NOVEMBEK l«J43	
23 TORLI	i
§owjets verloren in den letzten beiden Tagen
413 Panzer
Wichtige Gelandeabschnitte im Kampfgebiet westlich Kiew zuriickerobert - Sowjetische Abteilung bei Tscherkassy aufgerieben - Kampffliegerverband traf zwei Handelsschiffe mit zusammen 18.000 BRT im Atlantik vernichtend
DNB. Ans dem Fiihrerhanptquartier, 22. iNoveinber. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Nordiistlich Kertsch blieben schvviichere feindliehe Vorstiisse er-folglos. Versuche der So\vjets, ihren Landekiipfen anf der Krim Vcrstiir-kungen und Nachschubgut iiber die Strasse von Kertsch zuzufiihren, vvurden von der Kricgsmflrine und Luftvvaffe vvirknngsvoll bekiimpft. Fiinf voli beladene Fahrzeugc vvurden versenkt.
Am Briickenkop! Nikopol und im grossen Dnjepr-Bogen griffen die Sovvjets mit schwiicheren Kriiften als am Vortage an. Allc Angriffe \ynr-den vviederum unter erhcblichen feindlichen Verlusten zuriickgevviesen. Bei erfolgreichen Gcgenangriffen vvurden mehrere Angriffsgruppen des Gegners vernichtet oder zerschlagen.
Bei Tscherkassy sclieiterten vvicderholte Angriffe der Sowjets in harten Kiimpfen. Eine ortliche Eiit-bruchsstelle vvurde bercinigt und die eingedrungene feindliehe Abteilung aufgerieben.
Im Kampfgebiet \vestlich von Kievv durchbrachen unsere Truppen nach Abvvehr mehrerer feindlicher Gegenangriffe ziih verteidigte Feld-stellungen der Sovvjcts, iibervvanden zahlreiche Mincnsperrcii und erober-
ten im vveiteren Angriff vvichtige Ge-liindcuhschnitte zuriick.
Im Kampfgebiet von Gomel hielt der starke feindliehe Druck besonders im Einbruehsruum siidvvestlich der Stadt gestern unvermindert nn. Niird-lich Gomel vurden vviederholte Angriffe unter Abriegelung iirtlicber Einbriiche nbgeschlagcn.
Westlich Smolensk hat der Feind seinc Angriffe iniolge der im bisherigen Verlauf der Abwehrschlacht erlittenen ausserordentlich schvveren Verluste gestern nicht fortgesetzt, Ostlich W i -t c b s k vvurden zahlreiche starke Angriffe der Sovvjets abgevvehrt. Aueh im Finbruchsraum von N e w e 1 herrschie lebhaite Kampltiitigkeit. Vordringende feindliehe Verbande wurden dort durch eigene Gegenangriffe vvieder zuriickgc-worfen und dabei eine Anzahl Panzer abgeschossen.
An der Ostfront verloren dic Sowjets in den Kampfen der letzten beiden Tage 413 Panzer.
Von der siiditalienischen Front wird nur stellcnvvcise lebhaftcre Artille-rie- Spah- und Stosstrupptatigkeit gemeldet.
Im Atlantik griff ein Kampffliegerverband bei schwieriger Wetterlage ein icindliches Gelcit an und beschadigte zwei Handelsschiffe mit zusammen 18000 BRT so schwer, dass mit ihrer Ver-nichtung gereehnet werdcn kann.
Sovjeti izgubili v zadnjih dveh dneh 413 oklepnikov
Na bojišču zapadno od Kijeva zopet osvojeno važno ozemlje Sovjetski oddelek pri Čerkasiju uničen - Oddelek letal je uničujoče zadel v Atlantiku dve trgovski ladji z 18.000 brt.
Fiihrerjev Klavni stan, 22. nov. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Severovzhodno od K o r f u so bili brezuspešni slabotnejši sovražnikovi sunki. Poskusi Sovjetov, da bi preko K e r -ške o ž i 11 o privedli svojemu mostišču na Krim u ojačenja in oskrbovalne potrebščine, sta vojna mornarica in letalstvo uspešno izpodbijala. 5 polno nato-vorjenih ladij jo hilo potopljenih.
Na mostišču N i k o p o 1 a in v velikem D ii j c p r o v c m kolenu so napadli Sovjeti s slabotnejšimi silami kot prejšnjega dne. Vsi napadi so bili ponoviti) z občutnimi sovražnimi izgubami zavrnjeni. Pri uspešnih protinapadih je hilo vrč nasprotnih napadalnih skupin uničenih ali razbitih.
Pri cerkasiju so se v budili bojih izjalovili ponovni sovjetski napadi. Kno krajevno vdorno mesto jn bilo očiščeno in sovražni oddelek, ki ju vdrl, je bil uničen.
Na bojišču zahodno nd Kijeva so predrlo naše čete po odbitju več sovražnikovih protinapadov žilavo hranjene sovjetske poljske postojanko, prešle preko številnih minskih zapor in sprt osvojilo z nudnliuim napadeni važno ozemlje.
