List 51. Tečaj LIX i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone za četrt leta 1 krono 50 vin. > po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljub liani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikotfi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin. j trikrat 30 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 20. decembra 1901. naprej pokopan projekt. pred nekaj tedni v državnem zboru nastala kriza in se je reklo, da mora ministrstvo ali odstopiti Ko nič upanja, da skoro vse so ali državni zbor razpustiti, ker ni čisto bi se proračun pred Božičem rešil, tedaj stranke priskočile Korberju na pomoč ter se zjedinile na to, da se reši proračunsko vprašanje potom provizorija. izvzemši Vsenemce Zajedno so nemške stranke se izrekle za to, naj se, po rešitvi proračuna a še predno pride na razpravo nagodbo z Ogrsko, poskusi doseči dogovoru spravo to je, rešiti narodnostno vprašanje po mej prizadetimi zastopniki različnih narodnosti. Vlada je sicer prvotno mislila lotiti se rešitve narodnostnega vprašanja šele po nagodbi, a videvši pri pravljenost Nemcev, storiti ta poskus že poprej, udala brez obotavljanja in hoče takoj se je storiti ta poskus te Vlada stoji, če smemo verjeti zatrdilom oficijoznih časopisov, na stališču, da naprej poskusi doseči porazum- ljenje mej čehi m mej Nemci, potem pa da pritegne tudi zastopnike vseh druzih narodov. Slovencem bi bilo gotovo ljubše in ugodnejše, ko bi se narodnostni problem skuš Q skupno rešiti ? zakaj » če se reši naprej za Čehe ? je mogoče da se s tem ustvari podlaga > s katero se morda ne bomo mogli sprijazniti, zlasti ne z ozirom na Slovence zunaj Kranjske. Mogoče je seveda tudi j eventualnost ne nastopi. vladnega stališča da ta seveda popolnoma umevno, da skuša v!ada doseči spravo najprej mej Čehi in Nemçi ne težave ampak tudi ker zategadelj tu premagati največje ker zamore vlada pač prenašati opozicije opozicijo Slovencev, Hrvatov m Maloruňov i Čehov zlasti pri nagodbi ne more prenašati Vlada Ee je torej začela pripravljati za češkonemške spravne konference i ki naj bi se začele že v začetku prihodnjega meseca, a že sedaj se kaže, da tudi ta poskus ne bo imel uspeha, da se tudi ta poskus izjalovi, kakor so se izjalovili vsi prejšnji. . Že od vsega začetka se je kazalo, da Vsenemška stranka teh priprav za nove spravne konference ni kar nič vesela. Ta stranka, ki hoče vedno radikalnejša biti, že kakor so vse druge nemške stranke, nastopila je večkrat proti drugim sorodnim nemškim klubom in danes položaj tak, da vse druge nemške stranke tako ple šejo î kakor piska Schonerer. Tudi v tem slučaju se je tako zgodilo. Schonerer izdal parolo, da je vsaka sprava nemogoča in noma izključena, dokler ni uveljavljen nemški popol-državni jezik in proglasil je kot izdajalca vsakega nemškega po slanca, ki bi se udeležil pripravljanih spravnih konferenc To je pomagalo. Nemški nacijonalci so hitro zlezli pod klop. Opravičujejo se s tem, da reprezentirajo Vse- nemci večino nemškega prebivalstva na Češkem î Al torej njihova beseda odločilna ter da je vsaka sprava nemogoča, ako je Vsenemci ne odobre. Nemški nacijonalci odklanjajo sicer vsako odgo vornost za posledice, ki utegnejo nastati iz tega, da se sporazumljenje ne doseže, in nalagajo to odgovornost iz- ključno Vsenemcev pa to povse postranskega pomena Glavno je, da nemški nacijonalci iz ozirov nečejo skleniti nikake sprave, ako s to spravo niso zadovoljni Vsenemci. tem najnovejša akcija za saniranje parlamentarnih in notranjepolitičnih razmer onemogočena, s tem se spravna akcija v naprej pokopana i zakaj na to še v sanjah ni misliti, da nad vse doktrinami Schonerer za las odnehal ali da bi se njegovi somišljeniki udali. Spravne konference, če jih vlada tudi skliče, se ali nego z obstrukcijo. nagodba izgubljena i če jo hočejo Čehi pokopati sploh ne bodo vršile, ako se jih namreč nemški nacijonalci ne udeleže, ali pa ne bodo imele nobenega uspeha » Stran 502. Letnik LIX. ker ni več upanja ) da kacih sklepov, stari Schonerer dal svoj blagoslov sklepom, če sploh pride do bodoči poklic, ampak pripravlja tudi na najprimernejši način tla za bodočo jugoslovansko univerzo v Ljubljani tem pa zadobi Korberjeva grožnja glede eventu- kajti vse te učne sile se lahko iz Gradca in iz Dunaja valne odprave sedanje ustave aktuvelnejši pomen, zakaj premestijo na ljubljansko univerzo s ponesrečenjem spravne akcije Da vlada še bolj iz fudi upanje, da sedanji parlament cdobri nagodbo naravnost pokopano previdi utemeljenost te naše prošnje, hočemo jej v sle dečem , na podlagi zgodovinskih dejstev, dokazati, da ste gori imenovani univerzi kakor nalašč ustvarjeni, da sprej- meta Spomenica slovenskega dijaštva graškega na vlado glede pripravljalnih korakov za ačas slovenske stolic slovensko univerzo Ljubljani dne » Kakor se je že često, zlasti v proračunski debat 13. junija 1871. odločno povdarjalo v poslanski zbornici, ustanovljena je graška univerza glasom usta Slovenci so edini narod Avstrije, čegar akademiška novne listine ne le za Nemce, ampak za oba narod mladina se mora izključno v tujem, nemškem jeziku 7a časa akademiških študij izobraževati notranje Avstrije, torej tudi za Slovence, ki imajo potem î potem pa, po do- takem popolno pravico zahtevati, da se na isti uve vršenih študijah, v svojem poklicu uradovati v slovenskem dejo slovenska predavanja jeziku. j L lasti » če jih zahtevajo samo začasno Vsakemu mislečemu človeku zdelo ako se perverzno i moral na pr. Nemec pravniške študije dovršiti v francoskem jeziku, da se na tak način usposobi za nemško uradovanje in za spretno in pravilno rabo nemških tehničnih izrazov. Dočim ima vsaki mladi uradnik o nastopu službe itak že več nego dovolj opravka, da se uživi v svoj novi poklic, mora se Slovenec, ob sicer jednakih razmerah » razun tega še le začeti učiti slovenske terminologije, ker med študijami ni imel prilike » da v isti se spopolnjeval Ko torej slovensko dijaštvo iz odgovora na interpelacijo poslanca Malfattija izprevidelo, da ima najvišji predstojnik avstrijske naučne uprave resno voljo kemu avstrijskemu narodu » vsa omogočiti akademiški študij v materinem jeziku in da se vlada ne bo obotavljala, ako treba v tem oziru zakonskim načrtom stopiti pred zbornico s tozadevnim oglasilo se je zopet polno upov gično za ustanovitev že pol stoletja zahtevane slovenske univerze. Vlada pa, ki je že imela priliko izraziti svoje mnenje o ustanovitvi jugoslovanske univerze v Ljubljani, izjavlja, da treba v ta namen pred vsem dobro pre mišljenih pripravljalnih korakov, nikakor pa ni povedala kakšen naj bo ta prehod k ustanovitvi popolne univerze s pričakovano jasnostjo o vpra ustanovi po- în ni se tudi izrazila šanju, na kak način namerava, dokler ne polne slovenske univerze, slovenskemu dijaštvu v smislu svojega principa omogočiti študij v javno priznanega materinem jeziku! Ker je vlada izrecno izjavila, da bo kaj dosegljivega vedno rada izvrševala, zato slovensko dijaštvo apeluje na često povdarjano pravičnost vlade nasproti vsem ter se s predloženo spomenico obrača na njo s prošnjo, naj nemudoma ukrene vse potrebno, da se na univerzah, na na katerih do zdaj slovensko dijaštvo mora študirati graški in na dunajski, uvedejo za i časno dokler se Slovencem ne ustanovi lastna univerza na domačih tleh slovenska predavanja. S tem izpolni vlada ne Saj se je pa tudi že res na graški univerzi preda valo v slovenskem jeziku na vseh štirih fakultetah. min. odločbo od dne 10. decembra 1849 bil na graški univerzi nastavljen za avstrijsko državljansko pravo v slovenskem jeziku 8lavnoznani pisatelj in učenjak Kranjc; ravno tako profesor cerkvenega prava dr. Josip Kopač z min. odi. od dne 13. marci ja 1. 