoč sem bil na avtobusnem postajališču. Opazoval sem skupino mladih, kako so bili razposajeni. Vsi so imeli v rokah cigarete. Meni se to ne zdi prav, kajti s tem so uničevali zdravje sebi in drugim. Kajenje škoduje tistim, ki kadijo, in tudi ljudem, ki živijo v njihovi bližini.
Anton Gomboc, 6. a
Kajenje je ena j;rdih razvad človeštva. V svetu je veliko kadilcev. Žalostno je, da je med temi vedno več mladih. Že osnovnošolci se postavljajo s tem, da so pokadili prvo cigareto. Na neprimernih mestih se skrivajo pred odraslimi. Marsikateri na hitro odvržen cigaretni ogorek je lahko vzrok za nastanek požara.
Kadilci ogrožajo zdravje sebi in drugim. Želim živeti zdrav. Upam, da bom dovolj močan, da se uprem vsaki ponujeni cigareti.
Branko Nemeš, 6. a OŠ Rogašovci
Veselimo se novega prizidka
Naša šola je postala premajhna. To še prav posebej čutimo letos, ko obiskujemo pouk dopoldne. Vsi oddelki nimajo svoje matične učilnice. Med njimi je tudi naš oddelek.
Novica o gradnji prizidka nas je zelo razveselila. Že med poletnimi počitnicami so zabrneli na šolskem dvorišču stroji, ki so začeli kopati temelje. Med poukom se nič kaj dosti ne menimo za hrup in brnenje strojev. Mislimo le na to, kako se bomo v novih prostorih mnogo prijetneje počutili. V njih se bomo lažje učili in delali. Zato pričakujemo tudi boljše učne uspehe. Vsak dan spremljamo in opazujemo, kaj se dogaja na šolskem dvorišču. Delo lepo napreduje.
Težko čakamo dan, ko bomo stopili v nove prostore. Tudi mi smo po svojih močeh pripravljeni pomagati in sodelovati pri delu, kajti želimo, da bi se naša velika želja čim prej uresničila.
Mateja, Vanja in Anita, 5. b OŠ Stefan Kovač, Turnišče
MOJA MUCA
Moja muca je premaia, da bi z miško se igrala. Pri mišji luknji tam čepi, slastne miške si želi.
Premišljuje bela muca in si misli mala glava; »Kadar zrasla bom velika, jaz bom tista past in pika.«
Marjeta Horvat, 7. b OŠ Bakovci
—41..............
Prvi kibuc Degania je bii ustanovljen že leta 1909 ob Galilejskem jezeru. V začetku so se v kibucih pretežno ukvarjali z oskrbovalno kmetijsko dejavnostjo. Danes pa se več kibucev po-^g kmetijstva in živinoreje, ki je prerasla oskrbovalni značaj in prešla v proizvodno dejavnost, ukvarja dodatno še z gostinstvom, ribolovom, industrijo, predvsem pa s fleksibilnim drobnim gospodarstvom kot dopolnilno dejavnostjo industrije. Od bogastva, ki ga s tem delom ustvarjajo, je odvisno, kako bodo živeli, v kakšnih stanovnajih stanovali in kaj bodo posedovali. Gre za drastično obliko kolektivizma, kjer so posamezniki prostovoljno, na verski ali svetovnonazorski podlagi, svoj način življenja podredili skupnosti, ki zagotavlja vsem enako eksisten-čnost: enako stanovanje, enako hrano v skupni kuhinji, enako vzgojo otrok v organiziranih vzgajališčih, enako žepnino, obleko in druge ugodnosti, ki jih po svojih možnostih dopušča dohodek kibna. Vsak mora delati po svojih možnostih in sposobnostih. Rezultati dela pa se enako delijo. Pravijo, da je kibuc najinteresantnejši socialistični eksperiment brez prisile, mesto, kjer so posamezniki prostovoljno in zavestno pristali, da prekinejo zvezo med realno vrednostjo svojega dela in svojega življenjskega standarda.
V enem od svojih intervjujev je svetovno znani izraelski pisatelj Amoz Oz, ki od 15. leta živi v Kibucu Hulda ob cesti Tel Aviv—Jeruzalem, takole izrazil to stanje:« Kibuc je originalna judovska stvaritev, kj je za mnoge odlična oblika življenja, vendar daleč od tega, da bi izpolnila vsa tista velika pričakovanja, ki so povezana s takim načinom življenja. Paradoks je v tem, da način življenja, ki zmanjšuje ali povsem odpravlja razlike med-bogatimi in revnimi, neusmiljeno razgalja in poglablja razlike naravnih danosti posameznika,« in hudomušno dodaja: »V svetu, kjer vlada neenakost v bogastvu, si manj lepo dekle lahko z bogastvom ublaži svoje fizične pomanjkljivostMfi jih napravi znosnejše, v popolni materialni enakosti to možnost izgubi«. Na koncu pa doda: »Bistvo pa je v tem, da oni član kibuca, ki vstaja pred zoro, pridno dela cel dan na plantaži ali v tovarni, prispeva v dohodek kibuca 50.000 dolarjev, stanuje v enakem stanovanju in je enako porcijo v skupni jedilnici kot tisti, ki dela eno do dve uri na dan in prispeva v skupno blagajno le 5 dolarjev. Pa vendar, če želimo, da vsaj na neki način izkoreninimo in popravimo zlo, ki vlada v neenaki družbi, je kibuc oblika življenja, ki kaže vsaj eno od možnih poti brez gulagov, brez inženirjev duš, brez grobe prisile peščice, ki s silo zganja ljudi v način življenja, ki so si ga zamislili...
Kibuc je v tem izjema. Gre za prostovoljno odločitev skupine. Mi smo imeli že več eksperimentov, vendar smo se vsem hitro odrekli. Namesto da bi menjali ljudi, smo menjali eksperiment. Vsak poskus, da s silo ženeš človeka v neke ideale, se prej ali slej konča z njegovim protestom.« Amoz Oz je star oseminštirideset let, je eden najbolj briljantnih virtuozov hebrejskega jezika in globok poznavalec človeških duš, njihovih stisk, hotenj, dvigov in padcev, krivd in krivic. Njegovi romani: Do smrti, Moj Mihael, Kopica slabih nasvetov itd. so prevedeni v vse večje svetovne jezike, z njimi je pobiral najvišje izraelske knjižne nagrade. Svetovno slavo pa mu je prinesla knjiga, neke vrste politično-filozofska reportaža V deželi Izraelcev, ki je od leta 1984 prav na vrhu svetovnih uspešnic. Ne vem če imamo pri nas preveden kak njegov tekst.
Imel sem zanj priporočilo. Ko sem skušal vzpostaviti stik, mi je prijazen ženski glas onstran žice povedal, da Amoza Oza ni pri njih. Ko sem vztrajal, mi je še enkrat zagotovila, da Amoz Oz ni več pri njih. »Kje bi ga lahko dobil?« »Ni ga več pri nas, odselil se je.« »Kam?« »Ni ga, odselil se je.« In s tem se je najin razgovor končal.
Naslednjega dne sem se srečal z direktorico inštituta za prevajanje hebrejske literature Nilli Cohen, ki mi je potrdila, da se je iz kibuca izselil, ni mi pa hotela izdati njegovega novega naslova. Obljubila mi je, da me bo poklicala in res me je že naslednji dan. Povedala mi je, da živi kot zasebnik v mestu Arad zahodno od južnega konca Mrtvega morja, kamor se je prselil zaradi bolezni otroka, ki mu klima vkibucu ni ustrezala. Takšna je skopa uradna razlaga. Sklenil sem, da ga obiščem, čez dva dni sem namreč imel vozovnico za Mrtvo morje.
V istem intervjuju pravi, da so mu ljudje zaradi njegovih idej govo-
dr.
Lojze
V| MM MM M MM |	| | T V
IZRAELU I

rili, da ga je treba pretepsti, obesiti, streljati, potopiti, ker je izdajalec nacionalnih interesov, socialist, kibucnik, arabofil.... ko pa so skupaj sedeli pri stolu, so mu v isti sapi plačali pivo in mu ponujali cigarete. »Vidite, takšni smo, takšni postajamo, tipični Sredozemci, narod z vsemi karakteristikami tega podnebja: glasni, temperamentni, neposredni in prisrčni, pa tudi nestrpni. Postajamo narod, ki več kriči kot pa se pretepa. Prepiri med nami se končajo z ulkusom na želodcu ali pa z infarktom, redko s streli ali pa uboji, čeprav tudi to poznamo. Več se obmetavamo s kamenjem kot streljamo — tudi z Arabci.
Naši notranji nasprotniki vodijo verbalno državljansko vojno, to je res. Naše notranje prepire zunanji svet težko razume in jih zato napačno razlaga.«
Tiste dni so ravno vodili takšne verbalne vojne pristaši Šamirja in Pereza, kot vidimo, mrtvih ni bilo.
Pa pojdimo nazaj v kibuc, ki ga ljudje v glavnem ne odklanjajo, imajo pa o njem različna mnenja. Prof. Morris, s katerim sva nekajkrat
Ženski del beduinske družine pri tkanju.
sedela na ploščadi verige hotelov ob obali Sredozemskega morja ob vrčku piva, mi je nekaj teh mnenj nanizal:
»V pionirskih letih, v fazi gradnje dežele, je imel Kibuc edinstveno vlogo. To so bili časi, ko posameznik sredi sovražnega okolja ni imel drugega načina preživetja. Kibuc skriva v sebi nagonsko združevanje ogrožene skupnosti. Ta osnovni namen se je še danes ohranil na okupiranih območjih in sredi neprijazne pokrajine, kjer se začne iz nič, kjer posameznik nima nobene možnosti.« Čez čas pa je dodal: »Veste, da težnja po socialni enakosti skriva v sebi prikrit interes ljudi, ki v življenju na kakršen koli način niso uspeli — ali pa se boje, da ne bodo uspeli — da rešijo ali vsaj prikrijejo svoj poraz v skupnosti pod tujo diktirko, kjer nudijo, svoje delo, povratno pa pridobe socialno varnost zase.«
Nekoliko drugače mi je formuliral isto misel, ki jo je že prej izrekel Amoz Oz. »Ta težnja po enakosti pa skriva v sebi še drugi prikrit interes nekaterih posameznikov, namreč interes nesposobnih in lenih po trošenju in jemanju dobrin, ki ne temeljijo na njihovem zaslužku, ampak prilaščanju dela tega, kar je zaslužil in ustvaril drug.
Človek, ki je dovolj močan in sposoben, da sam poskrbi zase,
kdor upa sprejeti izziv življenja, tveganje, konkurenco m v tem uspeva, mu kibuc ni potreben. Vendar jaz kibuca ne odklanjam,« mi je zagotavljal. »Gre za pluralizem načina izbire življenske poti na prostovoljni bazi in zakaj si je nekateri, ki to želijo v skladu s svojo vero in prepričanjem, ne bi izbrali posebno, ker imajo vedno možnost, da z nje stopijo.«
Čez čas je nadaljeval: »Dvajset let sem živel v kibucu. Pripeljal me je preko najbolj kritičnih let. Vendar je tista začetna evforija, ki smo je bili polni mi v prvih letih, začela popuščati. Prihaja do napetosti, ki jih ni mogoče brzdati s samo vero in pripadnosti tej veri in ideji, rojeni iz revščine in stiske prejšnjih stoletij. Današnje dvajseto stoletje ob prehodu v enaindvajseto, z neslutenim tehničnim razvojem, potrošniško naravnanostjo in drugačno kulturno vsebino, je temu načinu življenja pri mnogih, posebno mladih, začelo odvzemati mik.
Zato so menjali začetni koncept, dajejo žepnino in nagrajujejo posebno prizadevne, kar jim daje možnost zadovoljevanja višjih človekovih potreb in ne le zagotavljanje osnovnih bioloških, reprodukcijskih in delovnih sposobnosti.« Kibuc odloča o pravici potovanja, o zdraviliškem zdravljenju, o pravici do nadaljnjega šolanja otrok, o posedovanju avtomobila itd.
V kibucu se pri delu tedensko menjajo, razen tistih, ki imajo specializiran posel. S tem hočejo brisati razlike med posameznimi deli. Za svoje delo dobivajo dopust in tudi denar za potovanja, pač odvisno od finančnega stanja kibuca in delavčevega prizadevanja.
Kibuc vodi komite, ki ga volijo. Posamezne člane lahko zamenjajo, če niso zadovoljni z njihovim delom. Kdo to odloči in stvar sproži, nisem mogel ugotoviti, kot tudi ne, kakšen je odnos države do kibuca in če sploh obstaja kak državni nadzor.
V kibuc svobodno vstopajo s poroko ali z izraženo željo, prav tako pa lahko kibuc tudi zapustijo. Pred leti je bil izstop brez vsakršne denarne odpravnine, v zadnjem času pa tisti, ki izstopi dobi manjšo denarno odpravnino. Navadno izstopajo tisti, ki so se povzpeli nad povprečje in imajo priložnost, da bodo zunaj uspeli, za mnoge pa je to dokončna oblika življenja, ki jim nudi varno, mirno življenje, brez konkurenčnega boja, brez tveganja. V kibucu Alumut je zrasel Peres. Tudi Moša Dajan je nekaj let prebil v kibucu — kot vrsta drugih znanih osebnosti in strokovnjakov,
V kibucu Al Kani ob Jordanu, severno od Galilejskega jezera, imajo farmo aligatorjev, ki so jih pripeljali s Floride.
V Gevu, prav tako ob Galilejskem jezeru, pa jato nojev. Sicer se ta kibuc poleg drugega ukvarja z ribičijo v jezeru. Imajo izvrstne restavracije. V eni sem kosil. Postregli so nam s številnimi zelenjavnimi predjedmi in z ribo Sv. Petra, neke vrste ostrižem za poobedek pa dateljne z lastne plantaže. Poleg plantaže dateljnovih palm imajo plantažo banan in pomaranč. Poleg tega prirejajo tradicionalne glasbene festivale. Ustanovljen je bil že leta 1918, vendar se je prav razvil šele po letu 1967. Vidimo, da zna biti dejavnost kibuca zelo pestra, pač odvisno od možnosti in poslovne spretnosti. Nekateri kibuci so bogati in v zvezi s tem tudi materialni standard članov, medtem ko so drugi revni in s tem tudi življenje članov v njem. Obšel sem še nekaj kibucev, vendar nas v samo naselje, v stanovanja in zgradbe, ki služijo članom, niso vodili. Obljubili so mi, da mi tak obisk omogočijo, vendar je vedno prišlo »nekaj vmes«, tako da se ta obljuba ni uresničila.
OB MRTVEM MORJU (nadaljevanje)
Pot nas je vodila iz Tel Aviva preko Jeruzalema po novi štiripasovni avtocesti, ki so jo zgradili pred desetimi leti, da bi s sodobno komunikacijo Jeruzalem povezali z ostalo deželo. Prejšnja cesta, ki je to vlogo uspešno opravljala tisočletja, za današnje potrebe ni več zadoščala.
(nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 14
VESTNIK 11. FEBRUARJA 1988
šport
Strelstvo
Delo z mladimi se obrestuje
V soboški občini, kjer je 30 strelskih družin, od tega se jih 21 vključuje v tekmovanja, so v preteklem letu dosegli zavidanja vredne uspehe. Vidni uspehi so bili doseženi na rekreacijskem in tekmovalnem področju. Tako je na športno-rekreacijskem sodelovalo 182 ekip s 774 tekmovalci, strelske družine pa so organizirale 26 srečanj, na katerih je sodelovalo blizu 1100 strelcev in strelk. V soboški občini postajajo nekatera tekmovanja tradicionalna, kot so nočno streljanje ob dnevu mladosti, ki ga organizira občinska strelska zveza, tekmovanje ob občinskem prazniku, ki ga prireja SD ABC Pomurka, tekmovanje, ki ga je ob 30-letnici pripravila SD Noršinci, potem so tu tekmovanje strelskih družin Mura, Gančani, Tišina in Bakovci.
Poleg občinskih tekmovanj, kjer je na osmih prvenstvih sodelovalo 137 ekip s 594 strelci — tekmovanje pa poteka tudi v treh občinskih ligah, prvi in drugi republiški ligi — so se soboški strelci uveljavili na regijskih, republiških in državnih prvenstvih. Na regijskem tekmovanju so v ekipni konkurenci osvojili deset, v posamični pa 11 prvih mest. Na devetih srečanjih so sodelovali s 34 ekipami in 164 tekmovalci. Na republiškem tekmovanju je sodelovalo 16 ekip s 67 strelci in strelkami, osvojili pa so štiri prva mesta v ekipni in eno v posamični konkurenci. Zasedli pa so še tri druga in sedem tretjih mest. Na državnem prvenstvu, kjer je sodelovalo 21 strelcev in strelk, je bil najuspešnejši pionir Noršinec Branko Balažič, ki je osvojil naslov prvaka. Sicer pa šo osvojili tudi eno drugo in eno tretje mesto. Tudi po doseženih nazivih mojstrov so strelci iz soboške občine pri samem vrhu, saj so od leta 1980 do danes osvojili 32 naslovov, od tega 7 ženskih. Vse to so dosegli z načrtnim delom v nekaterih strelskih družinah, zlasti pa z najmlajšimi, katero delo se že obrestuje.
Po besedah predsednika Občinske strelske zveze Murska Sobota Antona Kranjca pa so trdno odločeni, da kljub materialnim težavam nadaljujejo z načrtnim in strokovnim delom z mladimi, saj se zavedajo, da bodo lahko samo na ta način tudi v prihodnje dosegali zavidljive rezultate. Med letošnjimi prireditvami,'ki so poverjene Občinski strelski zvezi Murska Sobota, naj omenimo organizacijo finala republiške dopisne strelske lige za pionirje, pionirke, mladince in mladinke, ki bo v nedeljo, 28. februarja 1988, v Murski Soboti, sodelovalo bo
Športnorekreacijske prireditve
V Pomurju bo letos več športnorekreacijskih prireditev, ki sodijo v okvir vseslovenske akcije Razgibajmo življenje. Prireditve se bodo začele 23. aprila s tradicionalnim tekaškim Maratonom treh src v Radencih, ki ga prireja tamkajšnji Partizan pod Pokroviteljstvom Radenske. Planinsko društvo Mura pripravlja v počasitev dneva zmage tradicionalni pohod na Vanečo, ki bo 7. maja. Jadralni klub Štrk iz Murske Sobote načrtuje 12. junija na gramoznici pri Murski Soboti športnorekreacijsko regato. Brodarsko društvo Mura iz Kroga bo 24. julija prireditelj tradicionalnega kajakaškega tekmovanja v spustu in slalomu na eki Muri. S tremi športno-rekreacijskimi prireditvami se bo predstavilo športno društvo v krajevni skupnosti Tišina, in sicer bo 20. avgusta pripravilo kolesarski Maraton treh src, ki je lani odpadel, 11. septembra bo kolesarska prireditev za pokal krajevne skupnosti Tišina in 18. septembra prvi pomurski rekreacijski tek. Teniška sekcija Partizana Radenci pa v septembru pripravlja še odprto prvenstvo Radenske v tenisu.
I NAMIZNI TENIS
DVOJICA UNGER-ŽITEK REPUBLIŠKA PRVAKA
okrog 120 strelcev in strelk.
F. Maučec
__ŠAH
Vodi prva ekipa Lendave
V Črenšovcih je bil tretji turnir tekmovanja krajevnih skupnosti lendavske občine. Rezultati — 7. kolo — Renkovci : Petišovci II 3:2, Lendava I : Genterovci 5:0, Črenšovci : Kobilje 1:4, Trnje : Petišovci I 2:3, Lendava II : Lendavske gorice 3,5:1,5 in Bistrica : Polana 5:0. Rezultati — 8. kolo — Petišovci II : Polana 3:2, Lendavske Gorice : Bistrica 2:3, Petišovci I : Lendava II 3,5:1,5, Kobilje : Trnje 2:3, Genterovci : Črenšo ci 3:2, Renkovci : Lendava I 1,5:3,5. Rezultati — 9. kolo — Lendava I : Petišovci II 5:0, Črenšovci : Renkovci 1:4, Trnje : Genterovci 2,5:2,5, Lendava II : Kobilje 4:1, Bistrica : Petišovci I 2:3 in Polana : Lendavske Gorice 1,5:3,5. Vodi Lendava I s 33 točkami pred Petišovci I, 29, Trnjem, 25,5, Lendavo II, 25, Lendavskimi Goricami, 23,5, Kobiljem in Genterovci, 22,5, Bistrico, 22, Renkovci, 20,5, Petišovci II, 18,5 Polano, 16, in Črenšovci, 12 točk. Zadnji turnir bo v nedeljo v Genterpvcih.	J. Gerenčer

ZA KONEC ZMAGA NORŠINEC
V prvi republiški strelski ligi je bilo na sporedu zadnje kolo. Noršinci so premagali Celje s 1475:1440 krogov. Tako so tudi nekoliko popravili svojo uvrstitev.
Končna lestvica
A. Majerič Maribor
NTU Sl. Gradec
Celje
9
9
5
4
0
4
4
13126
13066
10
9
9 Kovinar Štore
9 Rudnik Hrastnik
9
9
0
0
13290
18
Vuk Horinja vas 9
NORŠINCI 9
Unior Zreče 9
I. Poh. bat. Ruše
4
4
3
o o o
5
5
6
13092
13050
13016
8
8
6
6
2
13108
13
6
0
3
13181
12
9 2
Impol Sl. Bistrica 9 1
0
7
13044
4
0
8
12966
2
__KAJAKAŠTVO
Varga in Karas na pripravah
V Novigradu so se v ponedeljek začele enotedenske priprave najboljših slovenskih kajakašev v spustu. Na priprave sta bila povabljena tudi člana BD Mura iz Kroga Štefan Varga ih Milan Karas. To je vsekakor priznanje tako tekmovalcema kot pomurskemu športu.
__ŠAH ______________
Pomursko
prvenstvo KS
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote organizira v nedeljo, 28. februarja 1988, pomursko prvenstvo krajevnih skupnosti v šahu. Tekmovanje bo v hotelu Diana v Murski Soboti, začelo pa se bo ob 9. uri. Tekmovale bodo štiričlanske ekipe. Vabijo k sodelovanju.
