U P O R A B N A I N F O R M A T I K A230 2017 - πtevilka 4 - letnik XXV Gašper Bodlaj, Borut Werber Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj bodgasper@gmail.com; borut.werber@fov.uni-mb.si Vpliv elektromagnetnih motenj na delovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije – študija primera Izvleček Prispevek obravnava področje zanesljivosti in varnosti informacijsko-komunikacijske tehnologije s stališča ogroženosti zaradi elektro- magnetnih vplivov Sončevih izbruhov, izbruhov koronske mase, solarnih energetskih delcev ter solarnih vetrov, ki s svojim delovanjem vplivajo na delovanje elektronskih naprav na Zemlji. Zaradi enajstletnih ciklov dejavnosti na Soncu je danes to pogosto prezrta gro- žnja. V dobi interneta stvari (IoT) in samovodljivih vozil, ko veliko naprav deluje avtonomno s pomočjo satelitskih navigacij in povezav v omrežja (3G, 4G, Wi-Fi), lahko elektromagnetni vplivi Sončevih dejavnosti privedejo ob neustrezni zaščiti do katastrofe. Prispevek opisuje študijo telekomunikacijskega podjetja, v katerem so zaradi vpliva solarnega izbruha izvedli testiranje produktov. V ciklu izbolj- šav so vsi novi produkti prejeli ustrezno elektromagnetno zaščito. V sklepnem delu so podane ugotovitve, kako obravnavano temati- ko spremljajo v nekaterih razvitih državah in s kakšnimi ukrepi poskušajo zmanjšati verjetnost katastrofe ob naslednjem večjem Sončevem izbruhu. Ključne besede: Sončev izbruh, informacijsko-komunikacijska tehnologija, izbruhi koronske mase, solarni vetrovi, internet stvari. Abstract Electromagnetic impact of solar flares on ICT operation – a case study This article addresses the scope of the reliability and safety of ICT from the perspective of the electromagnetic threat of solar fla- res, Coronal Mass Ejections, solar energy particles and solar winds that affect the operation of electronic devices on Earth. Solar cycles will repeat every eleven years, which is why they represent a threat which is often ignored. In the era of the Internet of things (IoT) and autonomous vehicles, many devices operate autonomously with the assistance of satellite navigation and network communication (3G, 4G or Wi-Fi), solar activities coupled with inadequate protection could lead to disaster. The article describes a case study of an R&D company dealing in electronics where it was decided that possible solar outbreaks should not be dealt with complacently and that all new products will receive adequate protection. The conclusion summarizes how the problem is dealt with in certain developed countries and what measures are taken to minimize the likelihood of a disaster at the next major solar flare. Key words: solar flares, ICT, Coronal Mass Ejections, solar wind, Internet of things. 1 UVOD V današnjem konkurenčnem svetu je varnost proizvodov zelo pomembna. Konkurenčno prednost imajo proizvodi, ki imajo pri neodvisnih institucijah opravljen preizkus varnosti. Pri preizkušanju ne moremo mimo treh glavnih vidikov varnosti (SIQ-Ljubljana, 2015):  električna varnost – tveganja, ki izhajajo iz električnih karakteristik proizvoda;  mehanska varnost – tveganja, ki izhajajo iz fizičnih karak- teristik proizvoda;  varnost okolja – tveganja zaradi izpostavitve proizvoda različnim okoljskim razmeram. V prispevku smo se osredinili na varnost okolja s poudarkom na elektromagnetne vplive Sončevih pojavov na informacij- sko-komunikacijsko opremo, ki so med splošno populacijo in posamezniki iz strokovnih krogov manj znani. S tem prispev- kom želimo spomniti na ta pojav, opozoriti na možne posledi- ce in prikazati, kako v nekaterih državah spremljajo dejavno- sti Sonca in kako se pripravljajo na morebitne posledice teh dejavnosti. STROKOVNI PRISPEVKI U P O R A B N A I N F O R M A T I K A 2312017 - πtevilka 4 - letnik XXV 2 TEORETIČNE OSNOVE IN PREGLED