1850. za kazenski pravdni red v slovenskem jeziku, in z min. odi. od dne dr. Josip 25. septembra 1. 1850. profesor finančne vede Skedl » z obvezo predavati kazensko pravo v slovenskem jeziku, dočim sta profesorja dr. Robič in dr. Tosi slovenski predavala na teologični fakulteti ka tera predavanja so v slovenskem jeziku navedena v kakor lekcijskem katalogu graške univerze. Ako so se morala ta predavanja začasno ustaviti, zakrivila je to povdarjal v državnem zboru 1. 1871. poslanec Kosta ki slovenskim predavanjem ni posveče edino vlada » vala tiste nežne pozornosti in skrbi » kakoršnje treba Ker vsaki novi napravi in zlasti zato, ker se slovenskim jakom ni dovolilo delati izpite v slovenskem jeziku, so slovenski poslanci na burno izraženo željo vsega slovenskega naroda 1. 1870. iznova zahtevati ustanovitev slovenske univerze, sklenila je vlada zopet aktivirati slo- venska predavanja na graški univerzi posebno glede judicijelnih predmetov, ter je v ta namen upostavila v proračun znesek 3600 gld vsega tega jasno sledi da vlada ne stori prav nič novega, ako sedaj zopet začasno slovenska predavanja na graški univerzi i ni ustanovila popolne slovenske univerze To uvede dokler bilo tembolj naravno in upravičeno, ker dandanes na graški univerzi delajo lahko celo Italijani izpite v svojem materinem jeziku, ki imajo pač nanje manje narokov, nego v isti deželi rojeni Slovenci na slovenska predavanja. Nič manj tehtni vzroki govore za začasno uvedenje slovenskih predavanj na dunajski univerzi, ker se je tudi glede iste vlada že 1. 1871. pogajala z dr. Ferd. Pogačnikom o uvedenju slovenskih predavanj in Ker mora iz svojo dosedaj zanemarjeno dolžnost, da skrbi za po- gmotnih vzrokov dandanes na dunajski univerzi študirati trebno jezikovno izobrazbo slovenskega dijaštva za njega še več slovenskih dijakov nego v Gradcu. Letnik L1X. Stran 503 Seveđa za neizogiben pogoj dobrega o d s to p i 1 a uspeha takih smatramo predavanj, da smejo slovenski od rečene pogodbe, vsled česar je ministrstvo dijaki iz Karavelov odstopilo. tem je itak jako težka notranjepoli- dotičnih predmetov delati vsekako tudi izpite v slo venskem jeziku, ker bilo krivično, siliti slovensko Zadnji čas se razširjajo dijaštvo k dvakratnemu študiju istega predmeta. Ker slovensko dijaštvo meni, da se vlada res hoče oprijeti nemudoma vseh potrebnih priprav za ustanovitev slovenske univerze, obrača se torej do, nje s prošnjo, naj tična kriza v Bolgarski še poostrena. Vojna v južni Afriki. iz krogov, ki so Burom prijazni in burskimi zastopniki v Bruselju, zanimiva vest, da je prezident so v tesni dotiki z Kriiger njo pogaja stopil v nekako zvezo z angleško vlado ter da se ž zaradi miru. Vojna se mej tem seveda nadaljuje in sicer z menjajočo se srečo': danes poročajo Buri, da so v smislu svojih javno izraženih principov na navedeni Angleže kje naklestili, jutri poročajo takisto Angleži. Kakor znano, bi Angleži kaj radi sklenili mir, če se Buri zado- način slovenskemu dijaštvu nemudoma omogoči študije v voljili z omejeno avtonomijo njih republiko, s tako, vsled ka- njih materinem jeziku ter z vzgojitvijo učnih sil uspešno pripravlja tla za brzo ustanovitev slovenske univerze. Slovensko dijaštvo upa vse to tem bolj, ker vlada tere bi imela Angleška vrhovno nadzorstvo in gospodstvo nad republikama. Prezident Krtiger je že opetovano izjavil, da Buri take avtonomije na noben način ne sprejmejo. Tega na- při drugih narodih, ki do zdaj še nimajo samostojnih mir, če čela se drži Kriiger tudi sedaj. Pripravljen neki skleniti se prizna obema republikama popolna nezavisnost, univerz, pri Italijanih Malorusih, na isti nafcin pri- nasprotno pa je tudi pripravljen, odstopiti Angležem ravno pravlja ustanovitev samostojnih vseučilišč, ker omogočuje Italijanom na inomoški in graški » Malorusom pa na lvovski univerzi akademični študij in polaganje izpitov v materinem jeziku. Gradec, dne 11. grudna 1901. tiste okraje, v katerih se koplje zlato, radi katerih se je torej začela vsa vojna. Obrfnija Politični pregled. Notranji položaj je še vedno nepojasnjen in je čitati vsak dan nebroj raznovrstnih ugibanj „kaj se zgodi." V obče se strinjajo vse sodbe v tem, da postane državni prevrat od Nekoliko praktičnih trgovskih črtic. (Konec.) Vsakdanji so tudi slučaji o pokvarjenem ali poškodovanem blagu mej transportom. Trgovec pošlje navadno ako se mej na železnico hlapca po blago, ta naloži na postaji blago, zgoraj neizogiben, da pride do premembe ustave, Čehi in mej Nemci ne doseže porazumljenje. Značilno je, da kakoršno se mu dá, domov prispelo pa se konstatira, da se razen Nemcev nobena stranka ne vnema za ohranitev sedanje ustave in da vse z veliko ravnodušnostjo pričakujejo prevrata, dobro veloč, da mora ta, naj se izvrši že kakorkoli, biti je pokvarjeno ali dožene se pogosto, da manjka enega na škodo samo nemški hegemoniji v državi. ali druzega blaga takem slučaju? Kaj stori navadno naš trgovec v Državni zbor. Poslanska zbornica je v sredo kon- Največkrat obrne se samo do veletržca in se mu čala svoje predbožično zasedanje. V zadnjem tednu je dokon- pritožuje, ga krivi in ta naj čala razpravo o kmetijskih zadrugah, za katere so se konservativne stranke zelo vnemale, od katerih pa kmetski stan ne mu povrnil vse ) ali pa grozi bo imel niti sence tistih koristi, ki se mu obetajo. Kar se tiče naših domačih razmer je treba konstatirati, da upajo kon- da si bode škodo pri plačanju računa odtegnil. i Druga večina pa trpi molče škodo, ker si ne zna pomagati in ne ve, da ima pravico vso škodo pred prevzetjem servativci, da bodo svojo posebno organizacijo obesili na novo na postaji konstatovati in da je za pošiljatev mej trans zadrugo, kar pa se pač ne posreči, kajti