Boji na črti JJnjepropetrovsk - Krivoj Rog
Berlin, 22. nov. Na bojišču, ki poteka južno od Dnjepropetrovska in severno od Krivega Roga, so Sovjeti prešli v nov velik napad s približno 36 strelskimi divizijami, več oklepnimi zbori in oklepnimi brigadami. V ogorčenih borbah so nemške čete ubranile sovjetski napad, obdržale vse svo-je postojanke ter so tudi tu preprečile "vse boljševiško poskuse za prodor.
-..rini	«
Berlin, 22. nov. DNB. Z dvanajstimi strelskimi divizijami, tremi oklepnimi brigadami in enim polkom napadalnega top-
ništva je izvršil sovražnik težak napad na nemško mostišče pri Nikopolu na spodnjem Dnjepru. Na levem boku bojišča so se zrušili sovražni pehotni napadi že pred nemškimi glavnimi bojnimi črtami. Na srednjem odseku, kjer je bilo težišče sovražnega sunka, je prišlo do hudih bojev z mrnjajočo se srečo. Toda tudi tu so nemški grenadirji preprečili vsakršen sovražni vdor. Na levem boku pa so nemške čete s protinapadom odbile sovjetski oddelek, ki se mu je posrečilo vdreti. Pri teh bojih ie bilo skupno uničenih 99 sovražnih oklepnikov in 18 topov.
Anglija presenečena mi Žitomirom
Stockholm, 22. nov. DNB. Ponovna nemška osvojitev Žitoniira je popolnoma presenetila angleško javnost ter ji pokazala, kako napačna je njena slika o položaju na vzhodnem bojišču. Generalni major Devving, šef štaba bri-tun. vojske v Avstraliji, je svaril v nekem svojem nagovoru pred utvarami, da bo Sovjetska Rusija Nemčijo v bližnji bodočnosti »takorekoč preplavila«. To mnenje nikakor ne odgovarja resničnim dejstvom. Trenutno se nemška fronta skrajšuje, sovjetske oskrbovalne črte pa postajajo vedno daljše. Nemška vojska nc kaže nikakih znakov razkrajanja ali slabosti. Ros jc siccr Budoglijeva kapitulacija
ustvarila za nekaj časa Nemčiji težaven položaj, ne smemo pa pozabiti, da je bil za Anglijo zlom Francije v letu 1940 še mnogo hujši, d^ pa ga je Anglija vseeno prebolela. Britanski in ameriški letalski napadi so sicer naredili mnogo škode. Toda zelo malo je ljudi, ki bl resnično verjeli, da bo letalska vojna prisilila Nemčijo h kapitulaciji. Churchill jc pred kratkim znova napovedal napad angloameriških sil iz zapada, a ne smemo podcenjevati težav te naloge. Čc hočemo primerjati, nikakor ne smemo misliti nn izkrcanja v Severni Afriki ali na Siciliji, temveč mnogo bolj na izkušnje pri Dieppu.
Ukrajini hm pred boljševiki
Budimpešta, 22. nov. DNB. Pod naslovom »Bcžečji ukrajinska mesta« objavlja v >Pester Llojdu« nek madžarski vojni poročevalec poročilo o begu ukrajinskega prebivalstva pred boljševiško »osvoboditvijo«.
/
Vsepovsod v Ukrajini je namreč znana usoda od nemških čet izpraznjenega mesta Černigova, kjer so sovjetske čete natrpale prebivalstvo na glavnem trgu in ga z izjemo nekaterih agentov GPU-ja, vsega postrelile. Zaradi tesa ukrajinsko prebivalstvo beži v tisočih, da bi ušlo boljševiškim množičnim pokoljem.
Po slabih cestah se vlečejo proti zapadli brezkončne kolone. Večina prebivalstva vleče s seboj na lahkih vozičkih
' svojo kramo, ki jo je v naglici zbrala. Od kar vedo, da prelagajo_Nemci svojo I fronto nazaj, rojijo možje, žene in otroci vsi vprek, kot pri preseljevanju narodov, od vzhoda proli zapadli. — Imamo vtis, kot da bi se hoteli vsi rešiti pred neko strahotno pošastjo. Prebivalstvo jo namreč silo boljševizma, zato so bogato ' obljudena mesta in vasi zmetale skupaj ; vso svojo robo in jo mahnile proti za-j padu. Več te '.nov potujejo po cestah, I nihče ni ostal v zapuščenih domovih, i Ljudje so si rajši naprtili vse stiske, rajši hočejo umreti na kameniti cesli, kot pa da bi še enkrat doživeli boljševiško strahovlado. Na teh ljudeh se kaže v vsej strahotni resničnosti panični strah pred boljševizmom.
yianonski predsednik spuščen
Amsterdam, 22. nov. DNB. Radio London javlja iz Alžira, da je francoski disidentski odbor sklenil izpustiti aretirane libanonske ministre in dovoliti predsedniku republike ponovno izvrševanje njegove oblasti. Perd tem so javili, da je imel libanonski parlament v pretekli noči tajno sejo in da je sporočil francoskemu odposlancu generalu Catrouxu, da bo prišlo do težkih nemirov, če ne bo vprašanje izpustitve aretirancev rešeno še tekom prihodnjega dne.