LITERATURE Sončeva nevihta je dogodek, pri katerem dejavnosti na Soncu vplivajo na magnetno polje Zemlje (Talib in Mogotlhwane, 2011). Sončeva nevihta je rezultat sončevih izbruhov (solar flares) in izbruhov koronske mase (Coronal Mass Ejections) (Le, Cai, Wang in Zhu, 2012). Ugotovili so, da se dogodki na Soncu odvijajo v ciklu enajstih let in da je v povprečju največ dogodkov v sredini cikla. Ti dogodki povzročijo tako imenova- ni solarni veter, plazmo nabitih elektronskih delcev (Akasofu, 2011), ki na nebu ustvari zaveso migljajoče svetlobe, ki se v polarnih območjih kaže kot polarni sij (avrora). V primeru ustreznih pogojev lahko son- čeva nevihta traja več dni, vendar je ne moremo z gotovostjo napovedati. Najbolj je vidna na skrajnih severnih in južnih zemljepisnih širinah na področjih Škotske, Aljaske, severne Kanade in na Južnem otoku Nove Zelandije. Ljudem všečni pojav pa ima lahko tudi negativne posledice. Po manjšem sončevem iz- bruhu lahko naelektreni delci s Sonca do Zemlje pri- potujejo v dveh do štirih dneh in v nekaj sekundah sprostijo okoli sto milijonov kilovatov energije, kar na primer presega kapacitete za proizvodnjo električne energije v celotnih Združenih državah Amerike (Zu- pan, 2000). Posledice so vidne na vseh elektronskih napravah, ki so takrat pod napetostjo, saj presežek energije povzroči nihanje napetosti in sunke, ki lahko privedejo do preobremenitve vodnikov, stikal, bate- rij in drugih sestavnih delov za upravljanje pretoka električne energije. Takšne naprave lahko delno ali v popolnosti odpovejo, se vnamejo ali celo eksplodira- jo. Na srečo ima Zemlja z lastnim magnetnim poljem (slika 1) izredno učinkovit ščit, ki ob manjših izbruhih na Soncu prepusti le približno 0,1 odstotka energije Sončevega vetra in le okoli 10 odstotkov električnega polja v Sončevem vetru (Zupan, 2000). Na dogodke na Soncu opozarja in jih spremlja National oceanic and atmospheric administration (NOAA),ki deluje v okviru ministrstva za trgovino ZDA. Na svoji spletni strani (NOAA, 2017) prikazu- jejo jakost elektromagnetnih vplivov Sončevih aktiv- nosti in napovedi za dva dni vnaprej. NOAA glede na količino energije izbruhov meri štiri glavne komponente Sončevih aktivnosti – Son- čeve izbruhe, izbruhe mase iz Sončeve korone, hitri solarni veter in solarne energetske delce. Solarne ak- tivnosti klasificirajo kot A, B, C, M ali X glede na svet- lost žarkov X v bližini Zemlje, merjeno na vesoljskih plovilih Geostationary Operational Enviromental Satelite (GOES) v vatih na kvadratni meter (W). Vsak razred je desetkrat večji od predhodnega. Geomag- netne nevihte vrednotijo v stopnjah od G1 do G5. Kot primer navedimo opis G5, pri čemer G5 pomeni eks- tremen, najmočnejši vpliv z opisom:  Energetski sistemi. Lahko pride do večjih težav pri obvladovanju napetosti v omrežjih in težav v zaščiti sistemov, v nekaterih sistemih omrežij lah- ko pride do popolne prekinitve ali kolapsa. Lahko pride do poškodb transformatorskih naprav. Slika 1: Vpliv izbruha koronske mase na Zemljo (Vir: Ericson, 2017) Gašper Bodlaj, Borut Werber: Vpliv elektromagnetnih motenj na delovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije – študija primera U P O R A B N A I N F O R M A T I K A232 2017 - πtevilka 4 - letnik XXV Gašper Bodlaj, Borut Werber: Vpliv elektromagnetnih motenj na delovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije – študija primera  Delovanje vesoljskih vozil. Lahko pride do ob- sežne površinske napetosti, težav z navigacijo, prekinitev povezav in nezmožnosti sledenja sate- litov.  