Republiško mladinsko prvenstvo za posameznike in dvojice, ki je bilo v Murski Soboti, je zbralo ves slovenski mladi naraščaj, po regijskih kvalifikacijah pa je nastopilo 80 igralcev in igralk iz 22 slovenskih klubov, od Pomurcev 9 igralcev v moški in ena igralka v ženski konkurenci. Z njihovim nastopom smo lahko zelo zadovoljni, saj so osvojili pet medalj, kar pomeni, da je bilo to prvenstvo eno najuspešnejših v zadnjih letih v mladinski konkurenci.
Pri mladincih posamezno je Unger zaigral zelo dobro in se mu je zelo poznalo, da je bil na desetdnevnih zveznih mladinskih pripravah v Čakovcu, saj je uspel ponoviti lanski uspeh z osvojitvijo odličnega drugega mesta za državnim mladinskim reprezentantom Smrekarjem. V četrtfinalu je premagal Plohla (Maribor) z 2:0, v polfinalu Žitka z 2:0 in v finalu izgubil s Smrekarjem (Olimpija) z 0:2, v drugem setu na razliko in ni izkoristil kar štirih set žogic. Velik uspeh pomeni tudi tretje mesto Žitka, ki je v četrtfinalu premagal pionirskega državnega reprezentanta Ignjatoviča (Olimpija) in v borbi za tretje mesto še Lasana (Olimpija) z 2:1. Rihtarič iz G. Radgone je zasedel zanj dobro enajsto mesto, Ori je bil slabši, kot smo pričakovali, in je zasedel 12. mesto, ostali pa so se uvrstili bolj ali manj po pričakovanju, in sicer Gerendaj na 15., Smodiš 18., Župa-nek 22., Tratnjek 36., Lenarčič 41. mesto ter pri mladinkah Breznikova na 14. mesto.
LJUTOMER PRVAK
__NOGOMET.
Sklenjeno je bilo tudi tekmovanje v drugi republiški strelski ligi — sever. V zadnjem kolu je Ljutomer premagal SCT (1441:1424), Panonija je bila boljša od Mure (1447:1442), Koloman Flisar Tišina je osvojil točki z Borisom Kidričem Maribor (1446:1428), Jo-vo Jurkovič Videm je zmagal nad
ekipo
Ormoža-Središča
(1446:1434). Naslov prvaka je tako osvojila ekipa Ljutomera in se ponovno uvrstila v prvo republiško ligo.*
Končna lestvica
LJUTOMER 9 J. JURKOVIČ
8
0
13030
16
K. FLISAR PANONIJA B. Kidrič MURA Središče SCT Kovinar Turnišče
9
9
9
9 9
9
9 9
9
7
6
6
6
3
3
2
2
1
0 0 0 o
1 o
1 o o
2
3
3
3
5
6
6
7
8
12932
12978
12912
12851
12784
12736
12752
12694
11327
14
12
12
12
7
6
5
4
2
Naprej samo ABC Pomurka
Na strelišču v Murski Soboti je bilo polfinale republiške dopisne strelske lige. Sodelovalo je 14 ekip iz celotne Slovenije. Med pet najboljših pionirskih ekip se je uvrstila le ekipa ABC Pomurke iz Murske Sobote s 504 krogi. Na finalu, ki bo 28. februarja v Murski Soboti, tako ne bodo sodelovale ekipe Noršinec, Krke iz Šalovec in Ljutomera.
F. Matko
LENDAVA NA VRHU
V občinski strelski ligi Lendava je bilo 9. kolo. Vodi Lendava s 16 točkami pred Planiko Turnišče, 14, Štefanom Kovačem Turnišče; 10, Ino Nafto, 6, ter Varstrojem in Jezerom Dobrovnik, po 4 točke. Med posamezniki je na prvem mestu Draškovič (Pl.) s 3141 krogi pred T. Kosijem (Le.), 3081, Maučecem (Pl.), 3072, F. Kosijem (Le.), 3028, in M. Kosijem (Le.), 3004 krogi.	A. Zver
--KOŠARKA________________________________
NEPRIČAKOVAN PORAZ SOBOČANK
V štirinajstem kolu slovenske ženske košarkarske lige je ekipa Metalservisa Pomurja iz Murske Sobote gostovala v Novem mestu in nepričakovano izgubila z Labodom 47:54. Sobočanke so večji del tekme vodile, vendar pa so v finišu popustile, kar so izkoristile domačinke in zmagale. Koše za Pomurje so dosegle: Korenova 25, Foršnariče-va in Kardoševa po 5, Borčeva 4, Lihtenegerjeva in Broderjeva po 3 ter Drožinova 2, V naslednjem kolu igra Pomurje doma z Iskro Delto Ježico.
--J U DO__________._____________________.
ŠOOŠ DRUGI V MARIBORU
V Mariboru je bilo tradicionalno tekmovanje v judu za Baum-gartnerjevo lovoriko. Sodelovalo je okrog sto judoistov, med njimi so bili tudi pomurski tekmovalci in dosegli nekaj lepih uvrstitev. To še posebej velja za Šooša, ki je v kategorijo do 71 kg zasedel drugo mesto, in Kisilaka, ki je bil v kategoriji do 78 kg tretji. Meničanin pa je v isti kategoriji zasedel peto mesto. V absolutni kategoriji je Ljutomerčan Kranjc zasedel deseto mesto.
V Mariboru je bil tudi seminar za zvezne sodnike v judu. Udeležil se ga je tudi Stanko Šarkanj iz Murske Sobote in uspešno opravil izpit ter postal zvezni sodnik.	T. K.
—ODBOJKA_________________________________
ZMAGA IN PORAZ
V prvem spomladanskem kolu-druge republiške moške odbojkarske lige vzhod je Pomurje v Murski Soboti po pričakovanju premagalo zadnjo Stronjsko reko s 3:0. Odbojkarice Pomurja pa so prav tako po pričakovanju izgubile tekmo z vodečo in še neporaženo Kamnico. ’ V naslednjem kolu gostujejo odbojkarji Pomurja v Vuzenici, odbojka- ‘ rice Pomurja pa v Prevaljah.	I
V šola
Cirkvenčič in Cener v šoli
Umagu je bila nogometna za pionirje, kadete in mla-
dince, ki jo je organizirala Nogometna zveza Slovenije. Šole sta se udeležila tudi kadeta nogometnega kluba Mura iz Murske Sobote Erik Cirkvenčič in Smiljan Cener.
___ŠAH_____________________
Prvi Danilo Hari
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo delavsko prvenstvo. Sodelovalo je 22 šahistov. Zmagal je Danilo Hari z 8,5 točke pred Bogdanom Harijem, Borisom Kovačem, po 7, Logarjem, 6,5, Ružičem in Flegarjem, po 5, Gaborjem, Maričem, Režonjo, Radosavljevičem, Vučkom in Majdo Kovač, po 4,5 točke.
Odbojka—PL — ženske
Jesenski del
Pomurje II	4 4 0 12:1 8
Cven	4 3 1 9:4 6
Radgona	4 2 2 6:8 4
Puconci	4 1 3 3:9 2
Mladost	4 0 4 4:12 0
Cven I Cven II Kamenščak Bučkovci
Judo —
Lestvica
Olimpija Triglav
M. SOBOTA Sl. Gradec Železničar Drava
Impol II
Golovec Šiška
Branik
Ivo Reya Maribor
I. RL
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
6
5
4
4
4
3
3
2
2
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
0
0
2 2
2
3
3
4
4
5
5
5
68:16 53:31 54:30 51:33 50:34 48:36 41:43 40:44 39:45 25:59 20:64
15:69
12
10
8
8
8
6
6
4
4
2
2
2
Naslov republiških prvakov pa je osvojila dvojica Unger—Ži-tek, tako kot pred tremi leti v pionirski konkurenci, ko je v finalu premagala favorizirano dvojico Smrekar—Ignjatovič z 2:0. Lep uspeh pomeni tretje mesto dvojice Ori—Rihtarič, ki je v polfinalu izgubila z zmagovalno dvojico, med osmerico pa se je uvrstila še dvojica Smodiš—Gerendaj. Unger je svojo tretjo medaljo osvojil v mešanih dvojicah skupaj s Frelihovo iz Kranja, ko sta v finalu izgubila z dvojico Smrekar—Ignjatovič z 1:2. Prvenstvo je pokazalo, da se kakovostni republiki vrh vedno bolj širi in da je vedno teže osvajati najboljša mesta; uspejo pa le tisti, ki veliko in dobro trenirajo ter sami pokažejo željo za uspehom.
M. U.
— NAMIZNI TENIS-—
I.	ONL Ljutomer
Cven I
Kamenščak
Partizan
Cven II	<
Grlava	-
II.	ONL Ljutomer
Cven III Vučja vas Grlava II Partizan II Kamenščak II Kamenščak III Bučkovci
4
4
4
4
4
6
6
6
6
6
6
6
4
2
2
6
5
4
3
2
0
0 20:7
2 17:13
2 15:16
3 9:15
3 9:19
8
4
4
2
2
__KEGLJANJE________________________
RADENSKA TRETJA
V sedmem kolu tekmovanja v slovenski moški kegljaški ligi je Donit premagal Radensko s 5015:4878 podrtih kegljev. Najboljši v ekipi Radenske je bil Miro Steržaj z 912 podrtimi keglji pred Kovačičem, 839, Horvatom, 823, Kučanom, 791, Drvaričem, 770, Mundjar-jem, 570, in Rakušo, 165 kegljev. Radenska je z 8 točkami na tretjem mestu, v naslednjem kolu pa igra v gosteh z Brestom.
0
2
3
4
5
6
30:7
28:13 25:14 17:18
11:23 9:25
10:30
12
10
8
6
4
2 0
PORAZ NAFTE
V desetem kolu tekmovanja prve medžimurske kegljaške lige je Bratsvo iz Kotoribe premagalo Nafto iz Lendave s 4816:4742 podrtih kegljev. Najboljši v ekipi Nafte je bil Peric z 831 podrtimi keglji pred Žalikom, 823, Kopinjo, 784, Radakovičem, 782, Horvatom, 775, Zupancem, 386, in Kermanom, 361 kegljev.
M. Žalik
__NOGOMET

ONL Ljutomer — ženske
3
3
3
3
3
2
0
0
2
3
15:2 109 10:11
2:15
6
4
2
0
S. ž.
MTČ:MURA 1:1
Nogometaši Mure, ki se že nekaj časa pripravljajo na spomladanski del tekmovanja v slovenski ligi, so v nedeljo odigrali prvo prijateljsko tekmo z ekipo MTČ v Čakovcu. Srečanje se je končalo neodločeno 1:1. Gol za Muro je dosegel Savič.
POMURSKI ŠPORTNI ALMANAH
ODBOJKA
Republiško prvenstvo 1987 pionirji — ŠŠD, polfinale: ŠŠD Enotnost Beltinci (2.m.); polfinale: Pomurje Murska Sobota (3.m.); kadeti — polfinale: Pomurje Murska Sobota (3.m.); mladinci — polfinale: Pomurje (2.m.); druga republiška liga vzhod 1986/87: Ljutomer (l.m.); Pomurje (5.m.); Radenci (7.m.); članice: Pomurje Murska Sobota (8.m.); 1987/88 — člani: Pomurje Murska Sobota (3.m.); članice: Pomurje Murska Sobota (6.m.); prva republiška liga — člani: Agroplod-Ljutomer (7.m.); republiška reprezentanca — pionirji: Dejan Donko; kadeti: Mitja Janža, Sebastjan Lenarčič; mladinci: Stanko Gobec, Darko Horvat.
RITMIČNA GIMNASTIKA
Republiško prvenstvo 1987 — prva selekcija: Katja Bogataj (24.m.); Nika Rogan (30.m.); Jasna Džordževič (32.m.); Tina Šiftar (32.m.); Dunja Turk (38.m.); Partizan Murska Sobota (7.m.); druga selekcija: Moj-
ca Bandelj (4,m.); Tanja Jug (9.m.); Petra Glažar (10.m.); Simona Horvat (11.m.); Mateja Norčič (12.m.); Mojca Zavniker (13.m.); Partizan Murska Sobota (3 .m.).
ROKOBORBA
Republiško prvenstvo 1987 — člani — gr-ško-rimski slog: Zoran Vukan, 48 kg (l.m.); Miran Mekicar, 62 kg (l.m.); Nitko Nasev-ski, 68 kg (l.m.); Tomi Žižek, 52 kg (2.m.); Rade Bačič, 68 kg (2.m.); Srečko Temlin, 74 kg (2.m.); Robi Mešiček, 82 kg (3.m.); Gorazd Tribnik, 48 kg (4.m.).
Državno prvenstvo 1987 — mladinci — prosti slog: Mitko Nasevski, 68 kg (l.m.); Srečko Temlin, 81 kg (2.m.); starejši mladinci: Mitko Nasevski (2.m.); Robi Mešiček (5.m.); kadeti: grško-rimski slog: Gorazd Tribnik, 47 kg (4.m.); Kristijan Danč, 76 kg (4.m.); Rade Bačič, 65 kg (5.m.); člani: Mitko Nasevski, 62 kg (5.m.); Miran Mekicar, 57 kg (7.m.); republiška reprezentanca — st. mladinci: Gorazd Tribnik, Zoran Vukan, Rade Bačič, Mitko Nasevski; Državna reprezentanca — mla-
dinci: Mitko Nasevski — Bolgarija (4.m.); Švica (5.m.).
ROKOMET
Republiška liga 1987 — ženske: (lO.m.); mladinke: Polana (2.m.); druga republiška liga vzhod — moški: Bakovci (l.m.); Krog (5.m.); Toko (7.m.); Radgona (9.m.); ženske: Beltinka (4.m.); Radgona (lO.m.); jesen 1987/88 — republiška liga — moški: Bakovci (9.m.); ženske: Polana (8.m.); mladinke: Polana (l.m.); druga republiška liga vzhod — moški: Krog (6.m.); Toko (8.m.), Radgona (lO.m.); ženske: Radgona (7.m.); Beltinka (9.m.).
ŠAH
Republiško prvenstvo 1987 — ženske: Brigita Čavužič Radenska Pomurje (6.m.); pionirji: Gruškovnjak (9.m.); pionirke: Maričeva (ll.m.); prva republiška liga: Radenska Pomurje Murska Sobota (6.m.); druga republiška liga vzhod: Lendava (5.m.); pokal maršala Tita: Radenska Pomurje Murska Sobota (12.m.).
VESTNIK 11. FEBRUARJA 1988
STRAN
dopisniki so zabeležili
ZA KIRURŠKI BLOK SO DAROVALI
Delavci SGP »Pomurje« so se zavzeto lotili priprav na asfaltiranje 1.700 metrov občinske ceste od Murske Sobote proti Noršincem. Vreme jim je bilo na začetku precej naklonjeno in če bo tako vsaj še nekaj časa, bodo dela, vredna 153 milijonov dinarjev, končali že v marcu.	-js-
GORNJA RADGONA
MESEČNO 40 MILIJONOV ZA OTROŠKI DODATEK
Zaradi vse težjega gospodarskega stanja, ob tem upadajo osebni dohodki, v občini G. Radgona narašča število uživalcev družbenih pomoči za otroke (otroški dodatek). Trenutno plačujejo tako pomoč za 1.860 otrok, ki živijo v 289 družinah. V decembru so za ta namen pri občinski skupnosti otroškega varstva izplačali večkrat 40 milijonov dinarjev. To je velik znesek, ki pa ga morajo izplačati zaradi nizkih osebnih dohodkov staršev.	F. K.
V Varstroju premalo sredstve za šport
V enoviti delovni organizaciji Gorenje Varstroj Lendava je po devetih letih športna rekreacija zelo razvejena. Danes imajo strelstvo, kegljanje, nogomet, odbojko, šah, rokomet in pikado. V Varstroju poudarjajo, da je za nekatere športne panoge precej zanimanja, gre predvsem za strelstvo in ribištvo. Ob tem se v Varstroju ubadajo tudi s finančnimi sredstvi. Torej, v prihodnje bo potrebno športnemu društvu v Varstroju dati več veljave, pri čemer naj poudarimo še to, da je v DO zaposlenih veliko mladih, ki so voljni delati v najrazličnejših športnih panogah, kar bi nedvomno še bolj pripomoglo k delovnemu vzdušju. V teh zimskih mesecih imajo delavci Gorenja-Varstroj v okviru športnega društva enkrat tedensko tudi rekreacijo, in sicer kegljajo v kegljišču Rudar v Lendavi, streljanje z zračno puško pa poteka v kletnih prostorih lendavske knjižnice. Moški in ženske pa se lahko tudi rekreirajo v telovadnici osnovne šole Drago Lugarič. Omogočeno pa jim je tudi kopanje v hotelu Lipa v Lendavi. j Žerdin
— LENDAVA
Vsako leto je opravljena vrsta nalog
Program varstva, urejanja in vzdrževanja grobov borcev, internirancev in drugih žrtev sovražnikovega nasilja iz druge svetovne vojne, spomenikov, spominskih plošč in drugih objektov iz NOB in revolucionarnega delavskega gibanja v občini Lendava za leto 1987 je bil uresničen. Obnovljen je bil nagrobni spomenik Martina Kolenka v Doljni Bistrici. Tudi učenci in prosvetni delavci desetih osnovnih šol lendavske občine so čez leto ob določenih praznikih očistili in obiskali vse spomenike. Vzdrževali so hišo Štefana Kovača v Nedelici, pri čemer je vsa dela opravljal tozd Planika iz Turnišča, ki je pokrovitelj hiše. Zidanico Miška Kranjca v lendavskih goricah so prekrili, popravili okna in premazali lesene dele. Pri ureditvi je pomagal tudi tozd Elektromaterial Lendava. »Copekov« mlin v Mali Polani pa je načel zob časa — na njem je bila opravljena L faza sanacijskega načrta, rekonstrukcija sten mlina (na novo postavljene stene iz lesenih brun), konzervatorska dela (premazi lesenih delov) in mizarska dela (okna, vrata). Pri tem so pomagali Deloza, tozd Konfekcija iz Velike Polane, Ina Nafta Lendava, Integral, tozd Delavnice Lendava, Opekarna iz Dolge vasi in ABC Pomurka, tozd Gozdarstvo. Postavljeno je bilo novo spominsko znamenje zbora aktivistov OF v gozdičku na Kamenščicah pri Trnju. Obnovljen je bil spomenik v Veliki Polani. Zavod za spomeniško varstvo iz Maribota je dal v letu 1987 soglasje za obnovo spomenika v Veliki Polani. Dela so stala 450.000 dinarjev. Levji delež je prispevala tudi krajevna skupnost Polana. Spomenik je bil obnovljen do 34. praznika krajevne skupnosti Polana. Obnovljen je bil tudi napis na spominski plošči v Črenšovcih. Tudi občinska mladinska organizacija iz Lendave je varstvu spomenikov in spominskih znamenj NOB v občini posvetila posebno pozornost. Za
varstvo, urejanje, čiščenje in kra-šenje spomenikov skrbijo posamezne OO ZSM, ki so pokroviteljice posameznih spomenikov in znamenj NOB. Člani komisije pri OK ZSMS Lendava so med letom večkrat pregledali opravljene naloge. Iz programa za letošnje leto se ne predvideva nobena obnova, ker so bili vsi nagrobni spomeniki, za katere skrbijo, osnovtie šole, obnovljeni oziroma očiščeni. Za polaganje vencev, rož in sveč na grobove borcev, talcev in žrtev fašističnega nasilja, ki jih oskrbujejo svojci, je odgovorna OO ZZB NOV Lendava. V programu so predvideni tudi stroški delegacije, ki dvakrat letno obišče spomenik umrlih internirancev v Sarvarju na Madžarskem. Občinska kulturna skupnost Lendava in njena izvajalska organizacija Zavod za kulturo občine Lendava načrtujeta za leto 1988 na področju varstva kulturnih spomenikov NOB vrsto nalog. Skupaj z delovnimi organizacijami, ki skrbijo za hišo Štefana Kovača v Nedelici in zidanico Miška Kranjca v lendavskih goricah, bodo sproti vzdrževali okolico in objekte. Dalje se predvideva ureditev spominske sobe v Trajberjevi zidanici, 2. faza sanacijskega programa — dokončna ureditev »Copekovega« mlina v Mali Polani in ureditev domačije Miška Kranjca v Veliki Polani. V drugem programu se za varstvo spomenikov in spominskih znamenj iz NOB in revolucionarnega delavskega gibanja zagotovi 193.000 dinarjev za čiščenje in obnovo črk na treh spominskih ploščah v Bistrici, za ureditev okolice spomenika v Trnju, za čiščenje plošče in obnovo napisa na spomeniku v Veliki Polani. Tudi osnovne šole bodo s svojim delom na tem področju pokazale veliko zavzetosti. Tudi mladi iz osnovnih organizacij ZSM se zavedajo, daje potrebno odnos do kulturnozgodovinskih spomenikov izboljšati.
Jože Žerdin
TEŠANOVCI PRIPRAVA NA PROSLAVO
Aktiv žena v Tešanovcih se je odločil, da bo tudi letos pripravil kulturni program ob dnevu žena. Tudi na letošnji prireditvi naj bi pripravili razstavo ročnih del, ki se je zadnja leta zelo obnesla.
Proslava bo v prostorih vaško-gasilskega doma in bo imela centralni pomen za vso krajevno skupnost. Za pester kulturni program pripravljajo pevske točke in recitacije mladinci skupaj z učenci osnovne šole.	G. G.
GORNJA BISTRICA
Nadaljevali bodo gradnjo doma
Na nedavnem letnem občnem zboru gasilskega društva v Gornji Bistrici je beseda tekla predvsem o graditvi gasilskega doma, ki je že v teku. V njem bodo našli svoj kotiček, poleg gasilcev, še vaški odbor, dramska sekcija in rokometni klub. Po izčrpnih poročilih o realizaciji planov je stekla razprava, v kateri so izrekli tudi nekaj pripomb. Nezadovoljstvo članov rokometnega društva glede premajhne sobe bodo skupno rešili; to bo že ena od nalog za v bodoče. Sprejet pa je bil
tudi predlog, da bi v gasilskem društvu formirali tudi mladinsko desetino.
