Zloclni Ą držafito hoiM Žalostna smrt borltelja za neodvlsnost Irske V predvojnem ter medvojnem času se je po celem svetu veliko pisalo o neumornem boritelju za neodvisnost Irske Rogerju Casement. Vse svoje moCi je posvetil cilju: domovino — katoliško Irsko iztrgatl Angležem in jo ovenčati s krono svobode ter neodvisnosti. Radi borbe proti Angliji je moral pobegniti v Ameriko in od tamkaj se je prepeljal oktobra 1914 na NorveŠko v mesto Kristijanija. Odrekal je Angležem pravico do rekrutacije Ircev v svetovni borbi. Kakor hitro je zvedel angleSki posla nik na Norveškem Findlay, kje je buditelj Irske, se je lotil s podkupovanjem njegovega sluge Norvežana Cliristensena. Obljubil mu je najprej nagra de 5000 funtov šterlingov, ako pomaga svojemu gospodu iz življenja. Sluga se je dolal skraja nagnjenega k izdajstvu, dasi je obveščal gospodarja o načrtih an^leškega-poslanika. ki mu je zvišal krvavo nagrado od 5 na 10 tisoč funtof šterlingov. Ker je uvidel Irec, da na Norveškem ne bo stalno vareu pred angieškiml morilci, se je zatekel v Nemčijb. Nemška podmornica ga je izkrcala aprila 1916 na irski obali. Dne 3. avgusta 1918 so ga obesili Angleži javno v Londonu kot veleizdajalca. Smrt bojevnika prcti fašizmu. Leta 1924 je bil celi svet poln "poročil o zagonetni smrti italljanskega socijalističnega poslanca Matteotija. V parlamentu v Rimu je nameraval nasto piti z odkritji, ki bi bila škodovala fašizmu in ga onemogočila pred zunanjim svetom. Dne 10. junija 1924 je bil Matteoti odpeljan v avtomobilu in pet dni za tem so našli njegovo bogznaj kolikokrat zabodeno truplo ob cesti prl Bassano di Sutti. Ugotovili so prvotn« javnosti prikrite morilce, ki so prejell pred sodiščem le malenkostno kazcn za zločin, ki je pripomogel fašizmu d« trdnih tal. Eam je izginil poijski general Zagorski? Pred tremi leti so se sukala vsa časRiSka poročila dolgo časa krog zagopelke z izginulim poljskim generalom Eagorskim. Zagorski je pripadal med gvetovno vojno avstrijskemu generalcemu štabu. Po končani vojni in po opnovanju svobodne Poljske je prevzel inaršal Pilsudski Zagorskega v poljsko frojsko. Kakor znano, je bil današnji in brvotni gospodar Poljske Pilsudski ne »aj časa potisnjen v politično ozadje. Leta 192G se je zopet povspel na površfe in tcdaj se je drznil general Žagor»ki, nastopiti proti njemu. Radi tega *a je pustil maršal zapreti v Wilni. f)ne 6. avgusta 1927 bi ga na] bili prepcljali v Varšavo. V Wilni je stopil v Ipremstvu oficirjev v avtomobil s štev. $V 6141. Od tedaj je izginila za njim frsaka sled. Poljski socijalni dcmokratje so širi|I pred dobrim letom letake, na katerih Ie stalo črno na belem, da oni general, ti bi naj bil vstopil v avto »W 6141«, pl bil Zagorski, ampak njemu za las |>odobni Kovvalski. Zagorskcga so oficirski pristaši Piltudskega zaprli v Varšavi v poslopje egionarjev. Z mučenjem 60 hoteii izliliti iz njcga pismene dokaze, k} bi jili maršala onemogočili,kot zopetriega »ladarja Poljske, ker jim Zagorski ni Inaral izročiti zahtevanega, so ga u- Strelili, ker mrtvi ne govorijo in ne izajajo. fcje je carsko rnski general Eutiepow. V našem listu smo se že bavili z izfinutjem carsko ruskega generala Kutiepo\va. Da osvežimo čitateljem spoinin na to osebnost, beležimo, da je bil Kutiepovv ob koncu svetovne vojne pod bolkovnik, ki je ohranil zvestobo carlu. Pozneje se je boril v armadi Denin kina in VVrangl? proti boljševikom. Z Umikom Wranglovcev s Krima je pribežal tudi on z drugimi ruskimi be»unci v Evropo. Radi hrabrosti je po|tal general in ruski veliki knez Nikolaj Nikolajevič ga je imonoval za voditelja oborožene ruske begunske sile proti sovjctom. Kutiepow je bila ona tajna moč, ki je organizirala v Rusiji iipore proti sovjetskim mogočnjakom. Baje jc nameraval odstraniti sedajnega diktatorja Rusije Stalina. Genera' Je bil ona močna osebnost, kl bl bila lahko postala za sovjete usodepolna In radi toga je morala izginiti. Dno 26. januarja 1930 ob 10. url dopoldne je vstopil general v Parizu v eivkasto pobarvani avto, kateremu je sledil drugi rdeč avtomobil. Od tedaj Je izginila o generalu vsaka slod. Razpisana jo nagrada 1 milijon frankov cnnrau, ki bi Jzsledil zločince, a doslej Je še ni postal deležen nikdo. Francoska policija ]e resnega mnenja, da so odpeljali člani ruske šovjetske tajne policije generala do morske obali, kjcr |e že čakala nanj ruska ladja. Prcpeljali so na na Rusko sovjctom v roke, ki so skušali iz njega izsiliti vso nadaljne načrte ruskih izsoIjencov proti boljšovikom. Genf>ral sc je gotovo ustavljal izdajstvu in radi te- ga so uporabili napram njemu Stalinov recept: mrtvi molčijol Našteti vzgledi zločinov v državno korist izvirajo iz novejših časov in jih smo podali za vzgled, kakih sredstev se poslužujejo večkrat mogočnjaki, da se iznebijo za vedno jim neljubih osebnosti.