Drugi sistemi. Tokovi v daljnovodih lahko do- sežejo več sto amperov, od enega do dveh dni je onemogočeno radijsko komuniciranje na območju HF (visoke frekvence), več dni so možne motnje v satelitski navigaciji, nizkofrekvenčna radijska ko- munikacija je onemogočena več ur, polarni sij je viden celo na Floridi in v južnem Teksasu (običaj- no na 40° geografske širine). Solarne nevihte se vrednotijo od S1 do S5. Podob- no je z merjenjem radijskih mrkov. Ti imajo oznake od R1 do R5. Podrobne opise posledic posameznih vplivov si lahko preberete na straneh NOAA. Obstaja več vrst vplivov Sončevih izbruhov (NOAA, 2017).  Sončevi izbruhi lahko proizvedejo močne žarke X, ki motijo ali onemogočijo visokofrekvenčne radijske valove, ki jih uporabljamo za radijsko ko- municiranje. Tak vpliv imenujemo nevihte radij- skega mrka.  Solarni nabiti elektronski delci – energijski proto- ni, ki so rezultat solarnega vetra, lahko prodrejo v elektroniko satelitov in povzročijo napake in izpad napajanja. Na področjih visokih zemljepis- nih širin v času solarnih neviht ti energetski delci prav tako blokirajo radijske komunikacije.  Izbruhi koronske mase lahko povzročijo geo- magnetne nevihte na Zemlji, ki proizvedejo ze- meljske tokove, ti lahko poškodujejo ali uničijo električno omrežje. Geomagnetne nevihte lahko spremenijo signale s satelitskih navigacijskih sis- temov, kot sta GPS in GNSS, in s tem zmanjšajo natančnost navigacije. V času solarnih neviht se zaradi spremembe gostote atmosfere spremeni zemeljska privlačnost, kar vpliva na satelite. Za- radi tega morajo satelite vsake 2 do 3 tedne porav- nati v njihovo orbito (NOAA, 2017). V primerih večjih sončevih neviht so v preteklo- sti na Zemlji zabeležili kar nekaj primerov škode in nepredvidenih vplivov. Od 28. avgusta do 2. septem- bra 1859 so prvič zaznali veliko sončnih peg in son- čevih izbruhov. Sončev veter, ki običajno potuje do Zemlje dva dni ali več, je dosegel Zemljo v 18 urah. Največja geomagnetna nevihta se je zgodila med 1. in 2. septembrom. Telegrafske žice v ZDA in Evropi so bile obremenjene z indukcijsko napetostjo do take mere, da je ponekod prišlo do poškodb telegrafistov in celo požarov. Polarni sij, ki ga običajno vidimo le na skrajnih zemeljskih polih, je bil viden s Havajev, iz Mehike, Kube in Italije. Leta 1921 in 1960 so bile v več državah zaznane motnje v delovanju radijskih prenosov (Talib in Mogotlhwane, 2011). Zaradi tokov, ki tečejo po ionosferi, se lahko na električnih napeljavah inducirajo precejšnje napeto- sti. Daljnovodi postanejo preobremenjeni, kar lahko pripelje tudi do redukcij. 13. marca 1989 je na primer v velikem delu Quebeca ostalo devet ur brez elektri- ke kar šest milijonov ljudi, gmotne škode pa je bilo menda kar za 500 milijonov dolarjev (Talib in Mogo- tlhwane, 2011; Zupan, 2000). V primestnem naselju na zahodni obali ZDA se je v isti magnetni nevihti več avtomatičnih garažnih vrat odpiralo kar samih od sebe. Izvir motenj so pozneje odkrili pripadniki ameriške mornarice, ki so morali zaradi odpovedi manj invazivnih novejših komunikacijskih sistemov uporabiti rezervni radijski sistem (Zupan, 2000). Av- gusta 1989 je Sončeva nevihta povzročila motnje v delovanjih mikročipov in posledično prekinitev po- slovanja na delniških borzah Toronta v Kanadi (Talib in Mogotlhwane, 2011). Da bi preprečili posledice elektromagnetnih vpli- vov Sončevih dejavnosti, so znanstveniki na Irskem septembra 2015 na električna omrežja namestili me- rilne naprave, s katerimi merijo spremembe nape- tosti kot posledice Sončevih dejavnosti. V raziska- vi Blake idr. (2016) je predstavljen model napovedi povečane obremenjenosti električnega omrežja in transformacijskih postaj, ki je temeljil na predhod- nih meritvah Sončevih dejavnosti in bil primerjan z izbruhi med 20. in 21. decembrom 2015 ter 6. in 7. marcem 2016. Model je pokazal veliko zanesljivost napovedi. S podobnimi modeli se je ukvarjalo veli- ko znanstvenikov (Balasis idr., 2010; Cander, 2016; Lundstedt, Persson in Andersson, 2015)with empha- sis on 15 major geomagnetic storms in the current solar