V razpravo se je vključil tudi predstavnik Občinske gasilske zveze iz Lendave. Pohvalil je rezultate dela, pozdravil pa tudi načrte društva za novo obdobje, to pa je predvsem nadaljnja gradnja. Ena izmed desetih točk dnevnega reda je bila tudi izvolitev novega vodstva. Dosedanji predsednik društva je bil Jožef Horvat, novoizvoljeni pa je Andrej Kolenko.	D. jakšič
---GOMILICA
Pred novim samoprispevkom
V Gomilici, ki spada v krajevno skupnost Turnišče, se v letošnjem letu izteka sedanji krajevni samoprispevek. O uresničenih in bodočih nalogah je predsednik vaškega odbora Gomilica Jože Petek dejal:
»Reči moram, da smo zastavljene naloge ob pomoči vaščanov v dobršni meri uresničili. Ob tem naj omenim napeljavo telefonije, pri čemer smo dobili 38 novih priključkov. Na že obstoječi asfalt smo položili fino plast asfalta, obnovili dotrajani vaški vodovod, prekrili vaški dom in ob njem zasadili okrasno grmičevje. V teh letih pa smo sproti utrjevali vaške kolnike ter ob pomoči Cestnega podjetja iz Murske Sobote izkopali precej obcestnih jarkov. Zagotovili smo gramoz za asfaltiranje občinske ceste Gomilica—-Polana, velik del sredstev, ki se ,steka v blagajno krajevne skupnosti Turnišče, pa smo odvajali tudi za gradnjo vrtca, obnovo kulturnega doma in gradnjo prizidka k osnovni šoli v Turnišču. V Gomilici pa je v zaključni fazi tudi gradnja nove mrliške veže. Med nalogami, ki te dni potekajo v Gomilici, je izkop obcestnih jarkov in utrjevanje poljskih poti.
V naslednjem referendumskem obdobju nas čaka precej dela, tako bi radi na že obstoječi asfalt potegnili fino plast asfalta, v vasi je še nekaj novih naročnikov za telefon, tudi te bomo priključili, uredili pa bi radi tudi ulično razsvetljavo. Ker je v vasi malo obrtnikov, se zavzemamo tudi za razvoj drobnega gospodarstva. Da bi zagotovili mesto, kjer naj bi se razvijala obrt, bo potrebno misliti o odkupu zemljišč v središču vasi.«
Na posnetku je nova mrliška veža v Gomilici.	Tekst in foto:
Jože Žerdin
“BERJE VEČER ZABAVE
Tudi mladi iz Gaberja so začeli z aktivnostmi. To dokazuje že prireditev, ki so jo pripravili skupaj s kulturnim društvom Zarja z naslovom Večer zabave. Da prireditev ni bila namenjena samo mladim, ampak tudi ostalim, je vredno pohvale.
V programu so sodelovali: domača dramska skupina, člani OO ZSMS Gornji Lakoš ter starejši ženski pevski zbor iz Gaberja. Za razvedrilo so nastopili še »čarodeji« in ritmična skupina iz Gornjega Lakoša.	j. Pavšič
---ČERNELAVCI------------------------------------------
Premalo mladih gasilcev
Člani gasilskega društva Cernelavci so na volilno-programskem občnem zboru ugotovili, da so preteklo leto končali precej uspešno. Kupili so novo orodno vozilo in ga sami preuredili za gasilske namene. Na območju društva v preteklih letih ni bilo požara, kar je verjetno pripisati, vsaj delno, tudi dobri požarni preventivi. Uspelo jim je prepričati prebivalstvo, da so si kupili čez sto ročnih gasilnih aparatov.
Žalostna pa je bila ugotovitev, da društvu primanjkuje mlajšega kadra, zato bodo, kljub dobri opremi, v kratkem času težko kos vsem nalogam. S predstavniki družbenopolitičnih organizacij so se dogovorili ža skupno akcijo za pridobitev mlajših članov. Prav tako so se odločili, da bodo, poleg že vključenih pionirjev, poskušali pritegniti še nove in popestriti delo z njimi, da bodo raje prihajali na vaje in se učili gasilskih veščin.
Izvolili so tudi novo vodstvo. Upajmo, da bo dobro delalo invo-dilo društvo še naprej po poti napredka, saj je kot primestno društvo zadolženo pomagati tudi v mestu Murska Sobota.	K. L.
---CERKVENJAK------------------------------------------
Dograditev doma in avtocisterna
Tudi v gasilskih društvih na območju občine Lenart se vrstijo občni zbori. Tako so se v januarju zbrali na 56. rednem letnem občnem zboru tudi člani o prostovoljnega GD Cerkvenjak in predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev v kraju ter predstavniki sosednjih gasilskih društev. Ugotovili so, da je društvo v minulem letu, kljub temu, da niso izpolnili vseh zadanih nalog, dobro delalo. Občinskega tekmovanja so se udeležili kar s sedmimi desetinami od najmlajših do veteranov in dosegli zadovoljive rezultate.
V društvu je včlanjenih 98 članov, na osnovi šoli pa pod vodstvom mentorice Marjane Golob zelo uspešno dela tudi društvo Mladi gasilec. Poudarili so, da je potrebno v prihodnje več skrbi nameniti strokovnemu usposabljanju članstva, vključevanju novih članov in poostriti disciplino.
Sprejeli so tudi obsežen program dela, v katerem so med drugim zapisali, da bodo letos proslavili 55-letnico društva, začeli z zbiranjem sredstev za nakup nove avtocisterne in nadaljevali z gradbenimi deli v novem gasilskem domu.	Franc Bratkovič
GORNJI LAKOŠ
AKTIVNA RITMIČNA SKUPINA
Mladi v OO ZSMS Gornji Lakoš in KUD Arany Janos so si že nekaj let prizadevali ustanoviti ritmično skupino. Naposled jim je to le uspelo. Mladinke so vztrajno vadile mesec dni in se naučile ples, ki so ga prvič prikazale občinstvu v prvem delu Veselega večera pred koncem lanskega leta. Po tej prireditvi so nastopile še v Gaberju na Večeru zabave, sedaj pa se že učijo novih plesov ter vključujejo še druge mladinke.
Vodja skupine, Biserka Toth, je z dosedanjim delom kar zadovoljna in želi, da bi ritmična skupina še naprej tako aktivno delovala.
L Pavšič
Družina Žilavec, Kopališka ul. Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. Marije Čampelj, Murska Sobota — 10.000 din; družina Kumin, Kopališka ulica Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. Marije Čampelj, Murska Sobota) — 10.000 din; Viljem Hakl, Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. Jankota Škrilec) — .10.000 din; Kolektiv Farme nesnic G. Petrovci (namesto venca na grob pok. Jankota Škrilec, Murska Sobota) — 16.800 din; Sekcija žena pri O K SZDL KS Park Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. možu Monike Škrilec, Murska Sobota) — 5.000 din; Vlasta in Jože Sapač, Murska Sobota, Borisa Kraigherja 19 (namesto cvetja na grob pok. Ferija Antalič, Murska Sobota) — 5.000 din; Ana Zibert, Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Frančiške Furedi, Dom oskrbovancev Rakičan) — 15.000 din; Delavci TOZD Blisk Murska Sobota (namesto venca na grob pok. mame Čedomirja ing. Petroviča) 14.500 din; Šarika in Jože Papič, Martjanci (namesto cvetja na grob pok. Ervina Ratkaia, Murska Sobota) — 10.000 din; Ludvik Lipič, Cuber 33, Moravske toplice (namesto venca na grob pok. Ervina Ratkaia) — 10.000 din; Osnovna šola Tišina (namesto venca na grob pok. Ervina Ratkai, Murska Sobota) — 15.000 din; Društvo invalidov Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. Stefana Marič, Rakičan) — 1.500 din; Družine: Cipot, Rajbar, Sukič, Naselje Mladinskih delovnih brigad, Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. Emilije Norčič, Nemčavci) — 30.000 din; Družina Zafošnik, Naselje Prekmurske brigade, Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Ervina Ratkai, Murska Sobota) — 10.000 din; Društvo upokojencev Bakovci (namesto cvetja na grob pok. Jožefa Rantaša, Bakovci, Panonska 28 a) — 1.500 din; Potrošnik OOS TO Veleprodaja, Murska Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Karla Broder, Naselje 14. divizije 30) — 5.000 din; Angela in Štefan Kosednar, Mačkovci 53 D (spomin na pok. Marijo Tubola iz Mačkovec) — 5.000 din; OOS Pomurka TOZD Predelava mesa Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta Gi-zele Obal, Murska Sobota) — 5-000 din; Obrtno združenje Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Ernesta Sabo, upokojenega obrtnika) — 10.000 din; Jože Toplak, Murska Sobota, Daneta Sumenjaka 2 (namesto cvetja na grob pok. Hermine Zonik iz Sela) — 6.000 din; Družina Zadravec, Dolga vas 133/e (namesto cvetja na grob pok. Štefana Ternar, Turnišče) — 3.000 din; OOS Mura TOZD Ženska oblačila (namesto venca na grob pok. Vide Kranjc, Desternik pri Ptuju) — 20.000 din; Društvo invalidov Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. člana Jožeta Mencigerja, Večeslavci) — 1.500 din; Društvo invalidov Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. člana Karla Kuhar, Fokovci) — 1.500 din; OOS Pomurski tisk, Tiskarna Murska Sobota (namesto venca na grob pok. mame Jožeta Emberšiča, Rakičan) — 14.000 din; IO OOS SDK Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta Jožeta Gobar, Gradišče 10) — 4.000 din; Društvo invalidov Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. člana Štefana Cigan iz Gančan) — 1.500 din; SD Pomurje — odbojkarski klub Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. Ervina Ratkai, Murska Sobota) 5.000 din; OZ Prlekija, Ljutomer (namesto venca na grob pok. Branka Šinko iz Ljutomera) — 50.000 din; Hvaležni pacient Stranjšek Ludvik, Veržej, Kovačiča 12 — 5.000 din; Zdenka in Dejan Rudolf, Kamenščak 24, Ljutomer (namesto venca na grob pok. stare mame Barbare Raduha) — 15.000 din; OOS Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. mame Alojza Kavaša, Noršinci 49) — 8.000 din; Družini Hajer — Kuhar, Ljubljana (namesto cvetja na grob. pok. Ane Čagran) — 20.000 din; OO ZS Mlinopek, Murska Sobota (namesto venca na grob pok. hčerke Alojza Kovač, Mojstrska 1, Murska Sobota) — 10.000 din; OOS SO Gornja Radgona (namesto venca na grob pok. očeta Darinke Bodanec, Tišina 19) — 4.500 din; Obrtno združenje Murska Sobota (namesto venca na grob pok. upokojenega obrtnika Nikolaja Kuzma iz Cankove) — 20.000 din; Delavci Doma oskrbovancev Rakičan (namesto venca na grob pok. Franca Lukač iz Bakovec) — 15.600 din; OO ZS Mlinopek, Murska Sobota (namesto venca na grob pok. mame Štefana Jerebica, Panonska 71, Beltinci) — 10.000 din; Družine Ovsenjak, Hari in Andrejek, Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. Ane Čagran, Murska Sobota, Ulica ob progi 73) 30.000 din; OOS LB Pomurska Banka PE Murska Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Albine Jakoša, Radenci, Nikola Tesle 11) — 10.000 din; OOS ABC Pomurka Do Agromerkur Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. mame Cilke Zadravec, Dolga vas 133/e, Lendava) — 5.000 din; Delavci TOZD Prašičereja (namesto cvetja na grob pok. očeta Andreja Serdt, Tišina 67) — 5.200 din; Potrošnik OOS TO Merkur, Murska Sobota (namesto venca na grob pok. mame Marije Hajduk, Bratonci 26) — 5.000 din; Osnovna organizacija sindikata, »Osnovne šole Štefana Kovača Turnišče) namesto venca na grob pok. Jožeta Jerebica) — 10.000 din; OOS LB Pomurska Banka Murska Sobota (namesto venca na grob pok. očeta sodelavke Irme Kovačec, Titova 1/B, Murska Sobota) — 10.000 din; OOS Gorenje — Varstroj Lendava (namesto venca na grob pok. očeta Danila Horvata iz Murske Sobote) — 15.000 din; OOS Gorenje — Varstroj Lendava (namesto venca na grob pok. mame Ivana Matas iz Petišovec) — 15.000 din; OOS Gorenje — Varstroj Lendava (namesto venca na grob pok. hčerke Viktorja Kuplen iz Lendavskih goric) — 15.000 din; Družina Kociper, Beltinci (namesto venca v počastitev spomina na pok. strica Štefana Horvat) — 40.000 din; Lidija in Joško Kociper, Maribor (namesto venca v počastitev spomina na pok. strica Štefana Horvat) — 20.000 din; Štefan Cipot, Murska Sobota, Temlinova 9/a (namesto venca na grob pok. Štefana Horvata) — 15.000 din; SGP Pomurje — Armiranobetonski izdelki GIO Lipovci (namesto cvetja na grob pok. očeta Julija Kutoš, Središče 18) —- 20.000 din; OOS Potrošnik — Skupne službe Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. upokojenca Janka Škrileca) — 5.000 din; Tončka Vučko, Trstenjakova 4, Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. Janka Škrilec) — 10.000 din; Ivan in Nina Kopič, Kidričeva 18, Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. Janka Škrilec) — 20.000 din; Krajevna organizacija ZB Velika Polana (namesto cvetja na grob pok. Marije Hozjan, Mala Polana 80) — 1.500 din; Družina Cipot, Murska Sobota, Trstenjakova (namesto venca na grob pok. Emilije Norčič) — 10.000 din; Družina Vitez, Tešanovci (namesto cvetja na grob pok. Emilije Norčič) —- 10.000 din; Družina Burgermaister, Puconci (namesto cvetja na grob pok. Ivana Benkiča) — 10.000 din; Družina Alojza Smodiš, Prešernova 37, Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. Emilije Norčič) — 10.000 din; Gasilsko društvo Sebeborci (namesto cvetja na grob pok. Alojza Matisa) — 10.000 din; Zdenka Ficko, Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. Anice Bratkovič) -- 5.000 din; Družina Gaber — Banfi, Zenkovci 64 (namesto cvetja na grob pok. Bele Milotinovič) — 2.000 din; Družina Molnar, Cankova (namesto cvetja na grob pok. Marije Kerec, Cankova 15) —• 3.000 din; Družina Vučkič, Sebeborci 50 (namesto cvetja na grob pok. Ludvika Cvetko, Moravske Toplice) — 6.000 din; Družina Vučkič, Sebeborci 50 (namesto cvetja na grob pok. Ivana Benkič, Murska Sobota) — 5.000 din; Kolektiv Osnovne šole Puconci (namesto cvetja na grob pok. Alojza Matisa, Sebeborci) 10.000 din; Kolektiv Osnovne šole Puconci (namesto cvetja na grob pok. Alojza Matisa, Sebeborci) — 5.000 din; Družina Evgena Kakaš, Čikečka vas 2 (namesto cvetja na grob pok. Hermine Zonik, Selo 79) — 5.000 din; LINA Notranja oprema Apačke (namesto venca na grob pok. Linar, Zg. Velika) — 17.000 din; Občinski sindikalni svet, Lendava (namesto cvetja na grob pok. Cvetke Pečelin) — 10.000 din; OOS Mercator, Lendava (namesto cvetja na grob pok. Ladislava Feher) — 6.000 din; Boris Žitek, Mota (namesto cvetja na grob pok. Branka Šinko, Ljutomer) — 5.000 din; DO Mlekopromet, Ljutomer (namesto cvetja na grob pok. Janeza Kosi, Ljutomer) — 2.000 din; Jolanka Vezer, Mladinska ulica, Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. Piroške Faflik, Murska Sobota) — 10.000 din; Emilija Leskovšek, Cankarjevo nas. Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. Piroške Faflik, Murska Sobota) — 3.000 din; Marija’Ratnik, Tišina (namesto cvetja na grob pok. Piroške Faflik, Murska Sobota) — 5.000 din; Lunežnik Irma in sin Ivo, Murska Sobota, Ob kanalu 5, (namesto venca na grob pok. Piroške Faflik, Murska Sobota) — 20.000 din; Družina Benko, Štefana Kovača 18, Murska Sobota, (namesto venca na grob pok. Janka Škrilec, Murska Sobota) _ 30.000 din; Družina Penovič, Murska Sobota, (namesto cvetja na grob pok. Marije Čampelj, Murska Sobota) — 5.000 din; Družina Babič, Kopališka 7, Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. Marije Čampelj, Murska Sobota) — 10.000 din; Babič Ivica in sinovi z družinami, Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. Marije Čampelj, Murska Sobota) — 15.000 din; Družina Kučan, Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. Marije Sečko, Murska Sobota) — 10.000 din -Kolektiv Salon Mode, Murska Sobota, (namesto cvetja na groš pok. Jankota Škrilec, Murska Sobota) — 15.000 din; Družina Weingerl, Murska Sobota, Partizanska 50 (namesto cvetja na grob pok. Ane Čagran, Murska Sobota) — 10.000 din; Štefan Šiftar, Puževci (namesto cvetja na grob pok. Marije Šiftar, Strukovci) — 5.000 din; Družina Franca Sapač, Murska Sobota, Kajuhova 44 (namesto cvetja na grob pok. mame Jožeta Kerčmar, Murska Sobota) — 10.000 din; Helena in Vojko Prelic, Starše (namesto cvetja na grob pok. mame Jožeta Kerčmar, Murska Sobota) — 10.000 din; Družina Sambt, Murska Sobota, Naselje Borisa Kraigherja, (namesto cvetja na grob pok. mame Jožeta Kerčmar, Murska Sobota) — 5.000 din; Družina Geza Čarni, Murska Sobota, M. Kuzmiča (namesto cvetja na grob pok. Štefana Horvat, Murska Sobota) — 6.000 din; Družina Franca Franko, Murska Sobota, B. Kidriča 39 (namesto cvetja na grob pok. Štefana Horvat, Murska Sobota) — 10.000 din; Družina Strbad, Murska Sobota, Kidričeva 16 (namesto cvetja na grob pok. Štefana Horvat, Murska Sobota) — 10.000 din; Sodelavci TOZD Kartonaža, Murska Sobota, Pomurski tisk (namesto venca na grob pok. Ferija Antaliča, Murska Sobota) — 41.400 din; Stanovalci bloka Kidričeva ul. 16 (namesto venca na grob pok. Štefana Horvata, Murska Sobota, Kidričeva ul. 16) — 30.000 din; Družina Brdnik-Deronov, Murska Sobota, Borovnjakova 2 (namesto cvetja na grob pok. Janezu Barber, Lendava) — 10.000 din; Družina Škrilec, Mlajtinci (namesto cvetja na grob pok. Petra Brunca, Murska Sobota) — 10.000 din; Olga in Karel Flisar, Murska Sobota, Trstenjakova 3 (namesto venca na grob pok. Petra Brunca, Murska Sobota) — 20.000 din; Družina Kolomana Žibrik, Ljubljana (namesto venca na grob pok. Petra Brunca, Murska Sobota) — 20.000 din; Srečko, Feri in Miran, Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Petra Brunca, Murska Sobota) — 15.000 din; Družina Čarni, Tešanovci 70 (namesto cvetja na grob pok. Petra Brunca, Murska Sobota) — 10.000 din; Družina Žilavec, Kopališka ul. 13, Murska Sobota (namesto tcvetja na grob pok. Petra Brunca, Murska Sobota) — 10.000 din; Družina Čarni, Murska Sobota, M. Kuzmiča 28 (namesto cvetja na grob pok. Petra Brunca, Murska Sobota) — 10.000 din; Družina Jožeta Rituper, Polana (namesto cvetja na grob pok. Petra Brunca, Murska Sobota) — 10.000 din;
STRAN 16
VESTNIK 11. FEBRUARJA 1988
KRONOLOŠKO KAZALO
PRAVNIH PREDPISOV V URADNIH OBJAVAH SKUPŠČIN GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
SKUPŠČINA OBČINE
GORNJA RADGONA
- ODLOKI
18.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Gornja Radgona za prvo trimesečje 1987
19.	Odlok o priznavalninah udeležencev NOV v občini Gornja Radgona
20.	Odlok o spremembi odloka o določitvi višine in nači naplačevanja povračil za uporabo javnih poti za traktorje v občini Gornja Radgona
21.	Odlok o območjih za vodenje matičnih knjig v občini Gornja Radgona
22.	Odlok o grbu občine Gornja Radgona
24.	Odlok o spremembi odloka o organizaciji občinskih upravnih organov in strokovnih služb v občini Gornja Radgona
25.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin občine Gornja Radgona
27.	Odlok o oddaji stavbnih zemljišč v občini Gornja Radgona
28.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Gornja Radgona
29.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Gornja Radgona
74.	Odlok o pogrebnih svečanosti na območju občine Gornja Radgona
76.	Odlok o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Gornja Radgona
77.	Odlok o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1987
114.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Gornja Radgona za leto 1986
115.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskem območju k. o. Slaptinci
133.	Odlok o povprečni gradbeni coni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Gornja Radgona za leto 1987
162.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1986 občine Gornja Radgona
176.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine G. Radgona za leto 1987
177.	Odlok o podelitvi naslova častnega občana občine Gornja Radgona
178.	Odlok o spremembi odloka o ureditvenem načrtu »Pokopališča v Apačah«
179.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Sta-vešinci, k. o. Očeslavci, k. o. Okoslavci, k. o. Ivanjci, k. o. Grabonoš in k. o. Kraljevci
182.	Odlok o komunalnih taksah v občini Gornja Radgona
183.	Odlok o ureditvenem načrtu za »Blaguško jezero«
184.	Odlok o ureditvenem načrtu »Preureditev elementa za Avtoradgona in obrtno cona Gornja Radgona«
195.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o službi komunalnega nadzora v občini Gornja Radgona
196.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o vzdrževanju in uporabljanju javnih poti in občini Gornja Radgona
197.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru v občini Gornja Radgona
št. 2
št. 2
št. 2
št. 2 št. 2
št. 2
št. 2
št. 2
št. 2
št. 2
št. 7
št. 7
št. 7
št. 11
št. 22
št. 14
št. 19
št. 22
št. 22
št. 22
št. 22 št. 23 št. 23
št. 23
št. 26
št. 26
št. 26
198.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Gornja Radgona
199.	Odlok o ureditvenem načrtu »Melioracijsko območje Dragotinci — Kocijan«
200.	Odlok o ureditvenem načrtu »Melioracijsko območje Sp. Ivanjci — Sp. Ščavnica«
227.	Odlok o ureditvenem načrtu Gornja Radgona — mestno središče
228.	Odlok o ureditvenem načrtu »Zdraviliški kompleks Radenci«
št. 26
št. 26
št. 26
št. 32
št. 33
SKLEPI, UGOTOVITVE, STALIŠČA IN DRUGI AKTI SO
17.	Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana
Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 v letu 1987 št. 2
23.	Sklep o sestavi komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj v občini Gornja Radgona št. 2
26.	Spremembe in dopolnitve statuta občine Gornja Radgona	št. 2
45.	Sklep o razrešitvi članov razpisnih komisij za imenovanje individualnih poslovodnih organov v občini Gornja Radgona	št. 3
46.	Sklep o imenovanju predstavnikov v komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj skupščine občine Gornja Radgona	št. 3
80.	Sklep o določitvi višine nadomestil za uporabo stavb-
nega zemljišča za leto 1987 v občini Gornja Radgona št. 7
180.	Sklep o spremembi sklepa o sestavi komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj v občini Gornja Radgona	št. 22
181.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Stavešinci, k. o. Očeslavci, k. o. Okoslavci, k. o. Sp.