v državnem' zboru portom odgovorna železnica. Izvzeti so slučaji î konstato odobreni zakon je samo okvir, zbori. kranjskem deželnem zboru ga imajo popolniti deželni še dolgo ne bo dobiti bi hotela privoliti v tako uredbo kmetskih zadrug, večine, kakršno žele konservativci. Avstrija in Nemčija vani pri elementarnih vremenskih nezgodah (vis major). Za blago v steklenicah itd., katero je po zimi zmrznilo Velike protipruske demon in trpelo, ter se je konstatovalo, da se ni po predpisanem naročilu zadosti omotalo in opremilo, povrniti ima poši- stracije, ki so se povodom vrešenske afêre primerile na Gra- Ijatelj sam škodo, ker transportne tvrdke se pri raznih liškem, so v Berolinu provzročile veliko nervoznosti. Oficijelno in oficijozno se sicer zatrjuje, da je razmerje mej Avstrijo in da temu ni i noče dati dala Eusija vremenskih nezgodah, mrazu, vročini, že naprej zavaru % Nemčijo slej kakor prej popolnoma neskaljeno, ali tako, se vidi iz prav biidkih pritožb, da Avstrij Nemčiji tako sijajnega zadoščenja, kakor ga zaradi jednakih demonstracij v Varšavi „verschunpft" in radi tega so tudi ruskega prestolonaslednika jejo in znajo dobro odklanjati vsako odgovornost jamstvo mej transportom Le težko se dobi radi nepra vilnega odpravljanja kakšno odškodnino, ker imajo v svojo Berolinu so pač obrambo radi velike prakse preveč izhodov in izgovorov. , zato pri njegovem prihodu te dni veliko sijajnejše sprejeli, kakor avstrijskega prestolonaslednika, ko iz tega še nikakor ne gre sklepati koli nevarnosti. da prišel v Berolin trozveza v Veliko poškodb dogodi se mej transportom, so poleg železniške garancije vsi večji komisijonarji kakor Sni- in špediterji proti vsem slučajem nezgod blaga mej potom v svojo in prejemnikovo korist še posebej zavarovani in toda pa Bolgarska Mej bolgarsko vlado in banko sklenjena pogodba glede najetja velikega posojila, s katerim se naj sanirajo bolgarske državne finance neko pariško povzamejo zato odpadlo premijo naletela Za poškodovano blago v skladiščih in proti ognju v narodnem sobranju na odločnej odpor Bilo je očitno da sobranje te pogodbe ne odobri Zdaj dotična pariška banka odgovoren je špediter, za druge eventuelne poškodbe mej vožnjo s kolesom (vozom) pa jamči dotični voznik sam. Stran 504 Letnik L1X v Da ne postanem preveč obširen, moram končati o tej stroki in pripomni še 1 da na fakturah nahajajoča ter se ravnaj po njej. In to tudi Ti, slovenski trgovec, nikdar ne pozabi se pa ne se in stavljena določila ali vpisane cene, ki strinjajo v poprej sklenjeno kupčijo ali pogodbo, niso veljavna; če prav bi jih sprejemnik računa takoj Končujem s srčno željo » da se blagohotno vspre ne opazil in prerekal, ali če bi jih prezrl i kajti molčanje stranke se še ne more smatrati za dovolilo ali kot privolilo v taiste. Najopreznejšega trgovca doleté \časi poprej nevidne, neznane ali tudi neizogibne prevare, napake in pogreški; jih pri starejših, izkušenejših in previdnejših trgovcih ne pripeti ali ne prikrade toliko kot pri mlajših in zato je pač neovržena resnica, da kakor je dobra in potrebna za trgovca šolska izobražba in teorija, vender je največje važnosti praktična šola ter najboljši učitelj je in ostane pri trgovcu v prvi vrsti dobra praksa in velika skušnja. Nemec zove take praktične prebolele izkušnje „otročje bolezni" (Kinderkrankheiten). jele te moje opazke, ter se koristno uvaževale, nadalje naj bi se vender že enkrat otresli starih napak in opustili svoja czkosrčna ter malenkostna stališča. treba tudi svoje zanimanje na večja Obrniti nam gospodarska in trgovska podjetja, ter intenzivneje zani mati se za trgovske znanosti in vednosti, s samoobrazbo pa popolnjevati potrebno světsko izomiko. Želim » da se naše trgovsko stremljenje povzdignilo do višjih želja in zahtev, kot je bilo to dosedaj v navadi, in da nam ne bode stotisoč že ideal, vrhunec bogastva. Treba je iti višje m višje, in če nam bo sreča mila, da se prikop- ljemo tudi mi enkrat vsaj do milijonskih veletržcev i Pri osebno predanih naročilih trgovskopooblaščenih in kjer veselimo se jih, ako jih dobimo in to dosežemo, ter ne bodimo grdi nevošljivci, ker ako jih bode kaj takih mej i nami, živeli bodejo vsi stanovi poleg njih lažje in boljše kaj milijonarskih veletržcev, postanejo isti s potnikov naj si pusti kupec-trgovec vedno vročiti pismeno časom industrijalci, in narod, kateri ima veleindustrijo potrdilo in če je le možno, obdrži si tudi nekaj vzorca, in da šteje za svoje mnogo več miljonskih sinov, tam se Različni slučaji dogajajo se pri trgovini in pripeti bati za narodov obstanek, tak narcd ne bo prodal! se, da pozabi naročnik upoštevati važnost izreka zlato" »čas je ter ne postavi pogoja za izvršitveni ali dopošiljat-veni čas (termin) kakor na pr. pri kompliciranih naročbah strojev, strojnih delih, železninskih izdelkih razne vrste H. Š. Obrtnijske raznoterosti. in v tehnično stroko spadajočih stvareh itd. 0 Včasih nastanejo radi takih, na videz malenkostnih pogojev občutne zamude in materijalne škode, a naročnik na izvršilo naročila in še Podraženje kave. Na vseh evropskih velikih tržiščih za kavo napovedalo se je podraženje iste, in to vsled vestij iz Brazilije, ker traja suša ter je pričakovati slabe žetve. V Novem Jorku podražila se je kava takoj za deset odstotkov. primoran mirno čakati trpeti škodo. Zatorej je dobro, da se pozabi staviti tudi pogoj Ne ve se, bode li to zvišanje cen ostalo trajno, ker je lahko mogoče, da nakratni dež na kavine poljane obrne vse te borzne špekulacije. Sedaj cenijo žetev na 4ya milijonov vreč. Santos-kava je bila početkom minulega meseca žS1^ mark za vrečo ter tudi naročbam za točno izvršitev in spolnovanje, kakšno primerno svoto denarja kot globo (pënale) diktirati. Pri inozemskih naročilih je koristno in potrebno upoštevati te le pogoje : vrsta ali kakovost blaga, mate- od 50 kg. Sedaj pa se ceni na 371/ a mark. t. m. naha- jalo se je v evropskih skladiščih 242 200 te kave. jamstvo, čas ali termin, voznina, colnina, franko rijal, vanje ali ne, in plačilni pogoji. Trgovčeva obvezanost do oddanega pismenega ali toliko časa, kakor se na- brzojavnega naročila traja vadno rabi in običajno računi reji kuncev ali domačih zajcev. za pot dotične prometne Umna reja do kilogramov težkih kuncev se v zveze, bodi si z železnico, pošto itd. Angliji » Franciji in Belgiji neguje že nekaj desetletij sem. Ako pri prvi priliki v normalnem času na naročilo Ta panoga vrže tem deželam leto za letom približno eno milijardo frankov dobička. Tudi v Holandiji, Nemčiji računa, odgovora ne potrdila, ali če se dopošiljatev jn Švici se je jela upoštevati važnost teh malih ' domačih ni izvršila točno i ni dotičnik več vezan na kasnejše izvr šena ali