cycle as far as May 2015. It is an ionosphere storm response-case analysis based on the vertical total electron content (VTEC s ciljem napovedati čas ali mesta vplivov Sončevih dejavnosti in tako zmanj- šati njihove posledice. Očitno pa elektromagnetni vpliv Sončevih dejav- nosti ni zaznan samo na področju informacijsko-ko- munikacijske tehnologije, temveč ga zaznamo tudi na počutju in zdravju ljudi in drugih živih organizmov. Veliko raziskav je na temo povezanosti bolezenskih U P O R A B N A I N F O R M A T I K A 2332017 - πtevilka 4 - letnik XXV Gašper Bodlaj, Borut Werber: Vpliv elektromagnetnih motenj na delovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije – študija primera stanj (število smrti, število kardiovaskularnih prime- rov, število urgenc, multipla skleroza, shizofrenija itd.) z dejavnostmi na Soncu (Kay, 2004; Samsonov, Kleimenova, Kozyreva in Petrova, 2014; Vencloviene, Antanaitiene Babarskiene, 2016; Vencloviene, Babar- skiene, Milvidaite, Kubilius in Stasionyte, 2013). V članku Mendoza in Duran (2016) opisujeta poskus ustvarjanja umetnega elektromagnetnega polja po vzoru vplivov Sončevih dejavnosti in njegov vpliv na podgane. Poskus je pokazal, da se je podganam povečal sistolični tlak v krvi. S tem sta izpostavila možnost, da elektromagnetni vpliv Sončevih dejav- nosti neposredno vpliva na zdravje in počutje živali in torej tudi ljudi, kar sovpada z rezultati raziskav, omenjenih pred tem. Metode dela Za proučitev teoretičnih osnov in do sedaj objavlje- nih prispevkov smo uporabili metodo študije litera- ture, analize in sinteze. Kot glavno metodo prouče- vanja smo uporabili študijo primera. Študijo primera uporabljamo takrat (Starman, 2013), ko želimo na podlagi enega primera potrditi ali zavrniti postav- ljena raziskovalna vprašanja ali opisati fenomen, ki se je v tem primeru zgodil. V našem primeru gre za mednarodno uveljavljeno slovensko podjetje, ki pro- izvaja elektronske sestave in naprave za podporo in delovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije. 3 ŠTUDIJA PRIMERA Primer obravnava evropsko izvozno usmerjeno pod- jetje, ki deluje na hitro spreminjajočem se področju informacijsko-komunikacijske tehnologije. Podjetje proizvaja elektronska vezja/naprave, kot so modem- ska oprema, usmerjevalniki, naročniške elektronske plošče, robni usmerjevalniki, vozlišča GPON (Giga- bit Passive Optical Network) in klicne centrale, ter se ukvarja z integracijo telekomunikacijskih sistemov. Po prejetem obvestilu uporabnika o nenavadnem obnašanju opozorilnih diod ene od komunikacijskih naprav so po ustaljenem postopku uvedli testiranje istih produktov v nadzorovanih razmerah v vnaprej določenem testnem obdobju. Test ni pokazal nobe- nih odstopanj od predvidenega delovanja. Ker se za- vedajo pomembnosti neprekinjenega delovanja svo- jih izdelkov, so za vse produkte uporabili ustrezno varovanje EMC (Electromagnetic compatibility) pred elektromagnetnimi motnjami. Obenem so s takšnim ravnanjem poskrbeli tudi za lažje in hitrejše certifi- ciranje CE (Conformite Europeene), del katerega je tudi preverjanje skladnosti EMC. Zato so pri uporabi starejših komponent (sliki 2 in 3), nekatere od teh so bile zaradi tehnologije bolj občutljive na elektromag- netne motnje, uporabili kovinsko kletko (Faradayeva kletka), s katero so zaščitili vse vitalne komponente naprav. Iz kletke so do drugih delov naprave vodile le podatkovne in napajalne linije. Slika 2: Zaščita centralne procesne enote in RAM-čipa s Faradayevo kletko U P O R A B N A I N F O R M A T I K A234 2017 - πtevilka 4 - letnik XXV Gašper Bodlaj, Borut Werber: Vpliv elektromagnetnih motenj na delovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije – študija primera Pri napravah zadnje generacije, pri katerih so v uporabi najnovejše komponente, je bila zaščita v