Ivanci, k. o. Grabonoš in k. o. Kraljevci	št. 22
185.	Sklep o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v samoupravni stanovanjski skupnosti, samoupravni komunalni interesni skupnosti, samoupravni interesni skupnosti za ceste, kmetijski zemljiški skupnosti občine Gornja Radgona in Delovni skupnosti skupne
službe SIS materialnih dejavnosti občine Gornja Rad-
gona	št. 23
49.	Popravek sklepa o sestavi komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Gornja Radgona	št. 3
PRAVNI AKTI IS
40.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta »Radenci zdravilišče«	št. 2
42.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1987 na območju občine Gornja Radgona	št. 3
60.	Sklep o višini povračil za uporabo javnih poti za traktorje v občini Gornja Radgona za leto 1987	št. 5
79.	Odreba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe ter dovoljenja v občini Gornja Radgona	št. 7
128.	Sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta, območje Blaguškega jezera	št. 13
135.	Sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta »širše mestno središče Gornja Radgona	št. 14
155.	Sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta za melioracijsko območje Sp. Ivanjci — Sp. Ščavnica	št. 17
156.	Sklep o javni razgrnitvi lokacijskega načrta »Negova—Čistilna naprava«	št. 17
157.	Sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta za melioracijsko območje Dragotinci—Kocijan	št. 17
173.	Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev v občini Gornja Radgona	št. 20
191.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta »Gornja Radgona — Velcov vrt«	št. 24
210.	Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev v občinah Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota	št. 29
223.	Odredb^ o določitvi najvišjih cen v občini Gornja Radgona	št. 31
236.	Odreba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen	št. 33
DRUGI PRAVNI AKTI ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI
61.	Sklep o povišanju stanarin v občini Gornja Radgona št. 5
81.	Sklep o povišanju preživnin v letu 1987 v občini Gornja Radgona	št. 7
94.	Spremembe in dopolnitve pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj kupljenih s sredstvi solidarnosti in stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico samoupravna stanovanjska skupnost obči-
ne Gornja Radgona	št. 8
111.	Spremembe in dopolnitve pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice na območju Gornja Radgona	št. 10
153.	Sklep o povišanju stanarin in najemnin v občini Gor-
nja Radgona	št. 17
169.	Pravilnik o pogojih in načinu za prodajo stanovanj-
skih hiš in stanovanj v družbeni lastnini	št. 19
186.	Sklep o medletni uskladitvi preživnin v občini Gornja
Radgona	št. 23
193.	Priloga (čistopis) 44. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti in stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico samoupravna stanovanjska skupnost občine G. Radgona, objavljenega v Uradnih objavah št. 26/84 ter sprememb in dopolnitev Pravilnika (Ur. objave, št. 6/85, 18/85 in 8/87)	št. 25
202.	Sklep o povečanju stanarin in najemnin v občini Gor-
nja Radgona	št. 26
SKUPŠČINA OBČINE
LENDAVA
- ODLOKI
2.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Lendava	št. 1
4.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
občine Lendava v L trimesečju leta 1987	št. 1
5.	Odlok o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za pospeševanje družbeno organizirane proizvodnje hra-
ne v letu 1987 v občini Lendava	št. 1
6.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davku
na promet nepremičnin v občini Lendava	št. 1
38.	Odlok o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in naprav na melioracijskih območjih občine Lendava	št. 2
39.	Odlok o zagotavljanju sredstev občinske blagovne rezerve v letu 1987 v občini Lendava	št. 2
65.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovne službe skupščine občine in izvršnega sveta skupščine občine Lendava	št. 5
65.	Odlok o plakatiranju v občini Lendava	št. 6
73.	Odlok o priznavalninah udeležencev NOV v občini Lendava	št. 7
90.	Odlok o turistični taksi v občini Lendava	št. 8
103.	Odlok o proračunu občine Lendava za leto 1987	št. 10
104.	Odlok o občinskih blagovnih rezervah v občini Lendava	št. 10
105.	Odlok o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno zemljišče v občini Lendava	št. 10
106.	Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Lendava za obdobje 1986—2000 in srednjeročnega plana občine Lendava za obdobje 1986—1990	št. 10
116.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Lendava za leto 1986	št. 11
129.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in pri-
spevkov občanov občine Lendava za leto 1986	št. 13
131.	Odlok o ureditvenem načrtu za melioracijsko območ-
je Strehovci—Dobrovnik	št. 14
144.	Odlok o lokacijskem načrtu za novo vodovodno Čr-
pališče z varstvenimi pasovi v Turnišču	št. 16
145.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka o delih k. o.
Dobrovnik in Strehovci	št. 16
148.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Lendava za leto 1987	•	št. 16
214.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davku
na promet nepremičnin v občini Lendava	št. 30
215.	Odlok o lokacijskem načrtu za novo črpališče v k. o.
Gaberje v vključitev na obstoječo vodarno ter določitev varstvenih pasov ob vodovodnih zajetjih v k. o.
Lendava in Gaberje	št. 30
216.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov Lendava	št. 30
217.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil storitve v občini Lendava	št. 30
47.	Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odlo-
ka v davkih občanov občine Lendava	št. 3
64.	Popravek odloka o določitvi matičnih območij v občini Lendava	št. 5
SKLEPI, UGOTOVITVE, STALIŠČA IN DRUGI AKTI SO
41.	Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana
občine Lendava za obdobje 1986—1990 v letu 1987
št- 3
50.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka v k. o.
Renkovci, k. o. Turnišče, k. o. Nedelica in k. o. Do-
brovnik	št. 4
66.	Sklep o sestavi komiteja za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj občine Lendava	št. 5
92.	Sklep o podpisu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti za obdobje 1986—1990	št. 8
125.	Dolgoročni plan občine Lendava za obdobje 1986-2000	št. 13
172.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka v delih k.
o. Strehovci, in k. o. Dobrovnik	št. 20
174.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestav dolgoročnega plana občine Lendava za obdobje od leta 1986 do leta 2000 v občini Lendava	šj. 20
175.	Družbeni plan razvoja občine Lendava za obdobje 1986-1990	št. 21 •
PRAVNI AKTI IS
3.	Sklep o spremembah in dopolnitvah pristojbin za plačevanje stroškov veterinarsko-higienske službe na območju občine Lendava	št. 2
33.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1987 na območju občine Lendava	št. 2
95.	Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sani-tarne preglede in dovoljenja v občini Lendava v letu 1987	št. 8
102.	Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev v občini Lendava	št. 9
173.	Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev v občini Lendava	št. 20
210.	Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev v občinah
G. Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota	št. 29
222. Odredba o določitvi najvišjih cen v občini Lendava	št. 31
AKTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
51.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti-Gaberje št. 4
101.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Gaberje	št. 9
161.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Polana, za območje vasi Velika
Polana in Mala Polana zaselek Bukovje	št. 18
204.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje
vasi Mala Polana — zaselek Bukovje	št. 26
211.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje vasi Velika Polana	št. 29
225.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za obfnočje Krajevne skupnosti Centi-ba	št. 32
226.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za celotno območje Krajevne skupnosti Genterovci	št. 32
DRUGI PRAVNI AKTI ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI
70.	Sklep o valorizaciji preživnin s povečanimi življenjskimi stroški	št. 6
OBČINA LJUTOMER
PRAVNI AKTI IS
210.	Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev v občinah Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota	št. 29
AKTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
59.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Bučkov-ci	št. 5
78.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje KS Cezanjevci	št. 7
91.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Bučkovci	 št. 8
100.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Cezanjevci	št. 9
72.	Popravek sklepa o razpisu referenduma za območje krajevne skupnosti Bučkovci	št. 6
DRUGI PRAVNI AKTI ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI
71.	Sklep o valorizaciji preživnin in uskladitvi s povečanimi življenjskimi stroški	št. 6
127.	Sklep o višini povračila za uporabo cest za kmetijske traktorje na območju Ljutomer	št. 13
190.	Sklep o medletni uskladitvi s povečanimi življenjskimi stroški	št. 24
SKUPŠČINA OBČINE MURSKA SOBOTA
— ODLOKI
8.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine M. Sobota za leto 1986	št. 2
9.	Odlok o proračunu občine M. Sobota za leto 1987	št. 2
11.	Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v občini M. Sobota	št. 2
13.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Murska Sobota	št., 2
14.	Odlok o plačevanju prispevka Občinski samoupravni interesni skupnosti za ceste M. Sobota	št. 2
15.	Odlok o plačevanju prispevkov Samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Murska Sobota	št. 2
16.	Odlok o plačevanju prispevkov Samoupravni stanovanjski skupnosti občine M. Sobota	št. 2
67.	Odlok o priznavalninah udeležencev NOV v občini Murska Sobota	št. 6
68.	Odlok o nadomestilih, povračilih stroškov in o nagradah sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča v Murski Soboti	št. 6
75.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o povračilu stroškov in o nagradah sodnikom porotnikom temeljnega sodišča v M. Soboti	št. 7
84.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urejanju kmečkega turizma v občini Murska Sobota	št. 7
87.	Odlok o uskladitvi zazidalnih načrtov in urbanističnega reda občine Murska Sobota s srednjeročnim Družbenim planom občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990	št. 7
96.	Odlok o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Murska Sobota	št. 9
97.	Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območja v občini Murska Sobota za leto 1987	št. 9
98.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Murska Sobota	št. 9
107.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v delu k. o. Domajinci — Mlinišče	št. 10
108.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v aelih k. o.
Domajinci, k. o. Beznovci in k. o. Krašči	št. 10
113.	Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za melioracijsko območje Domajinci	št. 11
117.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Murska Sobota za leto 1986	št. 11
124.	Odlok o pokopališkem redu na območju občine Murska Sobota	št. 12
126.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine M. Sobota	št. 13
130.	Odlok o urbanističnem redu v občini Murska Sobota št. 14
132.	Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za melioracijsko območje Pertoča — Jurij	št. 14
136.	Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Murska Sobota	št. 15
137.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o.
Jurij, k. o. Večeslavci in k. o. Pertoča	št. 15
138.	Odlok o spremembah odloka o javnem redu in miru v občini M. Sobota	št. 15
139.	Odlok o spremembah odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Murska Sobota	št, 15
140.	Odlok o spremembah odloka o nerazvrščenih prome-
tnih površinah v občini Murska Sobota	št. 15
141.	Odlok o spremembah odloka o tržnem redu na tržnici
v M. Soboti	št. 15
151.	Odlok o lokacijskem načrtu za novo črpališče v k. o. Krog in potek napajalnega voda do obstoječega vodovodnega črpališča »Črnske meje«
152.	Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za namakanje kmetijskih površin na območju »Beltinci — Nemš-čak«
158.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Murska Sobota za leto 1986
160.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje mesta M. Sobota med Trstenjakovo, Bakovsko in Mladinsko ulico ter rezervatom za družbeno usmerjeno gradnjo
159.	Odlok o imenovanju ulic za območje naselja Tropovci
163.	Odlok o sprejetju spremembe zazidalnega načrta Cer-nelavci Veščica
206.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta obrtno skladiščne cone ob Markišavci cesti v Murski Soboti
207.	Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za ureditev regionalne ceste skozi naselje Moravske Toplice
212.	Odlok o spremembah odloka o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju delegatov v Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota
213.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitev v občini M. Sobota
218.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Murska Sobota
219.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin v občini Murska Sobota
229.	Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za melioriranje kmetijskih zemljišč na območju Gerlinci — Fikšinci
48.	Popravek odloka o matičnih območjih občine Murska Sobota
SKLEPI, UGOTOVITVE, STALIŠČA IN DRUGI AKTI SO
7.	Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 v letu 1987
10.	Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v »Slovenijales« DO Platana, TOZD Lesna predelava in TOZD Ledava
12.	Ugotovitve, stališča, usmeritve in sklepi o škodi po divjadi, realizaciji lovsko gospodarskih načrtov v obdobju 1981 — 1985 in usmeritve za obdobje 1986-1990
54.	Sklep SO M. Sobota o soglasju k SaS in statutu samoupravne komunalne interesne skupnosti M. Sobota
85.	Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990
86.	Ugotovitve, stališča in usmeritve o stanju in razvoju cestnega gospodarstva v občini Murska Sobota
88.	Ugotovitve in stališča k informaciji o stanju in problematiki javnega avtobusnega prometa v občini Murska Sobota
89.	Sklep o vrstnem redu izvajanja del po programu modernizacije cest v občini M. Sobota v letu 1987 iz referendumskega programa
112.	Ugotovitve, stališča in sklepi k poročilu o izvajanju referendumskega programa v letu 1986 v občini Murska Sobota
121.	Ugotovitve in stališča o gospodarskih gibanjih, skupni in splošni porabi v letu 1986 in uresničevanju resolucije občine Murska Sobota v letu 1986
122.	Ugotovitve in stališča o gibanju osebnih dohodkov in uresničevanju resolucijskih usmeritev razporejanja dohodka v letu 1986 v občini M. Sobota
123.	Ugotovitve in stališča o aktivnostih v zvezi z možnostjo gradnje hidro elektrarn na reki Muri
143.	Spremembe sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v »Slovenijales« DO Platana, TOZD Lesna predelava in TOZD Ledava
146.	Ugotovitve in stališča o stanju in problematiki požarnega varstva v občini Murska Sobota
147.	Ugotovitve in stališča o delu začasnega kolegijskega organa v DO Platana
150.	Ugotovitve in stališča o razvojnem in raziskovalnem delu v občini Murska Sobota
164.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka v delih k. o. Filovci in Bogojina
170.	Ugotovitve in stališča o oceni gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe v prvem polletju 1987 ter uresničevanju resolucije občine Murska Sobota v letu 1987
171.	Ugotovitve in stališča o uresničevanju stališč, priporočil in sklepov o gradbeni dejavnosti v občini Murska • Sobota
209.	Sklep o valorizaciji meril za določitev stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč za neusmerjeno gradnjo (plombe) v mestu Murska Sobota
št. 17
št. 17
št. 17
št. 18
št. 18
št. 19
št. 28
št. 29
št. 29
št. 29
št. 30
št. 30
št. 33
št. 3
št. 2
št. 2
št. 2
št. 5
št. 7
št. 7
št. 8
št. 8
št. II
št. 12
št. 12
št. 12
št. 15
št. 16
št. 16
št. 17
št. 19
št. 20
št. 20
št. 29
220.	Sklep o valorizaciji stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča na usmerjeno stanovanjsko gradnjo (blokovno) in gradnjo objektov družbenega standarda na območjih, določenih z zazidalnimi načrti v mestu Murska Sobota
232.	Sklep o izvolitvi podpredsednika in člana IS Skupščine občine Murska Sobota
233.	Sklep o spremembi sklepa o določitvi članov Izvršnega sveta, ki bodo vodili upravne organe občine Murska Sobota
PRAVNI AKTI IS
30.	Odredba o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta Černelavci-Veščica
31.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe ter dovoljenja v občini Murska Sobota
32.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1987 na območju občine M. Sobota
43.	Odredba o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za območje mesta M. Sobota med Trstenjakovo, Bakovsko in Mladinsko ulico ter rezervatom za družbeno usmerjeno gradnjo
44.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za zajetje pitne vode v Krogu in gradnjo vodovoda Krog — Črnske meje
82.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka delne spremembe zazidalnega načrta »Beltinci — jedro« ob Panonski ulici
83.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za ureditev regionalne.ceste skozi naselje Moravske Toplice
93.	Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev v občini M. Sobota
99.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1987 na območju občine Murska Sobota
110.	Sklep o povprečnem dohodku v letu 1986 v občini M. Sobota
118.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za gradnjo vodovodnega omrežja na območju KS Cankova
119.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za vodovod Črnske meje — Černelavci — Gede-rovci — Cankova ter vodovod Černelavci — Brezovci Domajinci — G. Črnci
120.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka zazida! no-uredit-venega načrta za naselje Cankova
134.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za obrtno servisno cono ob Markišavski cesti v Murski Soboti
142.	Odredba o javni razgrnitvi ureditveno — Zazidalnega načrta za zdraviliški kompleks v Moravskih toplicah
154.	Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine M. Sobota
165.	Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev v občini M. Sobota
166.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta za melioracijsko območje Gerlinci — Fikšinci
167.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za naselje Bakovci
168.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta odlagališča komunalnih odpadkov za naselje Puconci
187.	Odredba o javni razgrnitvi prostorsko-izvedbenega akta za naselje Gornji Petrovci
210.	Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev v občinah G. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota
234.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta za melioriranje kmetijskih zemljišč na območju Mala Krka — Damanjševci
št. 30
št. 33
št. 33
št. 2
št. 2
št. 2
št. 3
št. 3
št. 7
št. 7
št. 8
št. 9
št. 10
št. 11
št. 11
št. 11
št. 14
št. 15
št. 17
št. 19
št. 19
št. 19
št. 19
št. 23
št. 29
št. 33
AKTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
34.	Sklep o razpisu referenduma za spremembo namembnosti samoprispevka za del območja KS Tešanovci — naselja Mlajtinci in Lukačevci
35.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Tešanovci, naselje Vučja Gomila
36.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Tešanovci, naselje Tešanovci
37.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Tešanovci, naselje Suhi vrh
55.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Tešanovci naselje Suhi vrh
56.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Tešanovci naselje Vučja gomila
57.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Tešanovci naselje Tešanovci
58.	Sklep o uvedbi spremembe namembnosti samoprispevka za del območja KS Tešanovci, naselji Mlajtinci in Lukačevci
205.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Tišina, za naselje Petanjci
206.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Beltinci
221.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo dodatnega samoprispevka za naselje Černelavci za obdobje 1988—1993
224.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Bogojina, za naselje Bogojina
230.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Beltinci
231.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Tišina za naselje Petanjci
DRUGI PRAVNI AKTI ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI
1.	Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990
52.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Murska Sobota
53.	Statut samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Murska Sobota
62.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški v občini M. Sobota
63.	Ugotovitveni sklep Območne samoupravne interesne skupnosti za poštni, telegrafski in telefonski promet M. Sobota
88.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine M. Sobota
109.	Sklep o višini povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje, v občini Murska Sobota
149.	Odločba Ustavnega sodišča SR Slovenije o razveljavitvi 3. točke 3. člena sklepa o uvedbi samoprispevka za Krajevno skupnost Moravske toplice (Uradne objave, št. 5/85).
192.	Statut samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Murska Sobota
201.	Pravilnik o pogojih za prodajo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota
203.	Sklep o povečanju stanarin in najemnin v občini M. Sobota
235.	Predlog višine povračil (tarif vodnih prispevkov) od posameznih osnov v letu 1988 za izvajanje programa vodnogospodarske dejavnosti OVS MURA
št. 2
št. 2
št. 2
št. 2
št. 5
št. 5
št. 5
št. 5
št. 27
št. 29
št. 31
št. 32
št. 33
št. 33
št. 5
št. 5
št. 5
št. 5
št. 8
št. 10
št. 25
št. 26
št. 26
št. 33
samozaščita, varnost
Obrambno in samozaščitno pripravljanje v KS in ozdih
Pripravljanje za zaščito, obrambo in varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami, v izrednih razmerah in ob morebitni vojni, je ena pomembnih nalog slehernega občana. Neurja in druge katastrofe nas skoraj vsako leto opozarjajo na slabo pripravljenost in organiziranost za njihovo preprečevanje oziroma odpravljanje posledic. Najhujša katastrofa, ki nas lahko doleti, pa je vojna, na katero bi morali biti še prav posebno pripravljeni, a je ne jemljemo dovolj resno, mogoče zato, ker je že več kot štiri desetletja nismo doživeli. Vojne, proti katerim se sicer bojuje vsa svetovna javnost, so še vedno zelo pogost dejavnik mednarodnih sporov in nesoglasij. Pri nas že zelo dolgo poudarjamo mir kot poroštvo napredka, varnosti in sreče, vedeti pa tudi moramo, da svobode in miru nihče nikomur ne zagotavlja ali podarja, uspešno pa se varuje le tisti, ki to zna in ima rezerve, kot dobro vpeljano organizacijo reševanja in pomoči.
Leta si že prizadevamo, da v okviru najmnožičnejšega usposabljanja pri nas, to je usposabljanje delovnih ljudi in občanov za naloge SLO in DS v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, obdelamo kak pomembni drobec iz najpreprostejših, pa tudi zahtevnejših, zaščitnih, varnostnih in reševalnih področij. Letos bomo obravnavali v dveur-nem programu v svoji krajevni skupnosti oziroma delovni organizaciji vprašanje materialnih in zdravstvenih priprav za splošno ljudsko obrambno vojno in pri tem pregledali svojo organiziranost in pripravljenost za naravne in druge nesreče oziroma izredne razmere. Materialna in zdravstvena oskrba oboroženega boja sta pomembni sestavini samoupravnega družbenogospodarskega sistema, zato ju mora uresničiti vsak delovni človek in občan, zagotavljajo pa ju tudi drugi organizirani dejavniki družbe.
Vsestranske priprave in dobro
izvedeno usposabljanje bodo pomembno prispevali k boljši osveščenosti in pripravljenosti nas vseh, da bomo delali tudi za jutri in da bomo naše naloge na področju načrtovanja in zagotavljanja materialne in zdravstvene oskrbe dosledno uresničili.