doposlana mu naročila ter iste vsprejeti, ker rok zamujen in k vsprejetju določeni obvezni čas potekel. vže Pri kupčijskih pogodbah določeno globo živali. Na Angleškem in Irskem se vzgaja veliko domačih zajcev. Pri angleških zajutrkih in obedih se uživa kun-čevo meso in angleški delavec si postreže ob nedeljah z zajčjo pečenko. Iz Belgije in Francije se pošlje sleherni i aro ali teden nad 300.000 kuncev v London. V Parizu se proda deponován denar zapade obvezancu, kakor hitro ni izpolnil vsaki dan nad 20.000 kuncev, v gostilnah in takozvanih ali izvršil cele pogodbe » ampak deloma. vso stavljeno mu nalogo kunčevih kuhinjah se pojê sleherni dan čez 5000 zajcev. ne bilo možno upeljati tudi pri nas rejo domačih Ali Končno spominjam se národně prislovice, ki ima v zajcev? sebi tudi važen gospodarski pomen, katera pravi : da je treba znati ceno kupiti, ako se hoče tudi ceno prodajati! Najboljši za vzgojo so fllandriški ali pa belgiški kunci j dunajski velikani, francoski ovni, normandinci > Letnik LIX. Stran 505 srebrni kunci ter mešanci. Modre, žametu podobne kože dunajskih velikanov se plačujejo po kroni, srebrnosive kože pa dražje. 8 — 10 mesecev stari zajci stanejo 6 kron Kmetijske raznoterosti. Varstvo vinom Gosp poslanec Žičkar je vložil v državni zbornici naslednjo spomenico na državno zbornico 40 vin. do 8 kron; mladiči, stari pol do tri krone. 10 tednov dve in Visoka zbornica ! Žalostni položaj štajerskega vinarstva, katerega je povzročala trtna uš, italijanska in ogrska konkurenca, nas sili, da se zlasti sedaj, ko se imajo ponoviti carinske pogodbe, obrnemo na visoko zbornico in navedemo one pogoje štajerskega se ne sme rabiti pred devetimi meseci, zajka (samica) ne vinarstva, kateri, ako se jim ne ugodi naše vinarstvo, ta naj- Plodovitost kuncev je znana dovolj. Zajec (samec) pred šestimi meseci za pleme ter sta oba leta za imenitnejši in od nekdaj najzdatnejši pridelek naše zemlj to sposobna. Áko se zajka šestkrat na leto obreji in prej ali slej gotovo ugonobij 1 Zahtevamo zvišanje carine vsekdar skoti samo štiri mlade i to prvo leto 24 na italijansko grozdj vino, najmanj na 40 i drugo leto 300 mladih. Zajka nosi navadno samo 30 dni % in mladiči, ki se skotijo slepi ter čez 10 dni izpregledajo, dobra vina 1 ht to bilo, predno se je uvedla vinska carinska klavzula kakor je . Glede na nizke cene na Francoskem po do se vsled bogate trgatve irenkov prodaj ugovarjamo pridejo iz gnezda v 16, najdalje v 24 dneh. Kunci se umno vzgajajo v hlevih » ki se najceneje narede iz starih škatelj in večjih sodov. Skrbna snaga, svetloba in zrak so glavni pogoji. Poleg pripravnega hleva je krmljenje jako važen činitelj pri reji kuncev; krma mora biti torej mnogo vrstna in redna. Kunec požrešen in sladkosneden a proti vsakemu znižanju sedanje carine na uvažanje francoskih vin. 3. Ogromno uvažanje ogrskih umetnih in naravnih vin, grozdja in drozge, katero bode gotovo od leta do leta bolj napredovalo, se ima preprečiti s tem, da se strogo izvršuje zakon glede živilnih sredstev, in da se uvede primerna carina na uvažanje. Odločno ugovarjamo proti sedanjemu stanju, da je za avstrijske gospodarske pridelke ogrska meja zaprta, dočim se uvažanje ogrskih gospodarskih pridelkov na meji zadovoljen z različno klajo, ki je v hiši, na polju, travniku in gozdu drugače brez vsake vrednosti. Sočivje sploh ne nadzoruje Zahtevamo, da se uvede zakon po katerem bo velevinotržec in tisti vino v malem prodaj i oves in mlato mu kaj dobro teknejo, ter dobro seno primoran pri prodaji vina, s katerim trži, imenovati kraj, kjer se je dotično vino pridelalo v smislu predloženega postavnega mora biti vedno v hlevu. Doječim zajkam se daje kozje ali prekuhano kravje mleko, odstavljenim mladičem star, v mleku razmočen kruh. Kunčevo meso je dr. J. Kenigovi analisti načrta. 5. Slednjič zahtevamo, da se prenovlj ugonobljenih vinogradov kolikor mogoče posj stovanem posojilu, in da se ona društva, so belo, lahko prebavno , in ima po odstotkov beljakovine ter 10 odstotkov tolšče, dočim ima rôda govedina, teletina, 21-5 po trtni uši i po neobre-si postavila namen vinarstvo pospeševati, krepko denarno podpirajo. Od gosp. Leopolda Sorko v Zavrču predloženi načrt zakona ima sledeče besedilo: § 1. Vina pod drugim imenom, kakor pod imenom kraja, v katerem se je pridelalo, prodajati ali točiti je prepovedano 2 Vina jednega kraj v • se mešajo z svinjetina, kakor tudi kuretina nekoiiko manj redilnih vinom drugega kraja, se smejo le pod znamko: mešanec in er se je pridelalo, prodajati snovi. Na Dunaju plačujejo za kilogram kunčevega mesa Pod resničnim imenom kraj 70 vin. žive vage, mrtve pa 1 krona 20 vin oziroma točiti Vina ki se prodaj ali točijo pod imenom neke trsne vrste, morajo biti v resnici od označene Kdor ima veselje, ljubezen in nekoliko znanja o trsne vrste, če se potem tako vino zmeša z drugim se ima reji domačih zajcev, naj malce poskusi. Zajka za pleme to označiti bi stala osem, močan zajec 12 kron. Krma in nastilja je novanju 4 V slučajih 2. in te ima pri poznáme vina-mešanca zmerom ime onega vina na prvo mesto postaviti, ki ima v mešancu večino; ob enem se ima izraziti, sorazmerju so med na deželi skoro zastonj, za kože in gnoj bi se tudi nekaj kron skupilo, tako da reja kuncev ne stane veliko. Kunci za pleme se prodajajo na Dunaju. Naslov : Oesterreichischer 50 dolžni imetf natančne izkaze v kakšnem vina. seboj na tak način mešana Trgovci z vinom, živili itd., pa tudi gostilničarj Kaninchenzuchtverein in Wien, XV. Mariahilfergiïrtel 27, Dve glavni vodili o reji kuncev. Kdor hoče doseči kaj uspeha pri reji domačih zajcev, ta ne sme imeti v enem hlevu preveč živali različne sta- pasme in obeh spolov. Bolje je, imeti manj kuncev, j v katerih mora biti označen kraj, kjer se je vino pridelalo z resničnim poznamenovanjem vrste vina. § 6. Nadzorovanje nad vinskim prometom izvršuje država po svojih uradnikih s pomočjo v to vrsto spadajočih strokovnjakov. Zakonske določbe proti istim, bi se pregrešili zoper navedene točke itd. Ta peticija se je na rosti predlog g Sadnika, J. Leskošegga in Perka nekoliko spreme- nila, načrt zakona a iste od dobre pasme, ter strogo ločena plemena, ker glasno sprejel. pa nespremenjen po dolgi debati eno- na ta način bode kunjerejec dobival koristi od živali j. Veliko jih krivo ravna s tem, da se zboji previsoke cene pri nakupu kuncev-plemenjakov, ter kupi raje po ceni Kako se pošiljajo vinski ? Naši kmetovalci navadne drobne zajce. Ljudje i imajo količkaj poznajo še prav malo vinsko trgovino. Če mu reče krčmarček, da bi rad poskušal njegovo kapljico, pa mu prihiti naš kmetic, v nadi da bo vino prodal, včasih tudi po štiri in več ur daleč s steklenico vina. Koliko poti