ustrezni meri izvedena z ustreznimi impedančnimi prilagoditvami in zaključitvami podatkovnih linij, kot je prikazano na slikah 4 in 5. Po testnem obdobju in posodobitvi komponent je eden od sodelavcev po naključju dobil informa- cijo, da se je ravno v času prijavljene napake zgodil več ji Sončev izbruh, ki so ga zaznali tudi drugod po svetu. Največja problematika elektromagnetnih vplivov Sončevih dejavnosti je njihova nestalnost oziroma odvisnost od velikega števila dejavnikov (Zemljino magnetno polje, oddaljenost Zemlje od Sonca, zem- ljepisna širina idr.). Pri izredno kratkotrajnih, ven- dar močnih izbruhih elektromagnetnega sevanja se lahko v posameznih hitrih podatkovnih linijah po- javijo dodatni nezaželeni signali, ki v kombinaciji s preostalimi pravilnimi signali povzročajo neželene učinke. Najhujši učinek je lahko popolna odpoved Slika 3: Pogled na centralno procesno enoto in RAM-čip v Faradayevi kletki Slika 4: Impedančne prilagoditve (vijugasti BCP povezave med RAM in CPU) (Vir: lastni) U P O R A B N A I N F O R M A T I K A 2352017 - πtevilka 4 - letnik XXV Gašper Bodlaj, Borut Werber: Vpliv elektromagnetnih motenj na delovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije – študija primera ali uničenje naprave, v blažjih primerih pa je to le tre- nutno počasnejše delovanje ali nenavadno obnaša- nje. Učinki elektromagnetnih motenj, povzročenih z delovanjem Sonca, se pojavljajo le za čas povečanega delovanja dejavnosti na Soncu, usmerjenih v smeri Zemlje, in lahko ob nepoznavanju dejstev, povezanih s tem naravnim pojavom, vodijo v slepo ulico iskanja in odkrivanja vzroka nepravilnega delovanja naprav. Ob tem velja vedeti, da je težko natančno predvideti, kdaj bo udarila naslednja Sončeva nevihta in kateri deli Zemlje bodo v tistem trenutku najbolj prizadeti. Tudi to dejstvo nam lahko dodatno oteži proces iden- tifikacije elektromagnetnih vplivov Sončevih dejav- nosti kot virov motenj v naših napravah. Vsekakor se je treba pri današnji uporabi vedno manjših ter zmog ljivejših komponent zavedati, da se elektroma- gnetni vpliv Sončevih dejavnosti lahko zgodi kadar koli in nam ob tem nepopravljivo okvari naprave. 4 ČRNI SCENARIJ Iz proučevane literature in študije primera lahko sklepamo, da tudi v Sloveniji nismo v varnem obmo- čju in so elektromagnetni vplivi Sončevih dejavnosti možni tako na okolje in informacijsko-komunikacij- sko tehnologijo kot na ljudi. V dobi interneta stvari, avtonomnih naprav, sistemov za podporo letenja in avtonomne vožnje vozil je zelo verjetno, da bi ob močnem elektromagnetnem vplivu Sončevih dejav- nosti zaznali napake v delovanju ali celo odpoved naprav, ki lahko ogrozijo naše življenje. Samodejno odpiranje vrat z daljinskim upravljanjem je še naj- manjša težava (Zupan, 2000). Medtem ko v Duba- ju napovedujejo uporabo avtonomnih brezpilotnih letalnikov za prevoz potnikov do teže 100 kg (Vin- cent, 2017), se postavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo v primeru, da je brezpilotnik v zraku, ko ga doseže Sončev veter in mu prekine komunikacijo s sateliti ter bazno enoto in morda poškoduje čipe v primar- nem sistemu. Kaj bi se zgodilo, če bi zaradi indukcije odpovedalo elektro omrežje in scvrlo transformacij- ske postaje? Nekateri razmišljajo o teh scenarijih, saj so dobili več opozoril v smislu neviht, poplav, žle- dolomov, orkanov in potresov, in zato pripravljajo načrte za delovanje v kriznih razmerah. Če ti načrti ne upoštevajo možnosti elektromagnetnih vplivov Sončevih dejavnosti, ki med drugim lahko onemo- gočijo komuniciranje s telekomunikacijskimi napra- vami, to privede do nezmožnosti obvladovanja kriz- nih razmer. Namen našega prispevka je ozaveščati bralce o možnih elek tromagnetnih vplivih Sončevih dejavnosti in opozoriti na področje, ki ga v Sloveniji ne obravnavamo dovolj. Eden od