Da bi letošnjo temo materialna in zdravstvena oskrba v primeru naravnih nesreč ali vojne čim bolje posredovali delovnim ljudem in občanom, je Sekretari-
at za ljudsko obrambo občine Murska Sobota ob koncu januarja izvedel seminar za izvajalce usposabljanja v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Udeležba na seminarju je bila izredno dobra (udeležilo se ga je 82 predvidenih izvajalcev). Usposabljanje bo v februarju in marcu. Delovni ljudje bodo usposabljanje opravili predvidoma v svoji delovni organizaciji, le v izjemnih primerih v svoji
krajevni skupnosti, drugi občani pa v svoji krajevni skupnosti. Krajani v krajevni skupnosti bodo za sklic na usposabljanje dobili pisna vabila, delavci v delovnih organizacijah pa bodo usposabljanje opravili na že običajen način.
Zanimanje za obrambno usposabljanje je bilo med našimi občani v preteklih letih veliko, pa tudi udeležba. Enako odzivnost pričakujemo tudi letos.
--GD MURSKA SOBOTA----------------------
Z okrepitvijo članstva postati močnejši center
Gasilsko društvo mesta Murska Sobota, ki ima 59 operativnih članov, je v lanskem letu 22-krat posredovalo pri gašenju požarov in drugih reševalnih akcijah. Poleg požarov, ki jih je bilo 14, od tega 9 v Murski Soboti, so sodelovali v treh akcijah reševanja izvozila v. prometnih nesrečah, v' štirih tehničnih akcijah z opremo in pri eni utopitvi. Soboški gasilci pa so tudi opravili vrsto drugih uslug, kot je prevoz pitne vode, delo na vodovodnem omrežju in podobno. Društvo je tudi prevzelo izobraževanje članstva gasilskotehničnih enot civilne zaščite ter se udeleževalo raznih tekmovanj. Pomemben napredek je bil dosežen pri opremljanju s sodobno opremo. Kljub določenemu napredku na vseh področjih dela pa z doseženim niso povsem zadovoljni, je bilo mogoče ugotoviti na občnem zboru, ko so ocenjevali svoje delo in se dogovarjali o bodočih nalogah. Eden najbolj perečih problemov, s katerim se društvo že vrsto let ukvarja, je premajhno število operativnega članstva. Pridobivanje novih članov bo v prihodnje ena osnovnih nalog društva, zlasti pa bo potrebno
poiskati tesnejše sodelovanje s soboškimi šolami, ki kažejo premalo zanimanja za požarno varstvo. Prav tako bodo morali v soboškem gasilskem društvu v prihodnje več skrbi nameniti kadrovanju in strokovnemu usposabljanju ter pogostejšemu sestajanju s članstvom, kjer bi lahko sproti reševali probleme, ki se pojavljajo. Več kot doslej pa bi soboškemu gasilskemu društvu morali pomagati tudi drugi odgovorni dejavniki na področju požarnega varstva ter si prizadevati, da bi društvo dejansko postalo nosilec požarnega varstva v občini. Glede na obstoječo
opremljenost in pa nenehno skrb, da sledijo napredku pri požarnem varstvu, pri čemer ima največ zaslug občinska gasilska zveza Murska Sobota, obstajajo zato vse možnosti, seveda ob večjem številu strokovno usposa-bljanih kadrov. V okviru soboškega društva tudi uspešno deluje potapljaška ekipa, ki se je lani uveljavila s številnimi akcijami reševanja in je tudi dobro opremljena. Na občnem zboru so podaljšali mandat dosedanjemu upravnemu odboru, ki ga vodi Emerik Hanc, hkrati pa tudi sprejeli okvirni program dela.
F. Maučec
Radgonska postaja
Lanska razbremenitev glavne avtobusne postaje v Gornji Radgoni je le delno uspela. Ob konicah je še vedno gneča. Mnogi menijo, da bi se ji lahko izognili samo z razširitvijo avtobusne postaje na parkirni prostor, ali pa da bi parkirišče zamenjali z zele-
nico — tudi avtomobili, ki so parkirani od 6. (7.) pa do 14. oziroma 15, ure prispevajo k večji gneči.
Druga zgodba pa je avtobusno postajališče za lokalni promet. Ko opazuješ vse te čakajoče — in v popoldanskem času jih je za-
emona commerce ljubljana
tozdagroplod ljutomer
DISKONTNA PRODAJA
— živila
— pijače
— čistila
PONUDBA TEDNA: pralni prašek ozimnica viski Ballantines
ODPIRALNI ČAS
........—....... -yy—
med tednom od 7.30 do 15.00
četrtek do 17.00
sobota od 8.00 do 12.00
založniško GRAFIČNO EMBALAŽNO PODJETJE
ZGEP »POMURSKI TISK- n. sol. o. TOZD POMURSKA ZALOŽBA MURSKA SOBOTA, Lendavska 1
Založniški svet TOZD Pomurska založba na podlagi sklepa 13. redne seje založniškega sveta
RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
KOORDINIRANJE NABAVNO-PRODAJNE DEJAVNOSTI (reelekcija)
Pogoji: splošni, določeni z zakonom in posebni:
— visoka izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju komercialnih poslov
— višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 6 let delovnih izkušenj pri opravljanju.komercialnih poslov.
Izbrani kandidat bo razporejen na razpisana dela in naloge za dobo 4 let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošno kadrovska služba DO ZGEP »POMURSKI TISK« v roku 15 dni od dneva objave razpisa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
MARTINJE—BOREČA—ŽENAVLJE
Gasilski občni zbori
Na občnem zboru gasilskega društva v Martinju so ugotovili, da so poleg nekaj neizpolnjenih nalog iz plana za leto 1987, uresničili najpomembnejšo — kupili so gasilsko vozilo. Za letošnje leto pa si kot glavni cilj zastavljajo obnovitev vaško-gasilskega doma, ob pomoči celotne vaške skupnosti.
Podoben zbor so pripravili tudi gasilci v Boreči. Za novega predsednika društva so izbrali Štefana Časarja, kot najpomembnejšo nalogo pa so zapisali v program — nakup in namestitev gasilske sirene.
Gasilci iz Ženavelj pa vidijo pomembno postavko v nadaljnjem razvoju društva v nakupu gasilskega vozila, tako da bodo z vozili opremljena prav vsa društva v sektorju Ženavlje. Vozila že imajo v Šulincih, Neradnovcih, Martinju in Boreči. Srečko Kalamar
Začasna rešitev problema avtobusnega postajališča v Gornji Radgoni naj bo zares le začasna!
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
DREVO UBILO ČLOVEKA
Čeprav je po koledarju zima, je vreme bolj pomladansko, ljudje delajo v gozdovih, nekateri so že začeli obrezovati sadno drevje. Promet je večji, ceste pa so tu in tam mokre in spolzke. To je nekakšen opis tega tedna, ki nam spet ni prizanesel, saj sta dve osebi izgubili življenje.
UMRL ZA POSLEDICAMI NESREČE
Poročali smo o prometni nezgodi, ki se je zgodila 21. januarja pri Kapeli, v kateri se je hudo poškodoval Jože Sakač iz Bora-čeve. Zaradi posledic nesreče in poškodb je 2. februarja v bolnišnici umrl.
STOPILA PRED AVTOMOBIL
2.	februarja se je zgodila prometna nezgoda v naselju Hrastje—Mota. Pešakinja Alojzija Šeruga iz Hrastja—Mota je šla peš iz Radenec proti Ljutomeru. V naselju Hrastje—Mota jo je dohitel voznik osebnega avtomobila Dragoslav Ivanovič iz Niša. Med prehitevanjem je Šerugova stopila na cesto in zadela v vrata avtomobila. Padla je in se poškodovala.
TRČIL V KOLESARKO
3.	februarja se je voznik kolesa z motorjem Franc Šoš s Hotize vinjen peljal po levi strani ceste. V Gaberju je trčil v kolesarko E. S., ki se mu je pripeljala nasproti. Pri trčenju sta oba padla, pri tem se je Šoš hudo poškodoval, kolesarka pa lažje.
ŽELEZNA OGRAJA MU JE BILA NAPOTI
3. februarja se je zgodila prometna nezgoda v Bakovcih. Voznik osebnega avtomobila Jože Titan iz Bakovec se je peljal z neprimerno hitrostjo in domnevno vinjen po Partizanski ulici v Bakovcih. Zaneslo ga je na levo v železno ograjo na mostu. Pri nezgodi se je poškodoval njegov sopotnik Robert Balažič iz Bakovec. Škode je za 1,5 milijona dinarjev.
V DROG ELEKTRIČNE NAPELJAVE
5.	februarja se je zgodila prometna nezgoda v Cankarjevem naselju v M. Soboti. Z neprimerno. hitrostjo se je peljal skozi naselje voznik osebnega avtomobila Miro Štrakl iz M. Sobote. Zadel je rob pločnika, od koder ga je vrglo v drog električne napeljave. Voznik se je hudo poškodoval,' škode pa je za 400 tisoč dinarjev.
ZAPELJAL NA BANKINO
6.	februarja v nočnem času se je voznik osebnega avtomobila Jože Trplan iz M. Sobote peljal skozi Beltince. Zaradi neprimerne hitrosti in domnevne vinjenosti je zavozil na bankino in v drog ulične razsvetljave. Voznik se je hudo poškodoval, pa tudi škoda je velika, saj znaša 1,5 milijona dinarjev.
DREVO GA JE UBILO
Večkrat so že v letošnjem letu opozarjali na nevarnost pri podiranju drevja z motornimi žagami. Kljub vsemu je nesreč vedno več, tokrat pa je zahtevala človeško življenje. 5. februarja je podiral drevje v gozdu med Ižakovci in Dokležovjem Ignac Poredoš iz Ižakovec. Pri podiranju je drevo padlo nanj in ga ubilo.
PADEL S STREHE
1. februarja je tesar Drago Svetanič iz Sotine pomagal delati na strehi pri Antonu Roganu v Sotini. Pod njim se je zlomila letev, padel je v globino in se hudo poškodoval.
VELIKO NAVADNIH IN VLOMNIH TATVIN
V minulem tednu je bilo precej navadnih in vlomnih tatvin, med katerimi omenimo le nekatere. 5. februarja je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo Ivana Šoštariča v Sovjaku. Iz stanovanja je odnesel radio s kasetofonom, nekaj gotovine, uro, očitno pa je postal tudi lačen, saj je odnesel nekaj mesa iz tiinke. Šoštariča je oškodoval za 600 tisoč dinarjev.
6. februarja pa je neznani storilec vlomil v bife trgovine Mer-kator Univerzal na Hotizi. Razbil je steklo na kuhinji in iz nezaklenjenega predala v bifeju odnesel okoli 150 tisoč dinarjev.
J. D.
res veliko — kako čakajo na prostem, naj bo dež ali sonce, se izogibajo tovornjakom, ki odvažajo z železniške postaje blago, službenim avtomobilom zadruge in hotela . .. Potem dobiš nehote občutek, da so prikrajšani, izločeni, da ne rečemo — diskriminirani. Na glavni avtobusni postaji je bila vsaj streha nad glavo, okrepčevalnica, bife, slaščičarna, tu pa nimajo niti svojega prostora, kjer bi bili varni pred vozili. Je bila to res najboljša rešitev?
bp
Kdo je razbijal?
Oglašam se vam v zvezi z objavo v Vestniku (28. I. 1988), kjer je bilo objavljeno, da je tov. Milan Zver iz M. Sobote v vinjenem stanju razbijal pohištvo in so ga miličniki zato odpeljali na iztreznitev v pripor.
V zvezi s tem zahtevam, da se razjasni oz. uradno objavi točen naslov tega tovariša, kajti tudi jaz živim v M. Soboti in se tako pišem in zaradi nepopolnega naslova tega tovariša večina mojih znancev meni, da sem to bil jaz. Zato zahtevam, da se v naslednji številki Vestnika izvrši dopolnitev oz. popravek minulega članka.
Milan Zver, Lendavska 17 c, M. Sobota
. sozd imos sgp konstruktor n. sol. o., maribor tozd opekarna dolga vas n. sol. o., lendava
SGP Konstruktor Maribor, n. sol. o., tozd Opekarna
Dolga vas, n. sol. o., Dolga vas 42 objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas: FINANČNI KNJIGOVODJA
Pogoji:
— končana srednja ekonomska šola
— najmanj 2 leti delovnih izkušenj na teh oz. podobnih delih in nalogah
— poskusna doba 2 meseca
Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pošljite v 8 dneh od dneva objave.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku roka za vložitev prijave.
INTEGRAL
DO TP VIATOR LJUBLJANA
TOZD PROMET IN DELAVNICE LENDAVA
Industrijska 1
Delavski svet tozda Promet in delavnice Lendava razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo
VODJA SPLOŠNO-KADROVSKE SLUŽBE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu izpolnjevati še naslednje pogoje:
končana višja aii visoka šola pravne, upravne ali druge ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj
— za dela in naloge velja relekcija, mandat traja 4 leta.
Prijave z.dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: INTEGRAL, tozd Promet in delavnice, Lendava, Industrijska 1, za razpisno komisijo.
Prijavljeni kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 15 dneh.
skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v sr Sloveniji
Skupnost pokojninskega in InvalidsKega zavarovanja ODE Murska Sobota
objavlja
dela in naloge pripravnika za SAMOSTOJNO REŠEVANJE ZAHTEVKOV
pogoji:
končana višja pravna ali upravna šola, aktivno znanje slovenskega jezika.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi na naslov: Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja — ODE Murska Sobota.
VESTNIK 11. FEBRUARJA 1988
STRAN 19
Radijski in televizijski spored od 12. do 18. februarja
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Lepo je v naši domovini biti mlad . .. mladinska oddaja, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00	—
»21-232« — propagandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TVUUBLJANA
9.45-13.10 in 16.05 -00.35 Teletekst RTV Ljubljana, 10.00 Tednik, 11.00 Po sledeh napredka, 11.40 Nebeška vrata, ameriški film, 16.35 Mozaik, ponovitev, 18.15 Zgodba o čaršiji, dokumentarna oddaja TV Beograd, 19.01 Obzornik, 19.30 TV Dnevnik, 19.59 Zrcalo tedna, 20.20 J. Jakes: Sever in jug, 20. del ameriške nadaljevanke, 21.10 Sarajevski spomini na Calgary, dokumentarna oddaja, 22.00 TV Dnevnik, 22.15 Biti tam, ameriški film.
Oddajniki H. TV mreže:
15.55 Ljubljana: namizni, tenis top 12, 19.00 Video meh, ponovitev 2. oddaje, 19.30 TV Dnevnik, 20.00 Koncert simfonikov RTV Ljubljana, 22.00 Samo bedaki in konji, 1. del ameriške humoristične serije.
TV ZAGREB
8.25 Otroška oddaja, 9.00 TV v šoli, 12.30 Poročila, 12.35 TV v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika Reke, 17.30 Kronika TV Skopje, 18.40 Številke in črke,
kviz,
19.30 TV dnevnik,
20.00 Šefi, serijski film,
20.55
Kvizkoteka,
Kulturni magazin, Nočni program.
22.20
23.50
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila. 9.05 Magazin Alpe Jadran. 10.30 Križišče Bhovani, ameriški film (Ava Gardner, Stewart Granger). 12.15 Reportaže iz Avstrije. 14.55 Sinja ptica, ameriško-sovjetski film. 16.30 Am dam des: Pustni krofi. 16.55 Mini poročila. 17.30 Okoli sveta. 18.30 To je bil ples v dunajski operi 1988. 19.30 Čas v sliki 1. 20.15 Stari, serijska kriminalka. 21.20 Karneval v Mainzu. 23.25 Zločin na avtomobilski cesti, italijanski film. 0.10 Poročila.
Avstrija 2
16.00 Spored po željah. 16.45 Reši me, kdor more, zadnji del serije. 17.30 Divjačini na sledi: Pod afriškim soncem. 18.30 Podoba Avstrije. 19.20 Aktualno znanje. 19.30 Čas v sliki 1. 20.15 Vsakdanja zgodba, dokumentarni film. 21.50 Pogledi od strani. 22.50 Al Yankovic, portret glasbenika. 23.55 Max Headroom, umetni človek.
TV MADŽARSKA
9.05 Nevesta za Davida, pon. kubanskega filma. 10.45 Sosedje, pon. 21. dela. 11.15 Telovadba za invalide. 17.10 Spored za 3 dni. 17.15 Spored za upokojence. 17.45 Teka, informacije. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Truplo v knjižnici, 1. del kriminalke. 21.00 Lepi madžarski plesi. 21.05 Zbogom, prijatelji, TV film. 22.45 TV dnevnik.
TV KOPER
14.05 Film: Hrana za zveri — ponovitev, 16.05 Svet živali — dokumentarec, 16.35 Nov dan v Edni — telefilm, 17.35 Mama Vittoria — telenovela, 20.00 Zdravniki —, telefilm, 20.30 Film: V koži drugega, 22.35 Ljubljana: Namizni tenis Evropa top 12, posnetek.
16.00 — Najlepše želje s ' čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža: Hodili smo za kruhom, 17.20 — Strokovnjak odgovarja.., 17.40 — Glasba—reklame, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne: Veseli pustni čas, kmetijska oddaja, humor, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
16.00
Po domače,
16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Športna oddaja, 17.30 — Glasba— reklame—glasba, 18.00 — Iskanje—znanje—ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Pustni torek po vaši želji, 17.30 — Glasba— reklame—glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Vprašanja in odgovori, 18.30 — Glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — O kulturi, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Povejmo javno, 18.15 — Scet Ro-
mov
Romano vilago,
TV LJUBLJANA
9.45-12.05
in
9.45-11.30
in
TV LJUBLJANA
18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
7.35—00.00 Teletekst RTV Ljubljana, 8.00 Otroška matineja, 8.15 Pamet je boljša kot žamet: Morje v lavorju in učenost na žaru, 8.25 P. Voranc: Levi Dev-žej, 8.40 Soba 405, ponovitev 6. dela otroška oddaje TV Beograd, 9.10 Ta čudoviti notni svet, 5. del oddaje TV Sarajevo, 10.10 Pisma iz TV klobuka, 10.55 »Pa se sliš« ob 80. obletnici P. Ši-vica, glasbena oddaja, 11.25 Omizje: »Bo, če se domenimo!« 13.25 Jubilejna TV teka, 3. oddaja, 15.25 Pierre De Coubertin, francoski film, 17.10 Sklepni olimpijski pregled z zimskih olimpijskih iger Sarajevo 1984, 18.30 Občan Urban, kratki film, 19.01 Knjiga, 19.30 TV Dnevnik, 19.59 Naš utrip, 20.20 Kanal 13-Čohovo (v živo iz Cerknice), 20.40 Žrebanje 3 x 3, 20.50 Otvoritev ZOI 88, 20.55 Zimske olimpijske igre 88, otvoritev, 22.45 TV Dnevnik, 23.00 M. Laurence: Vrnitev v Paradiž, 16. del avstralske nadaljevanke.
Oddajniki II. TV mreže:
15.25 Ljubljana: Namizni tenis top 12, 18.55 Vino-dolski zakonik, feljton, 19.30 TV dnevnik, 20.15 Sever, severozahod, ameriški film, 22.30 Jazz na ekranu.
TVUUBLJANA
8.05—00.45 Teletekst RTV Ljubljana, 8.35 Grizli Adams, ponovitev 2. dela ameriške nadaljevanke, 9.00 Pust, prenos iz Cerkni-ce-Butal, 9.20 Živ žav, 10.20 M. Laurence: Vrnitev v paradiž, ponovitev 16. dela avstralske nadaljevanke, 11.10 Pust, prenos iz Cerk-nice-Butal, 11.30 Domači ansambli: Ansambel Toneta Kmetca, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Pust, prenos iz Cerknice-Butal, 14.55 Posnetek otvoritve ZOI 88, 15.00 Posnetek otvoritve ZOI 88, 15.55 Pust, prenos iz Cerknice-Butal, 16.05 Kako zelena je bila moja dolina, 1. del ameriške nadaljevanke, 17.05 Prijateljčka, ameriški film, 19.30 TV dnevnik, 20.05 M. Vitezo-vič: Vuk Karadžič, 15. del nadaljevanke TV Beograd, 21.20 Olimpijski studio.
Oddajniki II. TV mreže:
8.55 Poročila, 9.00 Oddaja za JLA in igrani film, 12.00 Anglunipe, oddaja v romščini, 17.55 ZOI Olimpijski studio, 19.15 ZOI-smuk (m), 20.20 Igrani film, 21.50 Večer kraljevega baleta iz Londona.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
9.00 TV v šoli, 13.25 Ponovitev nočnega programa, 15.40 Kapelski kresovi, 16.55 Kapelski kresovi, ponovitev serije, 17.10 Dallas, ameriška nadaljevanka, 18.00 Živeti z naravo, 19.30 Dnevnik, 20.15 Novčiči z neba, amer, film, 22.05 Nočni program.
TV AVSTRIJA
9.00 Brazde, oddaja v madžarščini (TV Novi Sad), 10.20 Nedeljsko dopoldne za otroke, 12.00 Kmetijski mozaik, 13.00 Govorimo o zdravju, 13.30 Izobraževalna serija, 14.00 Moj brat Tom, film. 17.05 Madame Bovary, film, 18.55 Čarovnik iz Oza, risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vuk Karad-žič, 21.05 Upor na ladji-Bounty, film, 22.55 Dan in noč.
16.30-23.25 Teletekst RTV Ljubljana, 10.00 Zrcalo tedna, 10.15 Naš utrip, 10.30. Nebesa lahko počakajo, ameriški film, 16.45 Mozaik, ponovitev, 16.35 Zrcalo tedna, 16.50 Naš utrip, 17.05 Radovedni taček: Pisma, 17.20 Dnevni pregled z ZOI 88, 17.50 Soba 405,7. del beograjske serije, 18.15 Boj za obstanek: Skurhova pesem, 18.45 Risanka, 19.01 Obzornik, 19.19 TV okno, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 20.05 J. Krantz: Mistralova hči, 7. del ameriške nadaljevanke, 21.05 Aktualno, 22.30 TV Dnevnik, 22.40 Dnevni pregled z ZOI 88.