in denarja bi si prav mnogo- znanja in skušnje o reji domačih zajcev, nabavijo si lepih, krat prihranil, če bi pošiljal svoje vino po pošti v malih ste velikih zajcev, če prav za izredno drag denar, dobro vedoč, da se jim ti izdatki kmalu povrnejo. Tudi stari kunci za pleme niso kaj prida, osobito ne stare zajke. klenicah kot r) vzorec. u Malo steklenko napolni se z vinom ter zamaši s čistim zamaškom a vse skupaj se vtakne v Torej za pleme je živali. negovati zdrave, lepe in močne leseno škatljico, katera se zabije. Na njo se zapiše naslov ter pristavi še opazko „vzorec" in če treba tudi pošiljavčevo ime. Drugih pismenih oznanil ne sme biti ne zunaj ne v škatljici. Take pošiljatve ne smejo tehtati nad 250 gr (*/4 kg) prilepiti je znamko za 10 vinarjev, Če pa tehtajo ne nad 350 a, 20 vinarjev. več vendar ( \ Stran 506. Da kure po zimi dobro nesejo f im toplote in hrane. Skrbeti moraš za dober kurjak mrzlo imajo treba dovolj er ni pre- Da » prijatelj odgovori starikav glas po kaj dnevi se pa morajo kure gibati in je dobro brskati Z j utr in zvečer jim da) hrano, odpadke mesa in masti, koruzo, konoplj toplo če mehko kdo si? zrnje, oves, Jaz sem popotnik. Kakšen popotnik ? srdito kriči pšenico itd Posebno jih je treba zvečer dobro nakrmiti da krikom zakriti svoj strah. Kakšen se po noči v njih razvija več toplote ču vaj vrag i želeč s te nosi Za dajati jim večkrat kaj zelenega, pa tudi pesek, vapno dobro zasekan Čebulj med kuhano hrano nošenje jajec je semkaj? Kaj se potikaš, butec, po noči po groblju! (luk) stolčeno poprovo zrnje, se pomeša Je-Ii je to groblje? kaj pak! Seveda je groblje! Mar ne vidiš? moči mleko od rdečega vina spraviš lahko iz perila one dele, na katerih in pusti Nase poznajo rdeče pege, v vroče Ah, ah, ah sveta Marija čul se da se močijo kakih 24 ur. Potem se daj lahko izprati in naposled se dotično perilo splavi v mrzli vodi. Blato iz jarkov izvozi pred zimo na njivo ali travnik, če ga hočeš rabiti za gnoj. Zima. sneg, dež in vetrovje veliko pomaga, da se blato razkroji. Óe se izvozi še-le spomladi, velikokrat škoduje zeliščem, ker je preoster gnoj. Tako blato najboljše za luk, bob ali fižol. Mah na travnikih moraš odpraviti. Ta je eden rikav vzdih Glej, sta Ničesar ne vidim prijatelj, ničesar kak mrak, kaka tema ! Ne vidim prsta pred nosom » tak mrak, prijatelj Kdo si? Ah ah ah Tujec sem, prijatelj, tuj človek Sami vragi, te nočne ptice. tujci Pijanci najhujših sovražnikov na travnikih Če se hitro ne odpravi mrmral popotnikovih čuvaj i » umirjen po glasu in vzdihljejih Cel božji dan leže, a po noči jih vrag izsesa tla in zaduši vse boljše trave in najboljši travnik vniči okrog nosi. Toda čul sem, kakor da nisi sam, ampak i Živina pa se ga tudi ne dotakne posebno brano za travnike vas več dvoje » troje ali pa tudi z navadno, če si one ne moreš kupiti, prav močno povlači in razdrapaj one dele se je prijel mah To se zgodi zdaj v pozni jeseni ali pa zgodaj v spomladi. Tudi to pomaga, če pred zimo potrosiš mahovino s peskom do šest centimetrov na debelo. Poleg tega pa moraš tak travnik, kakor hitro mogoče z močnim kompostom dobro pognojiti. ah Sam ah, naši grehi sem, prijatelj sam. Ravno sam Ah čuvaj stopi za korak bližje k človeku in ^nadaljuje Kako si sem dospel? Začel sem, dobri človek Hotel sem v Mitri Kako se shranjujejo orehi? Letos je bilo pri nas jevski mlin in zašel. na Slovenskem precej orehov o Božiču gospodinj delajo potic po nekaterih krajih Ko pa o lil jih betlehem otroci vesijo na Glej Î ali tu pelje pot v Mitrijevski mlin ? spoznajo, da jih je dosti na nič prišlo Orehi se Bedak ! Mitrijevski mlin je treba iti bolj na levo j ohranijo zdravi in okusni, ako jih deneš v kako posodo, potem naravnost iz mesta po državni cesti. V pijanosti si prešel pa na nje vliješ vročo, močno osoljeno vodo. Potem se seveda tri vrste preveč. To si se ga nakresal v mestu? osušijo Jn celo leto lahko imaš friške orehe. Ce vinska posoda pušča, spravi nas lahko v največjo zadrego. V sili si moramo znati pomagati in sicer brž. Kako samašiti? Najbolj navadno mašilo za sode je loi. kate- Nakresal sem se ga, prijatelj i da. Resnica j nečem zakrivati greha. A kje naj sedaj grem? rega se poriva med ljukno Če je razpoka majhna, včasih Pojdi 1 zadostuje, če je pa veča, treba pomagati tudi s predivom naravnost, naravnost po tem drevoredu, dokler katerega se pritisne z nožem v rano. Predi zagrniti z enim mazilom. Da se loj rane prime, treba jo je prej dobro obrisati. Za velike luknj priporočajo tudi zmes iz loja in do kraja, potem se takoj obrni na levo in pojdi, ne prehodiš celega groblja, do vrat samih. Tam so vrata. Odpri jih in hodi z Bogom. Pazi se, da ne padeš v jamo. Ako prideš iz groblja, naprej, naprej, naprej, dokler voska, kateri zmesi se dodá še toliko drobno zmletega marmo- ne prideš na državno cesto. rovega praha Zmes se lahko pred porabo vsaj omehča. Tudi cement neki dobro maši velike rane. stopi ali pa Bog daj zdravje, prijatelj. Smili se me, sveta Marija. Pelji me ven y dobri človek ! Bodi dober in spremi me do vrat. No, mi niti v glavo ne pade! Idi sam! Bodi dober. za Boga. Ne vidim ničesar, ne vidi se niti prsta pred nosom Tema, tema! Spremi me! Prihaja Prevara P. A. Čehov. kdo? Da, ravno čas imam koga spremljati! bi se nahodil, ko bi se hotel vsacega usmiliti. Dovolj Za Boga svetega, pelji me ven. Ne vidim » in Nič odgovora. Čuvaj ne vidi ničesar, a vender čuje tudi strah me je hoditi sam po groblju. Bojim se i bojim i se skozi šum vetra in drevja, da prihaja nekdo po drevo redu proti njemu. Noč v marcu, temna in oblačna razprostrla nad zemljo, in zdi se mu, kakor da zemlja, dobri človek! se dihom. Pač si mi sedel za vrat No dobro, pojdiva! pravi čuvaj z vz nebo in on sam s svojimi mislimi zlili v nekaj neprodirno črnega. Iti je mogogoče samo tipajoč Čuvaj in popotnik se premakneta iz mesta. Gresta Prihaja drug poleg drugega in molčita. Blažen m oster veter kdo? zopet vpraša čuvaj, in zazdi jima udarja naravnost v obraz i m nevidljivo drevje se mu, kakor da čuje šepetanje in prisiljen Prihaja li kdo ? smeh. spušča, sumeč in vijoč se, debele kaplje na Skoro cel drevored je pokrit z lužami. njiju Stran 507. --- Ne razumem, pravi čuvaj po dolgem molčanju, da ne padeš v njega. Ako bodeš na cesti, drži se desne 9 kako si semkaj prišel? Ta vrata so zaprta. Preko zidu prav do mlina. menda vender nisi prišel. Ako si prišel preko zidu, je Ah ah ah ! vzdihne tujec in se ustavi Kako to prava sramota za starega človeka! Ne vem, prijatelj, ne vem. sam ne vem. To je nekaj čudovitega. Bog me noval. Ali sedaj zopet mislim ; čemu grem v Mitrijevski da sem tu, mlin ? Kaj za vraga, naj delam tam? Rajši ostal kaz- pri tebi. resnici, nič druzega ni, nego