razlogov je enaj- stletni Sončev cikel (NOAA, 2017), ki se sedaj nahaja v negativni fazi in s tem daje lažno upanje, da v tem obdobju ne bo večjih izbruhov na Soncu. Kako lah- ko ukrepamo sami? Če smo odvisni od elektronskih sistemov, si zagotovimo njihov dostop tudi v prime- ru odpovedi: Slika 4: RAM-čip z ustreznimi zaključitvami linij (upori pred CPU) U P O R A B N A I N F O R M A T I K A236 2017 - πtevilka 4 - letnik XXV Gašper Bodlaj, Borut Werber: Vpliv elektromagnetnih motenj na delovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije – študija primera  ključavnica na prstni odtis ali drug sistem elek- tronskega identificiranja – dostop s klasičnim ključem, ki nam je dosegljiv tudi v primeru izpa- da električne napetosti;  uporaba naprav za neprekinjeno napajanje (UPS) in/ali generatorja električne energije na goriva ali solarni sistem;  uporaba prenapetostnih zaščit;  uporaba elektronskih naprav z vgrajenimi zašči- tami komponent pred elektromagnetnimi vplivi Sončevih izbruhov (Ali imajo poceni izdelki z Vzhoda vgrajene te zaščite?);  izdelava kopij pomembnih podatkov na medijih, ki niso pod električno napetostjo;  izdelava kopij pomembnih elektronskih doku- mentov v tiskani verziji;  izdelava kopij pomembnih podatkov na drugi lo- kaciji na svetu (oblačne storitve) itd. Glede na raziskave vplivov na človeško telo lahko s spremljanjem večjih dejavnosti na Soncu in preven- tivnim spremljanjem počutja preprečimo zdravstvene zaplete. Najpomembnejše je razumevanje pojavov in razumno ravnanje v primeru katastrofe, ki lahko v ekstremnih razmerah traja tudi več dni ali mesecev (Talib in Mogotlhwane, 2011). Očitno se nevarnosti zavedajo na globalni ravni. V okviru OECD (Organi- sation for Economic Cooperation and Development) so pripravili predlog načrta upravljanja s tveganji, ki vključuje tudi morebitne posledice elektromagnetnega vpliva Sončevih dejavnosti (Radisch, 2011). Še bolj ne- posredno so se zadeve lotili v Veliki Britaniji (Cabinet Office: Department for Business Innovation & Skills, 2015). Leta 2015 so dopolnili strategijo pripravljenosti na vremenske vplive iz vesolja v okviru državnega ka- bineta v oddelku za poslovne inovacije in znanja. Prvič je bil dokument izdelan leta 2011. Dokument vsebuje diagram Sončevih dejavnosti in njihovih vplivov na informacijsko-komunikacijsko tehnologijo na Zemlji. Opisan je realen scenarij najobsežnejših posledic, pred- videni so sistemski postopki ukrepanja, vloge in zadol- žitve, opozorila in priporočila, raziskovalne skupine itd. Da zadevo jemljejo resno tudi na drugi strani oce- ana, potrjuje informacija, da je 13. oktobra 2016 takra- tni predsednik ZDA Barack Obama podpisal odredbo, namenjeno pripravi načrta nacionalne infrastrukture za primer ekstremnih vremenskih razmer, ki bi lahko uničile električno omrežje (Cuthbertson, 2016). Odred- ba govori o možnih elektromagnetnih posledicah Son- čevih dejavnosti na ozemlju ZDA. 5 SKLEP Prispevek obravnava elektromagnetne vplive Son- čevih pojavov na delovanje informacijsko-komuni- kacijskih naprav na Zemlji. Predstavljene so teore- tične osnove, kako pride do teh pojavov in kakšne so možne posledice. Predstavljeni so nekateri primeri posledic Sončevih neviht oziroma solarnih vetrov ob stiku z zemeljskim magnetnim ščitom in njegovim prebojem. V študiji primera je predstavljen dejanski dogodek v času povečanja Sončevih aktivnosti ko- nec septembra 2012. Opisali in prikazali smo, kako je podjetje na podlagi poziva strank pristopilo k is- kanju in odpravljanju napak in kako je povečalo za- ščito pred elektromagnetnimi motnjami na opisanih komponentah. Čisto naključje je pripeljalo do sklepa, da so bile Sončeve aktivnosti vzrok za nenavadno delovanje modemskega usmerjevalnika. Ta primer nam lahko služi kot opozorilo, da tudi v Sloveniji nismo imuni na te