15.30—23.30 Teletekst RTV Ljubljana, 10.00 Poklicno usmerjanje: Poklici v metalurgiji, poklici v tekstilni industriji, poklici v papirni industriji, 16.00 Mozaik— šolska TV, ponovitev, 17.05 Olimpijski strudio, 17.45 Periskop, 19.01 Obzornik, 19.30 TV Dnevnik, 19.55 Vreme, 20.05 A. Goljevš-ček—S. Hren: Dopust, drama TV Ljubljana, 21.00 Osmi dan, oddaja o kulturi, 21.40 TV Dnevnik, 22.00 Video godba, 22.45 Dnevni pregled z ZOI.
Oddajniki II. TV mreže:
17.00 Olimpijski studio, 20.30 Ernest Hemingway in Otočje v zalivskem toku, ameriški film.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV Dnevnik, 17.30 Kaj vedo otroci o rojstnem kraju, 18.00 DP V hokeju — Jesenice: Olimpija, vključitev (samo za LJ 2), 20.00 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije: Muzej neevropskih kultur Goričane, 20.50 Žrebanje lota.
9.45-12.00 in 15.30 -00.50 Teletekst RTV Ljubljana, 10.00 A. Goljevš-ček—S. Hren: Dopust, ponovitev drame, 10.50 Osmi dan, oddaja o kulturi, 11.30 Mostovi, 15.45 Mozaik, ponovitev, 16.00 Osmi dan, oddaja o kulturi, 16.40 Mostovi, 17.10 ZOI 88, 17.15 Dnevni pregled z ZOI 88, 17.50 Z besedo in sliko: Til-love dogodivščine, 18.10 Pokaži mi, kako, izobraževalna oddaja TV Beograd, 19.01 Obzornik, 19.30 TV Dnevnik, 20.05 Kalemeg-danska razmišljanja, 21.10 ZOI—skoki, 00.05 Dnevni pregled z ZOI.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 ZOI 88, 17.55 ZOI—tek na 5 km (ž), 18.55 ZOI—Umetnostno drsanje, 19.40 Alpe—Jadran, 20.10 Film tedna: Kaos, italijanski film.
TV LJUBLJANA
9.45—12.35
in
15.30-23.30 Teletekst RTV Ljubljana, 10.00 Poklicno usmerjanje: Poklici v steklarstvu poklic dimnikarja Psihologija: Mladostnik — na poti k odraslosti, 11.00 Bila sem nevesta po pošti, ameriški film, 16.05 Pod
drobnogledom.
16.15
ZOI-hokej — SZ:ZDA, posnetek, 18.30 Dnevni pregled z ZOI, 19.01 Obzornik, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Tednik, 21.10 T. Kennedy-Martin: Na robu teme, 5. del angleške nadaljevanke, 22.00 Dnevni pregled z ZOI, 22.30 TV Dnevnik, 22.45 Jubilejna teveteka, 23.15 Video strani.
ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV ZAGREB
8.30 Otroški valni program, 14.55 Meje 16.00 Dober
in izobraže-10.30 Vesti, Jugoslavije, dan, 17.10 Otroška se-
Oddajniki II. TV mreže:
16.50 Mozaik-šolska TV, ponovitev, 17.50 F. Milčinski: Zvezdica zaspanka, 1. del, 18.15 Glasbeni ropot, 19.00 Olimpijski studio, 20.30 Košarka PEP Partizan: Tracer, prenos, (slov, kom.), 22.00 Peter’s pop show.
TV ZAGREB
8.30 Oddaja za otroke, 9.15 TV galerija, 10.15 Ocj-daja za učitelje, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika Bje-lovara in Varaždina, 17.30 Otroški program, 18.00 Izobraževanje, 18.40 Številke in črke, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Ko ptički pojejo, drama, 22.10 Sever in jug, serijski film, 23.00 Noč in dan.
8.30 Otroški in izobraževalni program. 9.30 V vrtincu stoletja: Krapina, 10.00 Kozara, narodni park, 14.55 Ponovitev dopoldanskih oddaj, 17.10 Kronika, 18.40 Številke in črke, 19.30 Dnevnik, 20.05 Bogataši-nja, film, 21.05 Kontaktni magazin, 22.55 Noč in dan
Kronika, 17.30 .
rija. 18.40 Številke in črke.
19.30 Dnevnik, 20.00 Festo-ve premiere, 21.50 Potopis, 22.10 Dan in noč.
TV AVSTRIJA
8.30 Oddaja za otroke, 10.00 Vaš vrt, 10.35 Izobraževanje, 17.10 Kronika, 18.00 Družinski magazin, 18.40 Številke in črke, 19.30 Dnevnik, 20.00 ZIP-politi-čni magazin. 21.05 Zabavna oddaja, 22.35 Dan in noč.
zagotovite si informacije
TV AVSTRIJA
15.55 Sveto pismo za otroke. 17.05 Športna abeceda: Hitrostno drsanje. 17.30 Pika Nogavička, otroška nadaljevanka. 19.00 Veselo v soboto (Peter Frohlich). 19.30 Čas v sliki 1. 20.15 Možje, nemški film. 21.55 Maškerada, angleški agentski film (Cliff Robertson, Jack Hawkins, Marisa Mell). 23.25 Yes minister, britanska satira. 0.05 Nora . naloga, hongkonška agentska komedija. 1.30 Poročila (teletekst).
Avstrija 2
18.00 Trailer, oddaja za prijatelje filmov. 18.30 Calgary 1988: Zimske olimpijske igre. 19.00 Čas v sliki 1. 19.20 Aktualno znanje. 20.15 Benetke — karneval, kultura in Casanova, 20.50 Calgary 1988.
TV MADŽARSKA
9.00 Naš ekran. 9.30 Za otroke. 11.40 Igra Kalman Voroš. 14.10 Zgodbe iz stolpnice, nemška serija. 15.10 Igra Barkochba. 15.55 Zooji leta 2000, 6. del. 16.25 Literarni spored. 17.15 Domoznanstvo. 17.25 Beg v zapor, TV igra. 18.20 Način življenja; naše jedi, naši grehi. 18.50 Tom in Jerry, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Truplo v knjižnici, 2. del. 20.50 Telešport. 22.50 TV dnevnik.
TV KOPER
10.00 Tekme ameriškega nogometa, 13.15 Tenis: Australian open — polfinale in finale — moški, 18.00 Alla star game: košarkaška tekma zvezd Amerike, 20.45 TVD stičišče, 21.00 Prenos otvoritvene svečanosti olimpiade — Calgary.
TV AVSTRIJA
19.30 Čas v sliki. 20 j 5 Topkapi, ameriški film. 22.10 Divje postelje, italijanski film (Sylvia Kristel, Ursula Andress, Laura Antonelli, Monica Vitti). 23.55 Mali črni z rdečim klobukom, italijanska filmska komedija.
Avstrija 2
9.00 Calgary 1988. Stereo koncert (George Gershwin). 15.30 Medij, radijske tv zgodbe. 16.00 Hiša v gozdu, tv serija. 17.00 Podoba Avstrije (Koroška). 17.30 Calgary 1988. 18.30 Calgary 1988: Olimpijski studio.
TV MADŽARSKA
9.05 Za otroke. 10.40 Plava tura, 6. del. 14.50 Antropolog Istvan Kiszely. 15.20 Kapetan njenega veličanstva, angleški film. 17.25 Delta, znanstveni poročevalec. 17.50 Oglejmo si skupaj. 18.25 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Truplo v knjižnici, 3. del kriminalke. 21.05 Glasba. 21.10 Sogovornik Pal Lenard, sekretar CK MSDP. 21.55 Poročila.
TV KOPER
10.30 Pregled — olimpiada, 18.00 Tek na smučeh: 10 kni ženske — prenos — Calgary, 19.00 Smuk — moški — prenos — Calgary, 21.30 Smučarski skoki: 70 m — prenos — Calgary, 22.30 Hockey: Poljska Canada — Calgary, 01.00 Hitrostno drsanje: 500 m moški — prenos — Calgary.
NAROČITE
VESTNIK
TV AVSTRIJA
20.15 Klinika v Schwarz-waldu. 21.05 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Mike Hammer, detektivska serija. 22.00 M.A.S.H., ameriški film (Elliot Gould, Donald Su-therhand). 0.00 Oba-oba, nočni lokal po brazilsko.
Avstrija 2
6.00 Calgary 1988; pregled. 16.00 Spored po željah. 17.30 Fizika. 18.30 Calgary 1988. 19.30 Calgary 1988: Smuk za kombinacijo (moški). 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Calgary.
9.00 Poročila. 9.05 Podoba Avstrije. 9.30 Tv v šoli. 10.30 Ne izgubljajte glave, angleški film (Sidney James, Kenneth Williams). 13.00 Arhitektura na razpotju, 1. del. 17.05 Ostržek, se-. rija risank. 17.30 Tudi zabava mora biti. 18.00 Podoba Avstrije (Koroška). 18.30 Hartovi, zabavna serija. 20.15 Karneval v Beljaku. 22.00 Superfiip. 22.22 Ponoči v Parizu, sprehod po kabaretih in revijskih gledališčih. 23.25 High Chaparral, serija westrnov.
Avstrija 2
6.00 Calgary 1988, pregled. 17.00 Tv v šoli: Nevarnosti pri smučanju. 17.30 Calgary 1988: pregled; 20.12 Calgary 1988: Olimpijski studio. 20.50 Pogledi od strani. 21.05 Calgary 1988. 22.22 Inšpektor Clou-seau, angleška kriminalka (Peter Sellers).
9.00 Poročila. 9.05 Nordijski živalski svet. 10.15 Tv v šoli: Izbira poklica (tiskarstvo). 10.30 Proces, avstrijski film. 12.15 Hujšanje in posledice. 13.05 Arhitektura na razpotju, 2. del: Stolpi in stebri. 17.05 Nekoč je bil človek, serija risank. 17.30 Strašilo v šoli, avstralska serija. 18.30 Pepelnična sreda umetnikov, prenos iz dunajske cerkve. 20.15 Nunina zgodba, ameriški film (Audrey Hepburn, Peter Finch). 22.45 Baraba, italijanski film.
Avstrija 2
6.00 Calgary 1988. 16.00 Spored po željah. 16.30 Umetnostno drsanje parov, smučarski tek na 5 kilometrov za ženske, sankanje za ženske. 19.30 Čalgary 1988. 20.15 Izenačevalec, detektivska serija.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila. 9.05 Alpinizem. 10.00 Tv v šoli: En dan v hotelu. 13.40 Arhitektura na razpotju, 3. del: Nove tržnice. 17.05 Pustite nas živeti: Varujte gozd! 17.10 Ivanhoe, risanka. 18.00 Podoba Avstrije (Predarlber-ško). 18.30 Hartovi, zabavna serija. 20.15 Glasbeni paviljon, najlepše avstrijske melodije iz leta 1953. 22.22 Lovec na dekleta, angleški č/b kriminalni film. 23.55 Mister Moto in mornarica, ameriški č/b kriminalni film iz leta 1939.
Avstrija 2
6.00
Calgary 1988,
pregled. 17.15 Kelti, zadnji del dokumentacije. 18.00 Panoptikum. 18.30 Calgary 1988. 20.45 Dinastija — Denverski klan, ameriška serija. 22.22 Klub 2, nato
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
TV MADŽARSKA
.1 aktualnosti. 1.50 Calgary
1988: Hitrostno drsanje.
TV MADŽARSKA
17.25 Poročila. 17.30 Zimska olimpiada: smuk, smučarski skoki, hitrostno drsanje, sankanje, smučarski tek, umetnostno drsanje, hokej na ledu; prenos iz Calgaryja v Kanadi. 21.40 Šestinšestdeset, gost oddaje: Laszlo Somogyi, minister za gradbeništvo in urbanizem. 22.30 Poročila (Madžarski film Avto na II. programu ob 20.05).
TV KOPER
13.15 Pregled — olimpiada, 16.00 Namizni tenis: Ljubljana — top 12, 18.00 Teki na smučeh: 30 km — moški prenos — Calgary, 20.45 Sankanje — moški 3. in 4. vožnja — posnetek — Calgary, 21.45 Umetnostno drsanje: kratki program — posnetek — Calgary pari, 22.45 Hockey: Norveška:Nemčija — prenos — Calgary.
TV MADŽARSKA
8.20 Šolska TV. 9.10 Ponovitve. 9.50 TV loto. 10.00
Tri leta, sovjetski 11.05 Telovadba za de. 16.35 Spored za 16.40 Kratki filmi. Koledar 1988. 17.40
film, invali-3 dni.
17.10 Klini-
ka, pon. 6. dela. 18.40 Nils Holgersson, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Klinika, 7. del nemške serije. 20.50 Studio ’88, kulturni TV tednik. 21.35 Budizem Zen. 22.40 TV dnevnik.
9.00 Tri leta, 2. del filma. 10.15 Dokumentarni film. 10.55 Studio ’88, pon. 16.50 Koncert z Glasbena akademije. 17.50 Draga, dokumentarna reportaža. 18.10 Ne le za žene. 18.25 Za boljši jezik. 18.50 Literarne' uganke za otroke. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Naše stoletje, dokumentarna serija.
21.15 Umetnina
tedna.
21.20 Krimi-lekcije. 20.20 Madžarski umetniki naivci.
22.35 TV dnevnik.
TV KOPER
TV KOPER
13.15 Pregled olimpiade, 18.15 Slalom — moški: prvi tek — prenos — Calgary, 21.45 Slalom — moški: drugi tek — prenos — Calgary;'22.00 Hockey: Kanada : Švica — prenos — Calgary, 00.30 Hockey :ZDA : ČSSR — ponovitev — Calgary.
13.00 Odprta meja, 13.15 Pregled olimpiade, 16.00 Tenis: Australian open — finale ženske, 18.00 Tek na smučeh: 5 km ženske — prenos — Calgary, 20.00 Umetnostno drsanje: pari — posnetek —.Calgary, 21.15 Smučarski skoki: 90 m — ekipno — Calgary — prenos, 22.30 Hockey: CSSR : Norveška — prenos — Calgary smučarski skoki: 90 m — nadaljevanje prenosa.
TV MADŽARSKA
9.05 TV doktor: Bolečine v križu. 9.15 Slepa ulica, TV film, pon. 17.05 Tretji kanal. 17.50 Kratki filmi. 18.20 40-letnica pogodbe o madžarsko-sovjetskem prijateljstvu in sodelovanju. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Nova Odprta knjiga; Ferenc Te-mesi: Prah. 21.55 Imate 5 minut časa? Mozart: Andante v c-duru. 21.00 Novi val. 21.45 Glasba... 22.30 TV dnevnik.
TV KOPER
13.15 Pregled olimpiade, 13.45 Hockey: SSSR : ZDA -Calgary, 16.00 Superbowl: finale ameriškega nogometa, 19.30 Smuk: ženske — prenos — Calgary, 20.30 Košarka: Partizan : Tracer — pokal prvakov — prenos, 22.00 TVD stičišče, 22.15 Hockey: SSSR : ZDA — ponovitev — Calgary.
STRAN 20
VESTNIK 11. FEBRUARJA 1988
SREDA, 17. FEBRUAR, 20.30, II. MREŽA
Kino
Nekoliko dni iz življenja I. I. Oblomova
— ruski barvni film
Ivan Aleksandrovič Gončarov je svoj znameniti roman napi-  sal v letu 1858. Delo je naletelo na nepričakovan odziv in leta 1981 gaje na filmsko platno imenitno prenesel njegov rojak, film-  ski režiser in umetnik Nikita Mihalkov, brat Andreja Končalov- H skega, režiserja, ki je uspel v Ameriki.
Oblomov se je Mihalkovu in seveda glavnemu igralcu Olegu Tabakovu imenitno posrečil. Oblomov, literarni junak, ki je lansi- — ral oblomovščino — pojem, ali bolje način življenja, značilen za I prenekaterega negativnega junaka tistega in kasnejšega časa, je  zlahka prestopil iz enega medija v drugega. Vidimo njegovo apati- " jo, njegovo odklanjanje sveta, ki je povzročilo, da je bil njegov najbolj normalen položaj ležanje, vidimo njegovo nezmožnost za I ljubezen, čustvo, ki ga za trenutek vendarle uspe spraviti iz mrtvila I in otrplosti. Mihalkov je vodil zgodbo s pomočjo pripovedovalca. | Z njegovo pripovedjo, ki jo ilustrirajo risane ali slikane podobe, ki potem počasi preidejo v igrane prizore, je dal filmu novo dimenzi- n jo, ki presega okvire,navadnega igranega filma: naracija se umika I v žive slike in žive slike stopajo v dogajanje. Ob tem je kamera iz- g redno pozorna na obraze in gibe, vzporedno pa je tudi obrnjena k detajlom, ki preraščajo v pomembne simbole in vzporednice raz- _ položenj.
SPORED FILMOV V KINU »PARK« M. SOBOTA
12. febr. ob 17. uri amer. akc. film SMRTONOSNA MISIJA.
12. febr. ob 19. uri amer. erot. film ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK. (Mladini do 16. leta ne dovolimo ogleda filma!)
14. febr. ob 15. in 17. uri amer. akc. film SMRTONOSNA MISIJA.
SREDA, 17. 2.. 20,05
Kalemegdanska razmišljanja
Koprodukcijska oddaja Kalemegdanska razmišljanja je druga v vrsti, ki smo jo posneli z madžarskim studiem Peč. V njej nekako nadaljujemo temo iz prve, v kateri smo obdelali legendo o kralju Matjažu Korvinu. Tudi Kalemegdanska razmišljanja obravnavajo 14. in 15. stoletje, in to usodo dveh fevdalnih družin.: Celjane in Hunyjadyje. Zakaj takšen naslov? V Beogradu je namreč predzadnji Hunyady ubil zadnjega Celjana. In ker leži Kalemeg-dan ob izlivu Save v Dravo, nekako simbolizira konec edine fevdalne družine na Slovenskem, ki je imela možnosti, da bi postala vladarska.
NEDELJA, 14. 2., 17.05
Prijateljčka
— ameriški barvni film, 1981 (Buddy, Buddy)	H
Billy Wilder se je po svojem prihodu v ZDA leta 1934 zaradi " trdoživosti infiltriral v tamkajšnji filmski svet in z vse večjo goto-vostjo žel uspeh za uspehom. Čeprav je s ciničnim očesom doje-  mal ameriško življenje, pa je vendarle resnice odkrival z duhom  Evropejca. Prav ta duh ga je v kasnejših letih spet gnal proti Evro- H pi, kjer je posnel več svojih ameriških filmov, med drugimi tudi nekatere najuspešnejše, kot sta Sladka Irma in Apartman. Tudi le-  ta 1981 seje lotil gledališke igre evropskega pisca Francisa Vebra, H po kateri je leta 1974 francoski režiser Edouard Molinaro že pos- | nel duhovito komedijo L’Emmerdeur (Zgaga). Ni znano, zakaj je B. Wilder to igro nato prestavil na kalifornijska tla — vendar se m zdi, da je hotel zajeti nekatere najsodobnejše pojave v ameriškem 8 življenju.
Zgodba je povsem absurdna in prav ta absurd naj bi bil osnova za komedijo. Najeti morilec naj bi odstranil še tretjo pričo ogabnega zločina, ki čaka na sodni proces. Ubijalec najame hotel- I sko sobo, iz katere naj bi streljal na žrtev, kar pa mu prepreči nje- I gov hotelski sosed, ki skuša napraviti samomor. Izkaže se, da žalu-  je za ženo, ki ga je zapustila in se zatekla k direktorju bližnje sek-sološke klinike.
Prodam
AVTO WARTBURG, letnik 1976, poceni prodam. Naslov v upravi lista, telefon: 76 346. M-2196
MOTOR MZ, 150 ccm, prodam ali menjam za molzni stroj VIRTEX. Sod za gnojnico, 600 I, prodam. Pro-sič, Otovci 35. M-2197
ZASTAVO 101, karambolirano, prodam. Pečarovci 82. M-2198
RDEČE VINO, 300 1, prodam. Janžev Vrh 49, p. Radenci. GR-12964
POTREBUJETE TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, novo in nerabljeno, še zapakirano — ugodno za transport, ali pa garderobno omaro, ali morda garderobno omaro z vitrino, ali kuhinjski element — omaro za hladilnik? Potem nas lahko pokličete po telefonu: 74 407 ali nas obiščete. Gomboši, Trg svobode 11, Gornja Radgona. GR-12967
PEC ZA CENTRALNO OGREVANJE prodam. Janez Potočnik, Rado-merje 1 a, Ljutomer. IN-18041 TELEVIZOR, črno-beli, dobro ohranjen, prodam. Terezija Golob, Ljutomer, Postružnikova 1. IN-18038 ZASTAVO 101, letnik 77, malo karambolirano, prodam. Domajinci 57. M-2201
TRAKTOR DEUTZ 4006, letnik 1974, prodam. Hajdinjak, Dolnji Slaveči 6, ali telefon: (069) 77 797. M-2204
STANOVANJSKO HIŠO, novo, takoj vseljivo, blizu Ljutomera, prodam. Marija Forjanič, Veržej, Trg Slavka Osterca 23. M-2205
SAAB 99 L prodam. Telefon: 2-1 873, dopoldan. M-2206
KORUZO NA STORŽIH in balirano seno prodam. Sotina 104. M-2208 NAKLADALNIK, 25 mJ, nov, prodam. Gančani 117. M-2210
BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. Ogled po 16. uri. Zelko, Cankarjeva 48. M-2216
AVTOMATIC A3 MS, star dve leti, in namizni vrtalni stroj, ugodno prodam. Telefon po 17. uri: 48 354. M-2217

GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite -
IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak,
Gornji Slaveči 6, Kuzma
(069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
NEDELJA, 12.00
Ljudje in zemlja
kmetijska oddaja
Kako poteka v Sloveniji tako imenovano zimsko izobraževanje kmetov, kako se prenaša znanje od kmetijskih strokovnjakov na fakultetah in inštitutih do kmetov, je med njimi zanimanje za tovrstna zimska predavanja o najrazličnejših kmetijskih temah od kod denar za izobraževanje? O vsem tem bo tekla beseda v februarski oddaji, katere večji del je posnet v Prekmurju.^
V oddaji sodelujejo: Republiški center za pospeševanje kme-tijstva. Živinorejsko-veterinarski zavod M. Sobota, TZO Cankova in njeni kmetje ter Aktiv kmečkih žena Vodice.