začaranje ; vrag me je zmešal ! Da. si, prijatelj, tukaj v resnici čuvaj? Zakaj neki? . tako! . . ... Pri tebi je veselejši. Pač si zadel na veseljaka. Vidim, tujče, da se Sam za celo groblje? želiš šaliti . . . Veter je bil tako močan, da sta se ob d za tre Seveda želim » reče popotnik smejoč Ah 9 notek ustavila. Čuvaj počaka i da se veter nekoliko poleže, potem odgovori. mili moj, dragi! Dolgo se boš spominjal tujca Zakaj se ga bom spominjal? . . . dobro sem te prevari! . tako Misliš Trije smo, jeden ima vročico, drugi spi. Jaz in li res, da sem tujec? Ne, nisem tujec . on se menjujeva. Tako prijatelj, tako, tako pa, če tudi mrtveci čujejo! Glej » kak veter! Kaj Ampak ? Mrtvec , Ah ah ah. od kod si ti? . . Sedaj sem vstal iz groba . . . Se-li ne spominjaš kravarja Gubareva, ki se je obesil ? Jaz sem Gubarev ... Nikar ne lagaj ! Od daleč, prijatelj. Od Volge. Potujem po svetih Čuvaj ne veruje » toda v celem telesu čuti tako mestih in molim za dobre ljudi. Reši nas, usmili se Bog ! velik in mrzel strah, da se odmiče iz mesta in začne Čuvaj se za trenotek ustavi i da si zapalil pipo brzo iskati vrata. Skriva se za pleča ne?nanca in zažiga žveplenko. Prva Stoj 9 kam hočeš iti? pravi popotnik, prijemši žveplenka osvetli svetlo del drevoreda z desne strani, ga roko. bel spomenik z angeljem in temen križ; zasveti se druga zapustiti? Ha, glej i kakšen si ! Čemu me misliš žveplenka » zaplapola m ugasne radi presilnega vetra » Pustite me » reče čuvaj želeč mu iztr vidi se samo del neke ograje; tretja žveplenka obsveti g&ti roko bel spomenik z leve in desne strani, temni križ in ograjo zapovedujem ti, da ostaneš in stoj! krog otroškega groba. Spavajo pokojniki, spavajo rojenci govori in molči Spavajo bogati in revni, modri sicer popotnik vzdihajoč. in bedasti, dobri in zli. Vsi so sedaj jednaki. Spavajte do sosednega dne. Imejte nebeško kraljestvo in večni mr ! Pojdiva sedaj, prišel bo čas, ko bova tudi midva pravi čuvaj. Sto-oj, Miruj besni pes! Ako hočeš ša živeti dokler že davno končal, nesrečneš, stoj ! i a ne zapovem. Nečem prelivati stoj krvi. Čuvaju so se tresla kolena. Od strahu zamiži, trese počivala se po celem telesu in se k plotu pritiska. Hoče kričati toda ni gotov, se bo-li njegovo klicanje čulo do hiše . . Poleg njega stoji popotnik in ga drži za roko . . . tri minute so potekle v molku. ) Dve 1 * Tako » tako. Vsi bomo. Ni človeka, ki ne Jeden leži v vročici, drugi spi, a tretji vodi umrl. Ah ah ah. Naša dela so slaba, vražja misel! Grehi » grehi Duša mi revna i prazna i telo grešno ptujce plačila. govori popotnik. Krasni čuvaji i vredni Ne, ne, brate, lopovi so bili vedno vestneji od Bog se je razjezil, ni rešitve ne na tem, ne na drugem svetu. Padel sem v grehe, kakor črv v zemljo. Da, toda umreti se mora. « , Seveda se mora. čuvajev. Stoj, stoj, ne premakni se . . . Minulo je v molčanju pet, deset minut. Naenkrat donese veter neko žvižganje. No î sedaj pojdi reče popotnik, spustivši Tujcu lažje umreti, nego domačinu . . . roko. Pojdi in hvali Boga i da si ostal živ. reče čuvaj. Tujci so različni. So dobri, ki so Bogu mili, ki se i Popotnik istotako zažvižga, hiti k vratom m čuje kako preskoči rov. Čuvaj je drhtel še vedno, pazijo na svojo dušo. noči po groblju, da-a! Kaj govoriš? so tudi taki, kateri hodijo po nekaj hudega, odpre negotovo vrata, jih zapre in sluteč beži z zaprtimi očmi nazaj. Ko hotel vstopiti v glavni Tako. No, zdi se mi, da so tu vrata. Da, so drevored, začuje brze korake in šepetajoč glas: tu, Timotej? Kje je Mitka? Odpri mi, prijatelj ! Ko je prešel drevored, opazi v mraku komaj vidno Čuvaj odpre » tipajoč vrata, prime tujca za roko svetlobo. Čim bližje svetlobi 9 tem močneje sluti in reče: neko zlo. Tu je konec groblja. Sedaj pojdi naprej, naprej 9 n Zdi se mi, kakor da svetloba v cerkvi" 9 dokler ne prideš na državno cesto. Ondi je jarek 9 pazi 9 misli si. Od kod je ? Usmili se, Bogorodica ! In resa ! Stran 508. Letnik L1X Čez jedno minuto stoji čuvaj pod razbitim oknom m M M ' Cr.%!; in zre s strahom na altar . . . Mala voščena sveča, katero so bili lopovi pozabili ugasniti, trepeče v vetru, ki prihaja skozi okno in tvarja dolge, temne sence na Vipavi Izpred sodišča. Gospod župnik Košir na Colu pri bil obsojen na 20 kron globe, ker je eolskemu županu gosp. Rovanu očital, da je ialsificiral imenik volilcev. Umetno barvana kaša. Ljubljani in po deželi na razbitem tabernakelju se prodaja zadnja leta svitlorumena kaša kot „ogrska" kaša, dala domači kaši konkurenco. Dr. E. Kramer, ravnatelj kmetij skokemičnega poskušališča v Ljubljani, kaleremu se je Preide trenutek in strašno besneči veter na groblju zdela stvar sumljiva, preiskal je več vzorcev te kaše kemično razmetani obleki mašnikovi, na sledovih stopinj krog altarja ponese čudne glasove v daljavo . . . ter našel, da je takozvana „ogrska" kaša umetno barvana. Trije vzorci so bili barvani s „Kur kum a" barvilom, jeden Novice. pa s katranovim barvilom „Echtgelb". niso zdravju škodljiva, ako se pa pomisli, Ta kazala kemična preiskavanja dr. Kramerja" barvila sicer kakor so poda ima domača kaša isto redilno vrednost kot „ogrska", torej umetno barvana nima druzega namena kot ljudi s tako manipulacijo Osebne vesti. Občinski svetnik ljubljanski gosp varati. Liter „ogrske", barvane kaše stane v Ljubljani dr. M. H u dni k je odložil SVO] mandat. Poštarjem v Zagorju ob Savi je imenovan gosp. Dragotin Hut h, doslej 28 vin., domača pa 20 vin., torej stane konsumenta barvilo, katero poštar v Mojstrani. Sanitetni koncipist v Kočevju gospod dr. Frid. Seemann je poklican v ministrstvo na službovanje. brez pomena, 8 vin. pri litru kaše. Postojinski vodovod. Cesar je potrdil od dežel-nega zbora sklenjeni zakon glede postojinskega vodovoda. dan Deželni zbori so sklicani in sicer kranjski na Ciril-Metodov koledar za leto 1902 kot stenski 30. decembra, goriški na dan 27. decembra, šta skladni koledar letos v prvo obelodanil kamniški tiskar Anton jer s ki pa na dan 28. decembra. Istrski, koroški in tržaški niso sklicani sedaj. Nove razglednice. Akademični slikar I. V a v p o ti č je naslikal v spomin humorista A lešo v ca razglednico. Faun drži v desni roki portret Alešovca izza njegove moške dobe, z levo roko pa se naslanja na zadnjo sliko Alešovca. V ozadju glava prvega lista „Brenclja", na levi strani pa Alešovčeva rojstna hiša. Razglednice je založila gospa B. Šever. čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Podporno društvo pomočnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko šteje letos 80 članov in bode meseca februvarja imelo lBletnico od svoje ustanovitve. Rezervni zaklad tako. Slatnar. Že poprej smo se uvěřili o tem, kako je novi tiskarni prav zelo mar lepe