pojave in da je treba pripraviti varnostne načrte po zgledih ZDA in Velike Britanije. Tako bomo v primeru močnejšega elektromagnet- nega delovanja Sončevih aktivnosti pripravljeni na omejeno delovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije, komunikacijskih sredstev in električne infrastrukture. Da bi se izognili negativnim posledicam morebit- nih elektromagnetnih vplivov Sonca v Sloveniji, je treba proučiti dosedanja spoznanja v bolj izpostav- ljenih državah in raziskati, katera od njih je mogoče implicirati v Sloveniji in katerih ne. Tisti, ki izvajajo testiranja elektronskih naprav, bi morali biti bolje se- znanjeni tudi s tem vidikom in ta spoznanja vključiti v postopke testiranja in zaščite. Podobno kot v dru- gih državah je treba proučiti, ali so električna omrež- ja v Sloveniji izpostavljena indukcijskim udarom kot posledica elektromagnetnih vplivov Sončevih de- javnosti in kako omrežja zaščititi v takih primerih. Slovenska vojska, civilna zaščita, gasilci in policija bi morali proučiti rezervne možnosti komunikacij v primerih motenj visokofrekvenčnih komunikacij za- radi elektromagnetnih vplivov Sončevih dejavnosti. Ta spoznanja bi morali vključiti v nacionalne načrte delovanja v kriznih razmerah. Načrtovalci naviga- cijskih programov in samovodljivih vozil bi morali proučiti in upoštevati možnosti odpovedi komunika- cij s satelitskimi sistemi za navigacijo in zagotoviti varno delovanje naprav v takih razmerah. U P O R A B N A I N F O R M A T I K A 2372017 - πtevilka 4 - letnik XXV Gašper Bodlaj, Borut Werber: Vpliv elektromagnetnih motenj na delovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije – študija primera 6 VIRI IN LITERATURA [1] Akasofu, S. I. (2011). A historical review of the geomagnetic storm-producing plasma flows from the sun. Space Scien- ce Reviews (Let. 164). https://doi.org/10.1007/s11214-011- 9856-y. [2] Balasis, G., Daglis, I. A., Anastasiadis, A., Papadimitriou, C., Mandea, M., Eftaxias, K. (2010). Universality in solar fla- re, magnetic storm and earthquake dynamics using Tsallis statistical mechanics. Physica A: Statistical Mechanics and its Applications, 390(2), 341–346. https://doi.org/10.1016/j. physa.2010.09.029. [3] Blake, S. P., Gallagher, P. T., McCauley, J., Jones, A. G., Hogg, C., Campanyà, J., Bell, D. (2016). Geomagnetical- ly induced currents in the Irish power network during geo- magnetic storms. Space Weather, julij 2012. https://doi. org/10.1002/2016SW001534. [4] Cabinet Office: Department for Business Innovation & Skills. (2015). Space Weather Preparedness Strategy (julij). [5] Cander, L. R. (2016). Re-visit of ionosphere storm morpho- logy with TEC data in the current solar cycle. Journal of At- mospheric and Solar-Terrestrial Physics, 138–139, 187–205. https://doi.org/10.1016/j.jastp.2016.01.008. [6] Cuthbertson, A. (2016). Obama orders government plan for ‘extreme space weather’. Newsweek, 14. oktober 2016, str. 1. Pridobljeno s http://europe.newsweek.com/obama-orders- -government-plan-extreme-space-weather-509891?rm=eu. [7] Ericson, K. (2017). NASA Space Place. Pridobljeno 5. novem- bra 2017 s https://spaceplace.nasa.gov/spaceweather/en/. [8] Kay, R. W. (2004). Schizophrenia and season of birth: Re- lationship to geomagnetic storms. Schizophrenia Research, 66(1), 7–20. https://doi.org/10.1016/S0920-9964(02)00495- 4. [9] Le, G., Cai, Z., Wang, H., Zhu, Y. (2012). Solar cycle distribu- tion of great geomagnetic storms. Astrophysics and Space Science, 339(1), 151–156. https://doi.org/10.1007/s10509- 011-0960-y. [10] Lundstedt, H., Persson, T., Andersson, V. (2015). The extre- me solar storm of May 1921: Observations and a complex topological model. Annales Geophysicae, 33(1), 109–116. https://doi.org/10.5194/angeo-33-109-2015. [11] Mendoza, B., Durán, P. (2016). Artificial reproduction