M M	— M — -
ZVEZA ORGANIZACIJ ZA TEHNIČNO KULTURO M. Sobota
organizira:
I Uvodni tečai iz računalništva in informatike: zgodovina raču-naln£a osnovni elementi računalništva, osnovna program-ska oprema računa mreže, operac.jsk! sistem DOS, podatkovne baze in oblikovanje besedil.
Tečai traia 15 ur od 25. 2. do 27. 2. 1988 v prostorih ZOTKS M sibota. Kotizacija znaša 100.000,- din za osebo, v ceno je vračunana tudi literatura.
primeri poslovnih aplikacij work shop.
Tečaj traja 20 ur (17.	2.,	18.	2. in 19.	2.) med 12. in 17. uro ter
^aS^	* ceno je vračunana .iteratu-
Oba seminarja bosta na ^u— SOKOL j v učilnici ZOTKS M. Sobota z največ 12 udeleženci
na hišnih računalnikih za dijake
III. Uvodni seminar za delo na h	. ।
srednjih šol in zadnjih razredov osnovnih so .
Seminar traja 25 ur, kotizacija znaša' 25.°°sicer v'npOpOidan-minarja bomo določili na osno> p .	seminar-
skem času. Kandidate bomo pisno obvestili o
ja.
Vse dodatne informacije lahko dobite na ZOTKS M. Sobota, Ko-šičeva 2, ali po tel. st. (069) 21 1W- qz serninarja na žiro-Kotizacija se plača pred	45494 ZOTKS M. Sobota,
račun pri SDK M. Sobota 51900-678-45494, z.
KAKOVOSTNO KRMO: seno in otavo, prodam. Franc Olaj, Murski Črnci 39, p. Tišina. M-2218
KRAVO, staro pet let, visoko brejo, prodam. Dolina 39. M-2219
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO: regal, dva kavča in dva fotelja, poceni prodam. Murska Sobota, Čopova 17, telefon: 22 983. M-2221
ZASTAVO 750 z avtoradiom, verigami in dvema zimskima gumama, letnik 1975, registrirano do 12. 1988, prodam. Telefon: 22 076. M-2223 BETONSKE REŠETKE ZA HLEVE, dolžina 345 cm, prodam. Nedelica 133, p. Turnišče, telefon: 70 321. M-2224
VEČJO MLATILNICO prodam. Naslov v upravi lista. M-2225
HRASTOV LES, 5 cm, prodam. Alojz Zver, Rihtarovci 5, p. Radenci. M-2226
GUME ZA TRAKTOR STEYR, 18 KS (10 x 24), prodam. Ženik 21, p. Videm. M-2227
ŠKODO Š 100, registrirano, vozno, prodam. Branko Vratar, Moravske Toplice, Cuber 41. M-2230
ZASTAVO 126 P, letnik 1978, zelo ugodno prodam. Ivan Kous, Ropoča 9. M-2231
PRAŠIČE ZA ZAKOL prodam. Nor-šinci 32, p.. Martjanci. M-2232
ZASTAVO 750 prodam. Tišina 34. M-2233
FIAT 125 PZ, letnik 1976 motor, generalno obnovljen, prodam. Jože Nemec, Lendavska 23 b. M-2236
MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 41. M-2238
ENOOSNO prikolico za prevoz ŽIVINE, osi, primerne za enako prikolico, in platišča prednjega kole-
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod’ za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jer-še, Ludvik Kovač, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Bojan Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Majda Horvat, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona’?4 597 Lendava 75 085, in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
TAKOJ! KAKOVOSTNO! Z GARANCIJO!
Ob večletni praksi vam z uvoženimi materiali izoliramo hladilne skrinje.
Žlahtič, Zagrebška 54, Ptuj, telefon: (062) 774-806.
sa za zetor prodam. Tišina 56. M-2240
ŠTEDILNIK (elektrika, plin), poceni prodam. Marjeta Ori, Borovnjakova 14, telefon: 26 284. M-2241 kasetni avtoradio prodam. Pečarovci 83, M-2242
AVTOMOBIL LADA 1200, letnik 1984, naprodaj. Naslov v upravi lista. M-2243
CISTERNO CREINA, 2700 1, v dobrem stanju, prodam. Ižakovci 25. M-2244
FIAT 850, letnik 1971, z rezervnimi deli, obnovljenim motorjem, ugodno prodam. Ladislav Lesar, Krajna 24, p. Tišina. M-2245
ELANOVE UTEŽI, 135 kg, in specialno klop za treniranje ugodno prodam. Gančani 100. M-2246
KRAVO, staro pet let, brejo šest mesecev, prodam. Recek, Vidonci 40 a. M-2247
TAUNUS prodam. Naslov v upravi lista. M-2248
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 200 1 , prodam. Bodonci 133. M-2253
ZAMRZOVALNO SKRINJO GO-
RENJE, 210 1, ugodno prodam. Telefon: 73 093. M-2254
MOPED APN-4, dobro ohranjen, prodam. Brezovci 1 a. M-2258 POLONEZ 1500 prodam. Mlajtinci 20. M-2259
DIANO, obnovljeno letnik 1977, prodam za 1.500.000 din. Telefon: 21 132 — Vesna. M-2264
MONTAŽNO HIŠO, tip marles S 408, velikost 7,44 x 7,44, v celoti podkleteno, na 3000 m2 parcele, v va
	generalna popravila vseh znamk zamrzovalnikov in hladilnikov	
Igggj	IZOLACIJE SERVIS &CO PTUJ	SLAVKO FURMAN - PTUJ pri železniški postaji HAJDINA
Naročila lahko oddate po telefonu 062/771-637
si Korovci, prodam najugodnejšemu ponudniku. Ogled in druge informacije pri Francu Hajdinjaku, Cankova 41. M-2167
OLTOV SAD1LNIK ZA KORUZO, 4-vrstni, in pocinkane kletke ža rejo kuncev (3 etaže), z napajalniki, prodam. Satahovci 48. M-2263
TOMOS AVTOMATIK prodam za 20 SM. Lipovci 186. M-2268
KRAVO, staro osem let, brejo devet mesecev, prodam. Žižki 45, p. Čren-šovci. M-2271
NJIVO V DOLINI, 1 ha, prodam. Informacije: Jože Vukan, Dolina 38. M-2272
FORD ESCORT 1,4 CL, letnik 1986, ugodno prodam. Moravske Toplice, Dolga ulica 98. M-2273
CITROEN GS 1,3, letnik 1980, prodam. Radenci, Nikole Tesle II. M-2274
ELEKTRIČNO BRIZGALKO ZA LAK, znamke wagner-sigmat, nerabljeno, z garancijo, prodam. Gančani 125. M-2275
MOPED APN 6, star enajst mesecev, z resonančno izpušno cevjo, prodam. Gostilna Gergjek, Tišina. M-2276 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Informacije po telefonu: 22 225. M-2277
ZASTAVO 750, vozno neregistrirano, prodam. Renkovci 21, p. Turnišče. M-2278
VINOGRAD, približno 20 arov, na lepi sončni legi na Jelovškovem bregu v Tešanovcih prodam. Naslov v upravi lista ali po telefon: 24 476. M-2280 RENAULT 4 GTL, letnik 1984, prodam. Drvarič, Gorica 29, p. Puconci M-2281
ŠKODO 120 L ugodno prodam. Ci-gut. Murska Sobota. Arh. Novaka 19. M-2282
FIAT 126 P prodam. Telefon: 82 256. IN-18048
NJIVO, približno 80 arov, v neposredni okolici Ljutomera, prodam. Ljutomer, Stari trg 13, telefon: (069) 81 067. IN-18047
ŠKODO 120 L, ugodno prodam. Ci-gut, Murska Sobota, Arh. Novaka 19 M-2282
NESNICE, mlade jarčice, pasme HISEW, rjave, stare 12 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, odlične nes-nice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk, dobi še eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Anica Lackovič, Beltinci, Ravenska 40, telefon: (069) 71 434.
APN 6, skoraj nov, prodam. Telefon: 25 506. M-2283
ZX SPECTRUM 48 K s programi prodam. Murska Sobota, Šercerjevo naselje 7, telefon: 23 211. M-2285
KOMBI ZASTAVA 850, letnik 1972, kompletno obnovljen, prodam. Cena 50 SM. Telefon: 042 830 184. M-FH
LADIJSKI POD prodam. Kobilje 31, ali telefon: 70 416. M-2286
DVA FOTELJA in kavč prodam. Telefon zvečer: 22 276. M-2287
SPAČEK, letnik 1976, registriran do januarja 1989, prodam. Telefon: 76 657. M-2287
ZASTAVO 750 prodam. Puconci 78 a. M-2288,
NEDOGRAJENO HIŠO v KROGU (1000 m2) prodam. Informacije po telefonu (063) 853 312, interna 1458, dopoldne. M-2289
TRAKTOR STEYR, tip 188, 28 KS, s koso, in R-4, starejši model, neregistriran, prodam. Polana 33 ali telefon: 21 045. M-2290
GOSTINSKE STOLE, mize, točilne mize, kavče, peči na olje (potrebne popravila) in električni štedilnik prodam na dražbi 14. februarja, med 13. in 16. uro, v gostilni Sabo v Črenšov-cih. M-2291
POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO, dve postelji, omaro in pisalno mizo, zelo ugodno prodam. Vlaškalič, Murska Sobota, Vrtna 6. M-2293 VIDEOREKORDER, dvojni kasetofon in gramofon, prodam. Lipovci št. 6 M-2294
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Murski Petrovci 24 a.
M-2295
TRAKTOR IMT 577, star tri leta, in silažni kombajn zmaj, star šest mesecev, prodam. Milan Mesarič, Lipovci 123. M-2296
TRAKTOR ZETOR 5011, 600 delovnih ur, prodam. Krog, Brodarska 11. M-2297
SEDEŽNO GARNITURO prodam. Rakičan, Cvetkova 71. M-2298
OTROŠKE HARMONIKE prodam Bratonci 128. M-2299
VINOGRAD, žični nasad, in sadovnjak, 12 arov, v bližini Kapele, ugodno prodam. Informacije po telefonu' 069 23 331. M-2300
NJIVO PRODAM. Lipovci 232.
M-2301
RENAULT 4, letnik 1977, prodam. Rakičan, Kotna 12. M-2301
KUHINJSKE ELEMENTE, 3 m, in omaro za dnevno sobo ugodno prodam. Stanjevci 81, telefon od 8. do 16. ure: 77 806. M-2302
KAVČ (raztegljiv) in dva fotelja prodam. Telefon: 48 569. M-2303
MALE PUJSKE prodam. Murski Petrovci 23. M-2304
DISKETNIK 1541 C, tiskalnik MPS 803 .za COMMODORE 64 prodam. Petrovič, dopoldne telefon: 21 750 int. 31, pop. 77 007. M-2305 TRAKTOR STEYR, 30 KS. s koso in jermenico, v dobrem stanju, ugodno prodam. Ficko, Radovci 15. M-2308
MATURANTJE POZOR’
ZA MATURANTSKE PLESE IPD SE PRIPOROČA ANSAMBEL IMPULZ, TEL.: 71-358
ŠTEDILNIK ISKRA CORONA, nov, nerabljen, garancija veljavna (3 plin, 1 elektrika), prodam. Alojz Gomboc Pertoča 39. M-231I
KOTNO KUHINJSKO GARNITURO, orgle hohner, lestenec in kavč prodam. Horvat, Miklošičeva 20 (popoldne). M-2313
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO IN SPALNICO, rabljeno, ter termoakumulacijsko peč ugodno prodam. Telefon: 73-445. M-2314
VARILNI APARAT ESAB 180, uvožen, nov, dve avtomobilski gumi sem-perit, 155 x 13, letni, novi, dve meglenki H ELA ALOGEN, okno (140 x 170) z roleto, okno (120 x 90), vhodna vrata (140 x 200) in pohištvo za spalnico prodam ali okna, vrata in spalnico menjam za hlodovino, deske ali drva. Telefon po 16. uri: 77-618. M^i4
TRAKTOR URSUS 360, 1000 delovnih ur, prodam. Zdravko Železnjak, Benica. LE-13256
PARCELO V BELTINCIH prodam. Informacije po 16. uri: telefon 77-606 MOP
DIANO, tudi po delih, prodam. Pod-gradje pri Ljutomeru 25, telefon zvečer ter v soboto in nedeljo: (069) 82-332.
TOPLOVODNI BOJLER VBO-I25 IN FEROTERM, nerabljen, ugodno -prodam. Telefon: 25-153. MM-2315 NEDOGRAJENO HIŠO, 5 km iz Ljutomera, ugodno prodam. Telefon: 062 413-141, interna 210, Stankovič, dopoldne. M-2316
NESNICE, mlade jarčice, pasme HISEW, rjave, stare 12 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, odlične nesni-ce, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk, dobi še eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Fanika Stadler, gostilna Bakovci, Soboška 4, telefon: (069) 76 121.
TRAKTOR URSUS 335 (500 ur), ENOOSNO PRIKOLICO in PONY EKSPRES AVTOMATIK prodam. Telefon: 79-616, od 144. do 18. ure. M-2317
TRAVNIK V ČRENŠOVCIH prodam. Hajdinjak, Žižki 63, p. Črenšov-ci. M-2319
AVTO R 18 prodam. Telefon: 23-437.
. M-2320
ZASTAVO 101, letnik 1974, ugodno prodam. Telefon: 77-087. M-2323 ZASTAVO 101, starejšo, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Vučkič, 21-964. M-RK
TRAKTORSKO ENOOSNO PRIKOLICO, domače izdelave, po sistemu ljutomerske, gume 750 x 16, v odličnem stanju, prodam. Huber, Gornji Slaveči 79. M-2321
FIAT 126 O, letnik 1978, IN KOMBI TOYOTA ter malo stružnico, za vse navoje, prodam. Gostilna, Murska Sobota, Kidričeva 31. M-2322 JEČMEN ZA SEME nrodam. Štefan Dominko, Turnišče, Stefana Kovača 43. M-2324
OBRAČALNIK ZA BCS prodam. Nemčavci 38 a. M- 2325
DVOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI prodam. Breznik, Stefana Kovača 11, telefon po 16. uri: 21-647. M-2326
RENAULT 4 GTL, star dve leti, prodam. Čemelavci, Gederovska 18. M-2327
TAM 75, T 5, nosilnost 2,2 t, letnik 1983, prodam. Mačkovci, telefon: 77-174. M-2328
PONY EKPRES, odlično ohranjen, ugodno prodam. Murska Sobota, Stara 1, 23-511. M-2329
GOLf, dizel, letnik 1985, prodam. Karel Kolarič, Banovci 12 a, p. Veržej, telefon: 87-212. M-2330
GOLF, dizel, letnik 1984, prodam. Čemelavci, Liškova 33, novo naselje. M-2332
REZERVNE DELE ZA ZASTAVO 101 prodam. Telefon po 18. uri' 87-389. M-2333
ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Telefon: 23-237. M-2334
SENO (60—70 diri/kg) prodam. Dragica Raduha, Mele 1 a. M-2335
OBRAČALNIK, RAUKOMBI (pred-setvenik) ter opremo becker za umetno gnojilo prodam. Drago Lejko Tropovci, Križna 13. M-2336
AUDI 80 LS, letnik 1972, 90.000 km, registriran do avgusta 1988, prodam Telefon: 24-359. M-MM
Kupim
ZAJCA samca, novozelandca, belega ali rumenega, kupim. Telefon po 16 uri: 77-618. M-2284
DVOOSNO PRIKOLICO, lažjo, kupim. Telefon: popoldne 46-343, M-2306
OPEL KADETE A, lahko poškodovan ali nekompleten, kupim. Telefon' 23-296. M-2318
PLATIŠČA ZA ANGLEŠKI TRAKTOR FERGUSON 65, dimenzije 13 x 38 (visoka, ozka), kupim. Telefon: 042 830-184. M-MM
SADINIK ZA KORUZO, dvoredni, rabljen, kupim. Banko, Noršinci 43 ali telefon: 48-285. M-2331
Zaposlitve
DELAVCA ZA DELO S PLASTIKO zaposlim. Pogoj: odslužen voj. rok in izpit za kategorijo B. Čemelavci, Gederovska 11. M-2239
MLADO DEKLE ZAPOSLIM V GOSTINSTVU. Stanovanje in hrana v hiši. Informacije: telefon 042 86-142 ali SNACK BAR, Murska Središče, Matije Gubca 15. M-2265
NK DELAVCA za delo v kovinski stroki sprejmem. Naslov v upravi lista. M-2267
KVALIFICIRANEGA KUHARJA zaposlimo. Dajemo hrano in sobo za samsko osebo. Plača dobro. Informacije po telefonu: 066 58-776. Gostilna Petit, Dekani pri Kopru. M-OP KV ŠOFER KATEGORIJE B IN C s prakso išče zaposlitev. Naslov v upravi lista. IN-18052
SAMOSTOJNEGA ZIDARJA z večletno prakso zaposlim za nedoločen čas. Začetek dela možen takoj. OD dober. Vse drugo po telefonu: 061 447-155. M-MM
Sobe
STANOVANJE V STANOVANJSKEM BLOKU v Murski Soboti išče mamica z otrokoma. Telefon: 22-310 interna 53. M-2255
STANOVANJE V HIŠI oddam fantu ali dekletoma. Ponudbe pod šifro »LJUTOMER«. M-2256
Razno
OBVEŠČAM vse tiste, ki jih to izrecno zanima, sprememba mojega priimka ne pomeni, da se ločujem in se v doglednem času niti ne nameravam ločiti. Jolanda Novak—Csaszar.M-JN
LOKAL ALI PROSTOR (15 do 20 m2) ZA BUTIK iščem. Ostalo po dogovoru. Ponudbe po telefonu: 061 372-855. M-MM
VESTNIK 11. FEBRUARJA 1988
STRAN 21
Kupim
ŠKOLJKO ZA ZASTAVO 101 KUPIM. Naslov v upravi lista. M-2198
GRED ZA TRAKTOR STEVR, tip 180, kupim. Kodila, Pečarovci 77. M-2199
GRADBENO PARCELO v okolici Murske Sobote kupim. Naslov v upravi lista ali telefon: 46-224. M-2214
GRADBENO PARCELO na re laciji Moščanci — Mačkovci kupim. Naslov v upravi lista. M-2249
SAMONAKLADALNO PRI-
KOLICO ZA SENO (srednje velikosti) kupim. Štefan Hanc, Žižki 59. M-2250
MEŠANI GOZD (do 2 ha), po možnosti v ravnini, kupim. Franc Ekart Radoslavci II a, p.. Bučkovci. IN-8044
JERMENICO ZA TRAKTOR
STEYR, tip 188, kupim. J. G., Dolnja Bistrica 98, p. Črenšovci. M-2251
Razno
FANT, star 30 Jet, zaposlen, želi spoznati dekle ali * mamico za
trajno vezo. Šifra: »NE BO TI ŽAL.« M-2202
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala za 8. razred OŠ Srednja Bistrica, izdanega leta 1970. Štefan Jug, Dolnja Bistrica 129. M-2211
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Puconci, izdanega za šolsko leto 1985/1986. Alenka Kuronja, Moščanci 24. M-2215
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice, št. 24797 izdane pri H KS KZ Panonka Murska Sobota, Branko Novak, Murska Sobota, Matija Gubca 31' M-2252
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 23187-8, izdane pri HKS KZ Panonka Murska Sobota. Franc Šadl, Cankova 31. M-2261
SERVIS ZAMRZOVALNIKOV!
Popravljamo vse vrste zamrzovalnikov, ki točijo, rosijo ali ledenijo. Popravilo opravimo hitro, kakovostno in z garancijo. Bojan Čeh, Biš 55, p. Trnovska vas, telefon: 062 38-885. M-OP
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila .močnejša od življenja.
V"SPOMIN
14. februarja sta minili dve žalostni leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Ivan Duh
iz Križevec v Prekmurju
Mirno in tiho si prenašal bolezen in si želel še malo živeti, a upanje je bilo zaman. Odšel si tja, odkoder ni vrnitve.
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate in prižigate sveče na njegovem grobu.
VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
V žalostnih dneh, ko še ne moremo dojeti, da je v 75. letu starosti mirno in brez slovesa zatisnil trudne oči naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
Martin Sraka zidarski delovodja v pokoju iz Gančan 76
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje ter nam stali ob strani, darovali vence in cvetje, za sv. maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala osebju Zdravstvenega doma Beltinci, posebno dr. Zadravcu, nekdanjim sodelavcemSGP Pomurje iz M. Sobote, sodelavkam Mure, tozd Ženska oblačila, kolektivu SCTPU, govornikoma, pevkam in moškemu pevskemu zboru iz Gančan.
Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Gančani, Banjaluka, Tišina, Kranj, Dunaj, 28. januarja 1988
Žalujoči: žena Matilda, hčerke Marija, Trezika in Tončka z družinami, Mihelca z možem Alojzom in drugo sorodstvo
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je za vedno in nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, sin, stari oče in brat
w
Franc Cervek tesar v pokoju iz Kroga
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa sosedom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih.
Iskreno se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, pevskemu zboru za odpete žalostinke, govorniku KS ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali vence in šopke ter prispevali v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI: žena Marija, hčerke Nada, Marija in Jožica z družinami, mama, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica
Antonija
Makovecki
iz Rogašovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje, nakazali sredstva za bolnišnico, nam izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Še posebej se zahvaljujemo župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala! Rogašovci, 24. januarja 1988
ŽALUJOČI: VSI NJENI
Hud vihar prišel čezte, to samo zloben človek je, ranil ti srce in skrajšal ti življenje.
Leto dni je naokrog, kar tebe krije prerani grob, mama tvoja pa nad njim se sklanja in le o bolečini sanja.
N SPOMIN
12. februarja bo minilo leto dni žalosti, odkar si odšel od nas, naš najdražji
Andrej Horvat
iz Kruplivnika
Tiho, žalostno je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in hvaležnosti za vse, kar nam je dalo tvoje mlado srce.
Andrej, vedno si med nami! Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob.
VSI TVOJI
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in tast
Štefan Vbrbš st.
iz Turjanec
Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali vence in šopke ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo delovnim organizacijam VG Kapela, Avtoradgona in Radenska.
Iskrena zahvala g. župniku in kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikoma za tople besede slovesa ob odprtem grobu.