oblike in pravilnosti v tisku. In v tej sodbi nas potrjuje pričujoči koledar. Na čelu nosi Slat-nerjev nastenjač krasni podobi sv. Cirila in Metoda. Posneti ste po Jurij Šubičevem umotvoru, ki ga vidiš v stranskem Na to je tiskan slovenščini, kakor altarju cerkljanske berkve na Gorenjskem, koledar s svetniškimi imeni v taki čisti je do8edaj nismo brali niti v enem koledarji v naši besedi. tem je povedano v koledarjevo pohvalo dovolj. Ta čista znaša letos okolu 6500 kron. Društvo je preosnovano da ima svoj podporni in bolniški zaklad, zato naj slovenščina ustreza uprav namenom družbe sv. Cirila in Metoda, koje slednja izjava hoče tudi po pravilnosti svojih spisov poučevati svoj rod. Pod tem koledarjevim besedilom je skla-dovnik za vsak dan. Skladovniku na desni in levi pa je natisnjena družbina kronika, kakor ja do sedaj ni bilo še noben pomožni uradnik ne zamudil šteti se člana tega važnega društva za bori — 2 kroni na mesec! — Le tisti, ki so že 60. leto svoje dobe prekoračili, ne morejo pristopiti kot Člani. brati nikjer. kroniki je natančno zaznamovano leto in dan šestnajsterim družbinim velikim skupščinam, ter imena in letnice po družbi do sedaj ustanovljenih zavodov. Ker je Božičnica revnih šolarjev in šolaric. Kakor že dolgo vrsto let, tako se je tudi lstos pod predsedstvom ces. včasih podobnosti, čednim sobam le za navlako vsaki deseti koledarjev izvod družbin dobiček, sezite Slovenci po njem! Ta koledar ni, kakor so ta Ciril svetnika M ur nik a ustanovil damski zbor v svrho, preskr- in Metodov koledar je lep in najlepši sobani v pravi kinč. beti revnim šolarjem za Božič obleke, obutev in jedil. V tem Naročite si ga in prepričate se resničnosti pričujoče pripo- odboru so bile gospe dr. Tavčarjeva, gospa Tereza ročitve. Velja Kleinova in gospodične Josipina Kleinova, Jeîica Lo- koledarjev je eden brazplačen. z ar je va, Ivanka Premkova in Julija Premkova. pa 1 krono 40 vinarjev in na 12 naročenih žičnica se je vršila v nedeljo in bilo obdarovanih Bo-200 Shod dr. Susteršiča. nedeljo je imel poslanac dr. Šusteršič shod, na katerem je razpravljal o državnozborskih otrok. Udeležili so se božičnice tudi deželni predsednik baron in domačih zadevah. Zborovalci so mu votirali zaupanje Hein s soprogo, magistratni svetnik Vončina, ravnatelja Leveč in Šubic, učiteljstvo in mnogo dam. Nadučitelj gosp Gabršek je izrekel zahvalo damam in ces. svetniku Murniku, ki že Deželni zbor istrski. Laški listi se bavijo mnogo z vprašanjem, kdo postane namestnik dež. glavarja istrskega. 30 let požrtvovalno deluje na polju človekoljubja. Darila sta razdelili ekscelenca baronica Heinova in gospa dr. Tavčarjeva s pomočjo druzih dam. Slavnost se je zaključila z deklama-cijami dveh šolskih otroč. t Jubilejska ubožnica v Ljubljani se otvori dne 31. decembra t. V obče so mnenja, da bo zopet imenovan dosedanji glavar Campitelli, da pa sprejme ta glavarsko čast samo, če bo njegovim namestnikom imenovan kak Italijan, in ne kak Hrvat, kakor doslej. Korupcija v občinskih upravah v Istri, kar se izkaže vsak in jib je v italijanskih rokah, je občeznana čas pred kakim sodiščem. Sedaj stoji pred porotniki v Rovinju občino Umestna beseda. Z ozirom na uprav grozna po- bivši blagajnik občine Motovun, L. Corazza, draženja stanovanj, ki so v marsikaterem slučaju do cela ne- ogoljufal za lepe tisočake. Velike vojaške vaje v Istri. Prihodnje leto se sicer ob morski opravičena, se je v zadnji seji občinskega sveta ljubljanskega oglasil ravnatelj Šubic in neopravičena podraževanje krepko obsodil. »Obrambno društvo« so ustanovili konservativni in krogi v Ljublj Prav a morda bilo koristnejše, če bodo vršile velike vojaške vaje v Istri obali, ker bo sodelovala tudi mornarica. Vaj se udeleži vse vojaštvo, kar ga spada k III. voju (Gradec) in kar ga je pod se skrbelo, da se nič ne zgodi, kar ni prav. Menda se ra- zumemo. vojnim zapovedništvom v Zagrebu in v Zadru. Prestop v slovensko katoliško cerkev. V soboto so vložili vsi prebivalci cerkvene občine Boljunec politic* jf Letnik L1X. C E Stran 509 nega okraja Koper v Istri skupno okrajno glavarstvo Podivjanost. Te dni je v Lattermanovem drevoredu da izstopijo iz katoliške cerkve latinskega obreda in vstopijo v Ljubljani brezposelni pekovski pomočnik Franc Štrukelj na- V katoliško cerkev slovenskega obreda unijatov na Primorskem 2000 duš tem znaša število padel pekovskega pomočnika Jožefa Grlagovšeka in ga udaril J a z b Umrla ie v ki je zapustila Celju hišna posestnica Apolon z neko topo rečjo po glavi, da ga je poškodoval. Bila sta se popred sporekla. Tesar Jakob Kunstelj iz Hrušice je dne kakor poroča Domovina t. m. brez uzroka na cesti z nožem napadel hranilničnega skoraj vse svoje lepo premoženje v cerkvene in dobrodelne uradnika iz Kranja g. Depolija in njegovega spremljevalca namene Svoj inograd s hišo in vinom na Starem gradu Rosa, trgovca v Kranju, volila šolskim sostram 12 000 kron. celjska dijaška kuhinj dobi neki Ponarejanje denarja so zasledili po sta se peljala iz Hrušice v Jesenice. Kunstelj je z nožem zamahnil z vso silo proti g. Depo-liju, a na srečo se mu je ta še pravočasno umaknil in tako naključbi utekel vsaj težki poškodbi, če ne smrti. Kunstelja so orožniki šandarji od Sv. Barbare niie Maribora pri krčmarju in pose- izročili sodišču, stniku Valentinu Šoberniku v Spodnjem Dupleku. Iskajoc neko ukradeno knjigo, ki je pa niso našli, pogleda poveljnik Pén nehote neko davčno knjižico. „Oho ! tu imate pa dosti denarja « Trpinčenje vojakov. Budimpešte se poroča, m res sami ponarejeni stari desetaki in novi desetkronski papirji so bili, ki jih je izdeloval Franc Pečar iz Zim ice s fotografiranjem. Vse drugo je bilo izgotovljeno, le rudeče številke okrožni sodniji. so še manjkale, katere zdaj rišeta v Mariboru pri c. kr. da se je v Velikem Varadinu razkrilo, na kako nečuven način se včasih vojaštvo trpinči. Umrl je tam neki honved-vojak po imenu Florijan, ker ga je cetovodja s puškinim kopitom udaril po glavi tako, da mu je prebil črepinjo. Poročilo pravi : Pre- iskava je pokazala, da je na ta način kaznovanja v tem polku Žepni tat na sejmu v Litiji dne t. m. splošno v navadi. To je nezaslišano ! Več podčastnikov je okradel več oseb. Dobili ga niso. Coprnica v Ljubljani. Policija je aretovala neko sedaj zaprtih zaradi tacega trpinčenja. Upor turških vojakov. Znano je v obče, da žensko, Marijo Pečar, je „coprala" in na ta način opeha- rila mnogo ljudi za precejšnje zneske. „Coprnico" so sicer zopet izpustili iz preiskovalnega zapora, preiskava pa teče dalje. turška vojska ne dobiva redno plačila in tudi hrane ne zadostno. Te dni se je uprla vsa posadka v Gedi (luka v Rdečem morju) pristanišče turškega svetišča Meka. Vojaki so se za- prli