of ma- gnetic fields produced by a natural geomagnetic storm inc- reases systolic blood pressure in rats. International Journal of Biometeorology, 1753–1760. https://doi.org/10.1007/ s00484-016-1164-5. [12] NOAA. (2017). Space weather prediction center. Pridobljeno 28. februarja 2017 s http://www.swpc.noaa.gov/products/ alerts-watches-and-warnings. [13] Radisch, J. (2011). Future Global Shocks, 1–139. Pridobljeno s http://public.eblib.com/EBLPublic/PublicView.do?ptiID=767847 %5Cnhttp://www.oecd-ilibrary.org.ezproxy.ub.unimaas.nl/ docserver/download/fulltext/4211091e.pdf?expires=135108 7982&id=id&accname=ocid177396&checksum=6DFDDDE0 B397F8814410CAF3C057C19B. [14] Samsonov, S. N., Kleimenova, N. G., Kozyreva, O. V., Petro- va, P. G. (2014). The effect of space weather on human he- art diseases in subauroral latitudes. Izvestiya - Atmospheric and Ocean Physics, 50(7), 719–727. https://doi.org/10.1134/ S0001433814040057. [15] SIQ-Ljubljana. (2015). SIQ – Preizkušanje varnosti. Pridoblje- no 5. novembra 2017 s http://www.siq.si/varnost_in_elektro- magnetika/preskusanje_varnosti/index.html. [16] Starman, A. B. (2013). Študija primera kot vrsta kvalitativne raziskave. Sodobna pedagogika, (1), 66–81. Pridobljeno s http://www.sodobna-pedagogika.net/wp-content/uploads/ 2013/03/Starman.pdf. [17] Talib, M., Mogotlhwane, T. M. (2011). Global failure of ICT due to solar storm: A worst case scenario ahead. Procedia Environmental Sciences, 8 (November), 371–374. https://doi. org/10.1016/j.proenv.2011.10.058. [18] Vencloviene, J., Antanaitiene, J., Babarskiene, R. (2016). The association between space weather conditions and emer- gency hospital admissions for myocardial infarction during different stages of solar activity. Journal of Atmospheric and Solar-Terrestrial Physics, 149 (September), 52–58. https:// doi.org/10.1016/j.jastp.2016.09.012. [19] Vencloviene, J., Babarskiene, R., Milvidaite, I., Kubilius, R., Stasionyte, J. (2013). The effect of solar-geomagnetic activity during hospital admission on coronary events within 1 year in patients with acute coronary syndromes. Advances in Spa- ce Research, 52(12), 2192–2198. https://doi.org/10.1016/j. asr.2013.09.025. [20] Vincent, J. (2017). Dubai’s latest techno-boondoggle is a passen- ger-carrying autonomous quadcopter. Pridobljeno 5. novembra 2017 s https://www.theverge.com/tech/2017/2/14/14608440/ dubai-ehang-passenger-drone-tests. [21] Zupan, J. (2000). Aurora borealis – severni sij. Pridobljeno 23. januarja 2017 s http://www.kvarkadabra.net/2000/01/sever- ni-sij/.  Gašper Bodlaj je po končanem višješolskem strokovnem programu Mehatronika na TŠC Kranj nadaljeval študij na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru na smeri Organizacija in management informacijskih sistemov. Že med študijem je opravljal študentska dela in prakse na različnih področjih od sestavljanja in priprave računalnikov in testiranja programske opreme do razvijanja testnih načrtov. V več podjetjih je kot razvojni inženir razvijal programske rešitve s PHP in C#, bil podpora uporabnikov, v zadnjem času pa dela na področju razvoja mrežne terminalne opreme, avtomatskih testov (programski paket iTest), modifikaciji in predelavi omrežne strojne opreme in izvajanju regresijskih testov ter so- deluje z razvijalci in kot podpora strankam.  Borut Werber je docent za področje razvoja informacijskih sistemov in predstojnik Katedre za informatiko na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Raziskovalno, strokovno in pedagoško se ukvarja predvsem s področjem razvoja programskih rešitev, uporabe informa- cijsko-komunikacijske tehnologije v mikropodjetjih, možnosti uporabe podkožnih mikročipov ter kakovostjo v visokem šolstvu. Je ocenjevalec po modelu odličnosti EFQM in strokovnjak za akreditacije visokošolskih zavodov pri NAKVIS.