Zahvaljujemo se vsem sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje in nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Anica in Katica z družinama ter sin Štefan in Mladen
Življenje je kratko, spomini na drago mamo ostanejo večni.
ZAHVALA
V 61. letu starosti je prenehalo biti srce drage hčerke, mame in stare mame
Irene Breskoč
iz Križevec v Prekmurju
Tiho in skromno, kot si živela, si odšla tja, kjer ni več trpljenja, ne bolečin, le večni mir. Ne pokličejo te nazaj ne solze ne bridka bolečina naših src.
Utihnil je tvoj glas, obstale so tvoje pridne roke in ljubeče mamino srce.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence ir šopke ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, g. župniku za tako lepi pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: mama, hčerka Gizela z možem Milanom, vnukinji Monika in Julijana, hčerka Rožika in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
Slavka Ivanjšiča-Borisa prvoborca NOB in aktivista OF iz Radomerja
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, njegovim številnim prijateljem in soborcem, ki ste z mano sočustvovali in ga spremljali na zadnji poti. Posebna hvala osebju kirurškega oddelka bolnišnice M. Sobota, Onkološkega inštituta Ljubljana in Zdravstvenega doma Ljutomer.
Iskrena hvala pripadnikom VP Ptuj in TO Ljutomer za častno spremstvo, govornikom za izrečene poslovilne besede, pihalnemu orkestru in ljutomerskemu oktetu, številnim darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so namesto venca darovali za kirurški oddelek bolnišnice v M.
Soboti.
ŽALUJOČI: ŽENA FRANČIKA
i		=
ZAHVALA
V 77. letu nas je zapustila predobra sestra in teta
Verona Laki
iz Velike Polane
Lepo se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in za sv. maše ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, bolničarju Evgenu za lajšanje bolečin v zadnjem letu življenja, pevcem za odpete žalostinke in govorniku ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Velika Polana, 27. januarja 1988
ŽALUJOČI VSI, KI SMO JO IMELI RADI
ZAHVALA
V 53. letu starosti nas je 23. januarja 1988 po krajši bolezni za vedno zapustil dragi očka, prijatelj, boter in sorodnik
Rudolf Makari
iz M. Sobote
V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala sodelavkam trgovine Mura, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala, govorniku KS tov. Merklinu in predstavniku kolektiva DO Mura za ganljive besede.
ŽALUJOČI: sinova Bojan in Igor, Slava, brat Geza z družino ter drugo sorodstvo
Ko sem še živela, ljubila sem vas vse, sedaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi.
ZAHVALA
Po kratki bolezni nas je v 54. letu starosti za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama, snaha in sestra
Anica Pivar roj. Strašek iz Bratonec
Iskreno se zahvaljujemo sosedom in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali vence in šopke ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, medicinskemu osebju v Rakičanu in Ljubljani, pevkam za odpete žalostinke, govorniku za ganljive besede ob odprtem grobu ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje.
Žalec, Sežana, Ljubljana, Bratonci, 22. januarja 1988
ŽALUJOČI: VSI NJENI
STRAN 22
VESTNIK 11. FEBRUARJA 1988
7. februarja je minilo šest let, polnih žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
V SPOMIN
Štefan Kočar
iz Brezovec
Hvala vsem, ki ste ga spoštovali, ki postojite ob njegovem grobi, in prižigate sveče.
Žalujoči: žena Marija, sin Erni ter hčerki Štefanija z možem in Ema z družino
Življenje je kratko, spomini so večni.
N SPOMIN
17. februarja minevata dve leti, polni žalosti, odkar je za vedno ugasnilo srce našega dragega
Ferija Vrečiča frizerja iz M. Sobote
Spominjamo se te s hvaležnostjo v srcih. Vsem, ki postojite ob njegovem grobu ali prižgete svečke —- iskrena hvala!
VSI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Karel Majerle mesar v pokoju iz Veščice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Iskrena hvala tudi duhovniku in pevcem za pogrebni obred, predstavniku KS za poslovilne besede, govorniku in sodelavcem Mesne industrije v Murski Soboti. Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Po krajši bolezni nas je v 72. letu starosti mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, brat in dedek
Ko si zadnjič stisnil nam roko, še slutili nismo, da je to slovo.
ZAHVALA
Ludvik Nedl
iz Ljutomera
Vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem tistim, ki ste v teh težkih trenutkih z nami delili bolečino ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala.
Posebna hvala vsem sorodnikom, družinama Vršič in Čakuk, vsem sosedom, g. župniku za opravljeni pogrebni obred, govornikom za poslovilne besede ter godbi na pihala za odigrane žalostinke.
Žalujoči: žena Marija, sin Slavko z družino, sin Jože z ženo, sin Branko z družino ter sestra Lenka
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, dedek in brat
Alojz Lapoša
iz Rogašovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje ter ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za poslovilne besede in godbi.
23. januarja 1988
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI
Rožice vse so ovenele, ker tvoje jih ne zre oko.
Kako bi rade še cvetele, a tebe več nazaj ne bo.
Prisrčno smo ti vsi hvaležni za vse kar storila si za nas, bolečine v naših srcih nikdar ne bo izbrisal čas.
ZAHVALA
Tragično nas je v 68. letu starosti zapustila draga žena, mama in stara mama
Rozalija Horvat
iz Rakičana
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala g. župniku in pevcem za pogrebni obred ter predstavniku KS za poslovilne besede.
ŽALUJOČI : mož Janez, hčerke Marija, Irena, Matilda in Angela z družinami ter drugo sorodstvo
Eno leto v grobu spiš, a med nami še živiš. K počitku leglo je telo, a delo tvoje in trpljenje pozabljeno ne bo.
V SPOMIN
8. februarja je minilo žalostno leto, odkar smo izgubili dobrega moža, očeta, brata in svaka
Belo Obala
iz Strukovec
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite pri njegovem grobu in prižgete sveče.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Ludvika Munde
Kmetovčovega Ludvika iz Bodislavec 39 pri Bučkovcih
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrekli sožalje, dobrim sosedom, prijateljem, sorodnikom, še posebej delavcem Osnovne šole Franc Belšak Bučkovci, ki so v teh žalostnih dneh z nami sočustvovali in nam vsestransko pomagali, govornikom za besede slovesa in g. župniku za lep poslovilni obred. Lepa hvala pevcem za tako pretresljivo odpete žalostinke in za zadnje častno slovo bučkovskih gasilcev.
Prav lepa hvala vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti in grob okrasili s prekrasnim cvetjem. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi!
ŽALUJOČI: žena Marija ter hčerki Marica in Juriča z družinama
Rože cvet in trte sad bila sta ti v veselje, pustil si vrt in vinograd, a v naših srcih bol-trpljenje.
ZAHVALA
10. decembra je bolezen prerano, v 61. letu starosti, iztrgala od nas našega ljubega moža, očeta, dedka in brata
Antona Makovca
iz Grlave roj. v Globoki
Ob tej nenadomestljivi izgubi se z bolečino v srcu iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč v najtežjih trenutkih.
Hvala tudi darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu, da smo se od njega primerno poslovili, posebej pa pevcem, govornikom, gasilcem in g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Za obiske v bolnišnici še posebej hvala dij. Martini Heric.
Letos mineva 15 let, odkar med nami ni več naše hčerke, mame in sestre
V SPOMIN
Majde Krajnc
roj. Makovec
Hvala vsem, ki se je še spominjate in obiskujete njen prerani grob.
VSI, KI SMO VAJU IMELI RADI
Po dolgotrajni bolezni nas je v 77. letu starosti zapustila draga teta
ZAHVALA
Marija Ternar
roj. Tivadar
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevkam za odpete žalo-stinke ter govornici za poslovilne besede.
Turnišče, 30. januarja 1988
ŽALUJOČI: vsi, ki smo jo imeli radi
Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo lepo živeti? Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.
ZAHVALA
24. januarja je mnogo prezgodaj, komaj v 52. letu starosti nehalo biti srce dragega moža, očeta, dedka, brata, zeta, botra, strica in svaka
Jožeta Haklina
iz Žižkov
V teh žalostnih dneh ne moremo dojeti, da te je kruta bolezen iztrgala od nas ter strla tvoje in naše upanje. Naš dom brez tebe je ostal pust in prazen, v naših srcih bolečina in praznina, ostali pa so sledovi tvojih pridnih rok.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in za sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. dekanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Matiji Žižku za ganljive poslovilne besede, GD Žižki, Črenšovci in Trnje, DO Gorenje Var-stroj, družini Šiftar ter zdravstvenemu osebju splošne ambulante Črenšovci.
V globoki žalosti: žena Angela, sin Jože z družino, sin Franc, brata Martin in Franc z družinami ter drugo sorodstvo
Če bi solza mrtvega zbudila, tebe draga žena in mama ne bi črna zemlja krila.
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi, ko nas je 17. januarja 1988 v 33. letu starosti za vedno zapustila draga žena, mamica, hčerka, sestra in snaha
Bariča Denša
roj. Černi iz Gomilice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in botrini za tolažbo in pomoč. Prisrčna hvala kolektivu Planike za vsestransko pomoč in iskrene poslovilne besede, oktetu Planike in pevkam iz Turnišča za odpete žalostinke. Hvala g. župniku za pogrebni obred in g. Gjura-nu, delavcem tozda Oblačila ozda Mura, tov. Tkalcu iz KS Gomilice za iskren govor ter vsem, ki ste darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter jo spremljali na njeni zadnji poti.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
ŽALUJOČI: mož Jože, hčerka Simona, oče, mama, brata Štefan in Tomaž, sestra Marija, tašča in drugo sorodstvo
STRAN 23
VESTNIK 11. FEBRUARJA 1988
v besedi in sliki
MLADA PEVKA IZ POMURJA
GENTEROVCI
AKADEMIK DR. ANTON TRSTENJAK MED POMURSKIMI ROJAKI - Ni prijetno, je pa pošteno, če smo se ob četrtkovem (4. februarja) srečanju dr. Antona Trstenjaka s pomurskimi izobraženci v dvorani kulturnega doma v Gornji Radgoni spomnili ljudske modrosti, ki pravi, da nihče ni prerok v svoji domovini. Še ne dolgo uglednega strokovnjaka in misleca mednarodnega slovesa domača občina (rojen v Rodmošcih pri Gornji Radgoni) skorajda ni »poznala«. Šele v zadnjih dveh letih skuša njeno vodstvo — tudi z lanskim imenovanjem za častnega občana — ravnati po maniri: bolje pozno kot nikoli. Sicer pa je akademik dr. Trstenjak pred številnim občinstvom, ki mu je nekajkrat spontano zaploskalo, dobre tri ure na njemu lasten, izviren način razmišljal o človeku kot bitju prihodnosti, njegovi sreči in nesreči, ekološki in ekonomski psihologiji. Nedvomno dogodek, ki bo še dolgo odmeval. B. Ž. Posnetek: R. Bakrače-vič.
Poslušalci mladinskih oddaj na Radiu Murska Sobota se gotovo spominjajo aviza, ki sta ga posnela Duo Pupa in Rudi in govori o kotičku za mlade, oziroma mladinskem kotičku. Zdaj je avizo shranjen v arhivu, mlada pevka Irena Jalševec pa si utira svojo pot v svetu glasbe v novi zasedbi. Imenuje se Duo Regina, v katerem je avtor glasbe in besedila pesmi Vem (v natečaju novitet Pop delavnice 88) Aleksander Kogoj. Da ne bi ponovili napake napovedovalca, ki je zamolčal ime pevke na radijski predstavitvi, zapišimo, da je to prav Irena iz Murske Sobote. V Ljubljani študira psihologijo in pravi, da je veda o proučevanju naše notranjščine v sozvočju z njenim petjem. Skladbo Vem smo slišali in prav prijetna je, o naslovih drugih pa mlada pevka zaenkrat ni smela govoriti. Skrivnost bi naj ostale do prvih predvajanj na ljubljanskem radiu, gotovo pa jim bomo prisluhnili, ko bo čas za to. Njen čas je deljen: na študij in petje, pa
Irena JALŠOVEC, ŠTUDENTKA PSIHOLOGIJE IN PEVKA IZ Dua Pupa, ki zdaj poje v Duu Regina. Njena najnovejša pesem je Vem, s katero je sodelovala na natečaju novitet Pop delavnice 88. Foto: L. Klar
tudi na študentski servis v Ljubljani pogosto zavije, saj se je brez štipendije težko prebiti. Irena Jalšovec je očitno vztrajno dekle in zaželimo ji, da vznikne na pevskem nebu tudi zunaj Pomurja, bb
--SNEGA PA NI IN NI
Referendum uspel, kaj sedaj?
V začetku letošnjega leta so se v krajevni skupnosti Genterovci na referendumu odločili za krajevni samoprispevek, s pomočjo katerega naj bi zbrali denar za ureditev vodovoda. Že pred referendumom so se odločili, da bodo vodovod zgradili za vse tri vasi, ki sestavljajo krajevno skupnost: Radmožance, Kamovce in Genterovce.
Sedaj pa je vodstvo krajevne skupnosti pred veliko dilemo. V krajevni skupnosti sta se izoblikovali dve mnenji. Eno podpira priključitev na lendavski vodovod, ki je že speljan do Mostja, drugo pa podpira gradnjo vodnega zajetja in črpališča za vse tri vasi v gozdu pri Genterovcih.
Kako se bodo odločili, še ni znano, vendar pa menijo, da bodo poiskali najcenejšo varianto, saj se zavedajo, da sami ne bodo zmogli tako velike naložbe. Izračunali so, da bi morali, če bi gradili vodovod sami, ob krajevnem samoprispevku obremeniti vsako gospodinjstvo še s 500 tisoč dinarji, to pa bi bilo za ljudi preveliko breme. O odločitvi se bodo morali pogovoriti v vseh treh vaseh že kmalu, da bi spomladi lahko začeli delati.
Jani D.
ZADNJA VEST
V mlinu
Nenormalne zime krivi planeti?
tovarna?
Letos smo se že kar nekako navadili, da imamo podobno zimo kot v obmorskih krajih — nekolikanj hladnejše noči in tople dneve, predvsem pa nas greje že kar močno sonce. Po napovedih nekaterih raziskovalcev snega ne bomo učakali — čeprav na to pri nas niti najmanj nismo navajeni.
Graški vremenoslovec in raziskovalec sonca, dr. Birzele, navaja zanimive vzroke za tako čudno vreme. Če mu je verjeti, je to zaradi planetov. Ti so po njegovih izsledkih v neobičajnem položaju — to dejstvo je profesorja že pred leti spodbudilo, da je napovedal
vremenske anomalije, ki smo jim zdaj priča. Vrhunec pa naj bi takšno čudno vreme doseglo ob prehodu iz leta 1988 v 1989, ko naj bi bilo vse skupaj še očitneje postavljeno na glavo! Takrat se bodo, namreč po Birzeleju, vsi veliki planeti umestili v ravno črto glede na položaj Sonca. Zdaj so v razmaku samo sedmih stopinj. Da planeti vplivajo na Sonce, je že dokazano in o tem se znanstveniki več ne prepirajo — nekoliko bolj sporno je le, kako je naprej z vplivom na vreme. Iz vsega tega izvirajo tudi številne zdravstvene težave, predvsem pri krvnem obtoku.
Neposredne krivice ne moremo pripisati Soncu, ki tako lepo in toplo sije, pač pa (tako vsaj graški profesor) je sonce zgolj »posrednik« vplivov, ki nastajajo zaradi nenavadne razporeditve planetov.
Snega torej ne pričakujmo (vsaj ne veliko) ne letos ne naslednjo zimo. Če je verjeti znanstveniku iz sosednje dežele, pa se bo po teh dveh letih vse skupaj vrnilo v običajne tirnice — v zvezdah je namreč zapisano, da bo podobna razporeditev planetov spet šele čez približno 600 let!
(bop po KZ)
Kulturni večeri v Črenšovcih
Prireditve ob lanskem kulturnem prazniku v Črenšovcih sije ogledalo 1300 občanov, kar je lepo število, glede na to, da so bili programi zapovrstjo. Letos so se odločili za kulturne večere. V soboto, 6. februarja, je bil večer folklore, na katerem so slovenske in madžarske ljudske plese plesali plesalci kulturno umetniških društev iz Radmožanec, Dolge vasi, Turnišča in Crenšovec, v nedeljo, 7. februarja, pa v okviru filmska predstava. Veselo gostiivanje, s čimer so počastili 80-letnico rojstva pisatelja Miška Kranjca. V soboto, 13. februarja, bo v Črenšovcih večer ljudskih plesov in pesmi. Nastopile bodo ljudske pevke iz Turnišča in Lakoša ter folkloristi iz Bistrice, Lakoša in Dolge vasi. V večeru pevskih zborov, ki bo 14. februarja, pa bodo sodelovali pevski zbori iz Turnišča, Čentibe, Gaberja in Črenšovec. V soboto, 20. februarja, bo večer pionirskega kulturnega društva in vzgojno-varstvene enote Črenšovci. V nedeljo, 21. februarja, se bodo v Črenšovcih predstavili člani gledališke skupine Bistrica s tragedijo Kreflova kmetija. Naslednjo soboto, 27. februarja, pa je na sporedu komedija Ščuke pa ni, ščuke pa ne, ki jo bo uprizorila dramska sekcija Kuda Črenšovci. V nedeljo, 28. februarja, bodo prišli na svoj račun ljubitelji plesov, saj bo plesni večer, na njem pa bodo zaplesali plesalci kudov Gaberje, Kapca, Dolga vas, OŠ Črenšovci, mladi plesalci iz Trnja in še kdo. Zadnji večer niza kulturnih večerov v Črenšovcih, v nedeljo, 6. marca, pa bo večer Kulturnoumetniškega društva Miško Kranjec Velika Polana. Nastopili bodo: mešani pevski zbor, kmečki oktet in folklorna sekcija. Vsi kulturni večeri oziroma prireditve se bodo začele ob 18. uri. Vstopnica za posamezno prireditev bo stala 1.000 dinarjev, v prodaji pa je tudi abonmajska vstopnica, ki stane 6 tisočakov in bo omogočala vstop na vseh
Foto: J. Graj in L. Klar
V lendavski občini si močno prizadevajo za mnogosrediščni razvoj; proizvodne obrate oziroma tozde že imajo v krajevnih skupnostih Velika Polana, Turnišče, Petišovci in Črenšovci, le v krajevni skupnosti Dobrovnik jim doslej ni uspelo postaviti tovarnice. Sredi lanskega leta so sicer govorili o obratu žirovskega Kladivarja, vendar je zamisel splavala po vodi, kajti program je za do-brovniško območje prezahteven, poleg tega pa bi bilo treba zanj odšteti precej denarja.
Najnovejša vest iz Dobrovnika pa daje upanje, da bodo na tem obmejnem in narodnostno mešanem območju končno dobili zametek industrijske proizvodnje: kraj je obiskala strokovna komisija predstavnikov gospodarske zbornice in tekstilne industrije ter si ogledala poslopje opuščenega vaškega mlina. Vse kaže, da bodo objekt že v kratkem obnovili oziroma pripravili za šivanje oblačil. Ta naj bi izdelovali za tujega poslovnega partnerja. Delo naj bi dobilo 30 delavcev. Zvedeli smo, da je omenjena pobuda od vseh dosedanjih najbližje uresničitvi.
devet prireditev.
S. Sobočan
Zima skopari s snegom, in ker je sonce v minulih dneh kar toplo grelo, so vznikli zvončki, pa tudi drugi znanilci pomladi. Če se torej otroci ne morejo kepati, pa lahko nabirajo vsaj zvončke. Tudi tako srečanje mamic je omogočilo februarsko sonce.
BOROVO GOSTOVANJE NA GORICI
IGLICO SREČNO POROČILI Z BOROVNJAKOM
Po dolgih dvaindvajsetih letih so na Gorici tretjič pripravili borovo gostiivanje, stari prekmurski predpustni običaj. Prireditev se je začela že zjutraj, ko sta se oče in mati odločila, da bosta poročila svojo hčer Iglico. Nato se je pisana druščina napotila v bližnji gozdiček iskat ženina. Kot je to že običaj, so s seboj za vsak primer vzeli »popa, zvače, posvarbice, družba ne, turbaša, muziko« in vse, kar je še potrebno. Preden pa je pop ozval Iglico in Borovnjaka enkrat za trikrat, ker se jima je pač mudilo, so v gozdu delali razne vragolije, se veselili, jedli, pili in plesali. Pri tem so sodelovali »obrtniki«, med njimi bošnjak, rešetat, brusač, fotograf, frizerji, dimnikarji in drugi, ki so ponujati svoje storitve in jih zaračunavali. Tu so bite gozdne živali, vile, ki so pele, ciganice, ki so iskale očete za svoje nezakonske otroke in drugi. Na prizorišču pa tudi ni manjkalo ljudi, ki so kradli
in morali pred sodnike, ki so izrekali kazni. Posebnost je bi! 85-letni Jože Turk, ki je bi! na vseh dosedanjih borovih gostiivanjih na Gorici, tokrat v vlogi Borovnjakovega dedka. Za red pa so skrbeli miličniki in redarji, ki so bili zlasti pozorni na nevesto, da je ne bi kdo ukradel, in pa na bor, ko je ta padel, da mu ne bi kdo odtrgal vršička, kajti sicer bi nevesta ostala brez ženina. To pa bi pomenilo veliko sramoto za vso vas. Na srečo se je vse dobro končalo in Iglica se je poročila z Borovnjakom. Ta dogodek so pozno v noč proslavili v vaškem domu na Gorici. Prireditev, v kateri je sodelovala večina krajanov Gorice, je uspela, denar pa bodo porabili za ureditev in razširitev dvorane.
foto: Nataša Juhnov Feri Maučec
Pop (Geza Lainščak) oznanja namero Iglice in Borovnjaka.
Š. S.
Adam Ložni (Franc Balaško) — nevestin oče: »Skrajni čas je, da se hčerka poroči, sicer bo ostala stara dekla.«
Brusač (Štefan Šiftar) popravlja marelo.
Bor bo kmalu padel! Pazite čuvarji, da mu kdo ne utrga vršička, sicer bomo imeli veliko sramoto.
Pozvačina (Karel Horvat in Štefan Lončar) sta nepogrešljiva na slehernem borovem gostiivanju.
Rešetar (Franc Podlesek) je bil v središču pozornosti »obrtnikov«, ki so ponujali blago.