v eno ondotnih mošej in se barikadirali. Odposlanstvom tapil Tatvina na Črnučah. Minoli petek zvečer utiho- katera se je neznan tat v hišo T. Vilfanove, po dom. Rogo hočejo so prišla ž njimi pogajat, so odgovorili, da najprej biti plačani in potem žele priti vsak na svoj dom. viHevo in se v hiši skril. Po noči je prišel v sobo, kjer sta Drugih pogojev ne sprejmejo. Sultan je odposlal v Gredo guver- spali T. Vilfanova in njena hči in je odprl mizni predalček natorja Meke, kateri naj poskusi vojake pomiriti. Konzuli tujih in vzel iz njega dva stotaka, vex, desetakov in srebrnega de- držav so v skrbi za svoj život in imetek, zato bodo najbrže narja, vsega skupaj okoli 800 kron, potem hranilnično knji- zahtevali, da se katera velesil za nje pobriga in dopošlje tja žico kranjske hranilnice z vlogo 100 kron, zlato ovratno ve- kako vojno ladijo. rižico s kolajno Matere Božje in dve zlati broži Vilfanova Preprečena ljubezen. Dijak Alojzij Beaumes v je slišala, ko je tat odšel iz sobe in vrata za seboj zaprl, in Montpellieru na Francoskem zaljubil se je v lepo pevko Ale- je še vprašala svojo hčer, kaj je neki dekla delala v sobi. ksandro Blanoes. Po malo dneh znanja sta pobegnila. Lepa Tat je moral iti tudi skozi poselsko sobo, kjer ga pa ni nihče Aleksandrina je pri tem pomotoma vzela maternih 15.000 videl in ne slišal. frankov. Potovala je lepa dvojica v Milan, se tam predstav- Prijeta tatica. Te dni je prišla neka mlada, dobro ljala kot zakonska dvojica na ženitvanjskem potovanji. A ve- oblečena gospodična k urarju Krieglnu v Wolfovih ulicah v selje in zabavo jima je skalila policija, ki jih je prijela ravno, Ljubljani in si je dala pokazati potem odšla, ne da bi bila kaj ure kupila Zbirala je dolgo, pa je ko sta se vrnila v hotel. Beaumes je hotel hitro s samokresom Ko je stopila iz pro- obadva usmrtiti, toda sitni policaj mu je samokres izvil iz dajalnice, je prišel slučajno mimo detektiv. Kmalu po odhodu roke. Konec ženitovanjskemu popotovanju vrši se sedaj v fran-neznane gospodične je opazil urar Kriegel, da mu je gospo- coskih ječah, dična odnesla dve srebrni uri. Naznanil je to policiji in do- Električni stroj mesto britve. Parizu je tiČni detektiv, nice, drugi je srečal gospodično pri izstopu iz prodajal- sestavil brivec Bontemps stroj, ki nadomestuje britev in brivca. spet dobil na ulici in takoj aretoval. Ta mali stroj treba držati prav malo časa v roki ter ga pre- dan In res so našli pri aretovanki eno srebrno uro, skrito v dežniku, mikati, in človek je obrit. Brivec je stroj že rabil toda dotič- ín eno zlato verižico, katero je bila že ukradla pri urarju niki, katere je s tem električnim strojem bril so opazili, Zajcu na Starem trgu. Eno uro je bila že prodala. Tatica je imajo vsi spodnje dele obraza višnjeve. da Zdravniki so do- brezposelna natakarica Terezija Fugec iz Kamnika, katera je služila tudi v Ljubljani. Oddali so jo na Žabjek. gnali, da jih je stroj ožgal. Brivec je moral svoj stroj zopet odložiti, 14 njegovih delodajalcev ga je pa že tožilo, ker jim V cerkvi znorel. Te dni zvečer je prišel v stolno je ožgal obraze. cerkev v Ljubljani človek, kateri je sam seboj glasno govoril in preklinjal Ker so videli, da je blazen, so ga prijeli in Renard Najnovejši zrakoplov je iznašel v Parizu major Ta zrakoplov baje znatno prekaša zrakoplov Santos odpeljali v blaznico na Studenec. Dotičnik je Anton Plestenjak Dumontov. Tudi ob največjem viharju se da ta zrakoplov vo- iz Lesnega Brda. diti, ako je verjeti poročilom francoskih listov. V najkrajšem nožem napadel je po noči v Hrenovih ulicah času se bode major Renard izkazoval na progi 270 kilometrov. v Ljubljani krojaški pomočnik I. B.- mizarskega pomočnika Rudolfa Kolešo, stanujočega v Hrenovih ulicah št. 16. ga je v levo roko in ga težko ranil. Poškodovanca so Ženin na prižnici. V Ameriki si protestanški Sunil prepeljali v deželno bolnico, B. se izgovarja, da je bil tako znanilo : „Vdovec sem in iščem žene. Potom časopisov je ne pijan, da nič ne ve, kaj pastor lahko marsikaj dovoli. Nedavno je nekemu pastorju umrla žena S prižnice je svojim vernim podal naslednje na- storil. Roparski napad. nekem gozdiču pri Mošnjah bodem iskal, a s tega kraja vprašujem, ako je v moji cer- kveni občini kaka žena, hotela postati moja žena. Naj na Gorenjskem je neznan človek napadel 501etno Marijo Mulaj se dotična vzdigne." Pastor je imel vspeh. Dvignili ste se s iz Brezij, jo s kamni pobil in težko poškodoval ter ji oropal sedežev dve ženski in tisto, ki se je prva vziignila, je pastor znesek 80 kron 40 vin. Doslej roparja še niso mogli zaslediti, vzel za ženo. » Stran 510 širi Zakon srbskega kralja zadnjem času se raz- V Aleksandra s kralj Parizu zopet najrazličneje vesti o zakonu kralj Drago Francoski listi celo javljajo, da se hoče Aleksander ločiti od svoje soproge ter se iznova poro citi z njeno mlajšo sestro Žino Lunj je baje odbila nedavno več snubačev Mlada, lepa Žica Češ, da hoče ostati pri zdelo čudno in zahte sestri. Kraljici Dragi se je baje vala od svojega moža, naj odstrani Žino, česar pa kralj baje tega se je prigodilo mej kraljem in ni hotel storiti Radi kraljico več neljubih prizorov, katerih posledica naj bi bila Draga Te in še razporočitev. A v to noče privoliti kralj dvuge vesti prinašajo francoski listi resnične. Od druge strani se vender čuje, da živita kralj in kraljica v najlepšem sporazumljenju? so pa bržčas vse Loterijske srečke. V Lincu dne 14. decembra t. L: 90, 27, 50, 46, 55. V Trstu dne 14. decembra t. 1. : 63, 42, 36, 14, 21. V Pragi dne 18. decembra t. 1. : 32, 7, 59, 38, 71. t Letnik LIX O O Ravnokar je izšla v zalogi J. BlasnikoYih naslednikov y Ljubljani Velika in Mala m w à w m A navadno leto z ki ima Na svetlo dala kmetijska družba * « » r \ v 9 T . • . • *m % • II» • £ ' % % •• Tržne cene* V Ljubljani dne 20. decembra 1901. Pšenica K 9 rž K 7 proso K ječmen K 7-50 h K ajda K 6-50 h, turšica K 6-50 h, leča K 10- — h, fižol K 8 Vse cene veljajo za 50 kilogramov. 00 CO v » t,: iV/iA -ti: 1 it X » m.* Vt Blasnikova „Velika Pratika" Mala Pratika" katero izdaja c. kr. kme- tijska družba nad izhaja stoletja katera svojega rojstva že eez sto let je torej edino le prava, tika" katero toliko starodavna „Pra-skrbno vrejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Blei weis župnik Blaž Potočnik razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega Pratika" ima na prvi strani uradno potrjeno var- stanu. podobo sv. Jožefa stveno znamko. Zatorej zahtevajte Blasnikovo „Veliko Pratiko" isako zavrnite, kot nepravo. zmiraj drugo Velika Pratika stane t H Mala Pratika" Odorfwnrni nroHnilr • irvn«! Pn^îlia-n Ti air i ri r* a Ia^K«• t m Î1r O a ti Î 17 AT7Î Tin D A 1 Arlnî Iz i