Messina, 22. nov. DNB. Generala Ca-trouxa so vprašali ob priliki njegove izjave časnikarjem, ali je videl zaprte po-litke in govoril z njimi. Odgovoril je, da je to storil. Poudaril pa je da jc rešitev problema precej težka. Na vprašanje, ali je možna intervencija hritanslf" čet v primeru, da bi sc nemiri postrili, je odgovoril Catroux, da sc tega ni bali. Za oba dela, namreč za Francijo in Anglijo, pa jc važno, da se nemiri povsod
tam, kjer bi znova vzplamteli, takoj za-tro. General Catroux je nadalje obsodil postopanje sosednjih arabskih radijskih postaj med libanonsko krizo. Treba je prepustiti Franciji rešitev libanonskega problema, je zaključil Catroux, enako kot ima Anglija možnost, da sama rešuje palestinski problem.
Malodušnost v Ameriki
Ženeva, 22. nov. DNB. Podtajnik ameriškega vojnega ministrstva Pet-terson je izjavil v Washingtonu, dn je zavzetje Lerosa značilen odgovor onim, ki so prerokovali skorajšnjo oslabitev nemškega odpora. 1944. bo šele odločilno leto, in v letu 1945 bodo padli mlnrei, ki bodo dovedli do konca. O j l«)ložaju nn bojiščih je izjavil Petter-. son med drugim: »Boji v Italiji bodo | le polagoma napredovali. V Pacifiku pu je pot v Tokio še doltra.t
Na bojišču pri O o m p 1 u jc trajal včeraj nezmanjšan močan sovražnikov pritisk posebno na vdornem področju jiižnozahodno od mesta. Severno od Uo-mcla so bili po zajezitvi krajevnih vdorov odhiti ponovni napadi.
Zahodno ml Smolensk a ni sovražnik včeraj zaradi dosedanjih izredno težkih izgub v tej lihramhni bitki nadaljeval svojih napadov. Vzhodno od Vi teliš k a so bili številni mučni sovjetski napadi odbiti. Tudi v vdornem področju Ncvela su bili živahni hoji. Napredujočo sovražne oddelke smo s svojimi protinapadi zopet vrgli nazaj iu pri tem sestrelili številne oklepnike.
Na vzhodnem hojišču so izgubili Sovjeti v bojih v zadnjih dveh dneh 413 tankov.
Z j ii ž n o i t a I i j a n s k e g a bojišča poročajo zgolj o mestoma živahnejšem deliivanju topništta ter izvidnikih in napadalnih čet.
V Atlantiku jo napadel oddelek bojnih letal ob težavnih vremenskih razmerah sovražnikov konvoj in poškodoval dve trgovski ladji s skupno 18.000 tonami tako težko, da lahko računamo i nju uiiu uničenjem.
¥3e sile za zmago!
Dr. Ley in generalni polkovnik Dieti v Celovcu
Berlin, 21. nov. DNB. V koroški deželni prestolnici Celovcu je govoril pred zborom političnih vodij državni organizacijski vodja dr. Ley. Tesna povezanost med stranko in vojsko je prišla do izraza s prisotnostjo navdušeno pozdravljenega narviškega junaka generalnega polkovnika Dictla. Dr. Ley je v svojih izvajanjih med drugim poudaril, da bo ta borba brez kompromisov vodena do zmage. Naša mlada ideja bo prelomila s starim svetom in končr.oveljavno zmagala nad židov-stvom. Na koncu pa bo stala svoboda naroda in vse celine. Za to ni nobena žrtev
prevelika. Najboljši nemški sinovi sc za to borijo. Koliko žrtev in junaštva so pri spevali oni, toliko mora žrtvovati tudi domovina. Prav tako morajo narodi Ev rope, ki bodo deležni te svobode, posvetiti vse svoje moči tej borbi in temu delu za bodočnost. Mi verujemo v Fiihrerja, je rekel dr. Lcy, in ta vera nam bo prinesla zmago.
Isti večer jc govorit na velikem zbo rovanju celovških sonarodnjakov in številnih pripadnikov vojske generalni polkovnik Dieti, ki je kot bojevnik zahteval zaupanje naroda in vse njegove sile.
Litva proti Stalinovim nameram
Kcvno, 21. nov. DNB. (Vzhodna služba.) Na zborovanju, ki se ga je udeležilo okoli 40.000 ljudi, je litvanska delavska zveza protestirala proti Stalinovim zahtevam za vključitev baltskih držav v Sovjetsko zvezo. Vodja delavske zveze Urbonas je v zvezi s temi boljševiškimi zahtevami navajal neizrekljivo trpljenje Litvancev, zavlečenih v najoddaljenejše kraje Sibirije ali pa mučenih do smrti, ki so dokazali, s koliko krvjo in trpljenji je moral narod že plačati »osvoboditev« po boljševikih. Najvišji predstavnik domače samouprave prvi generalni svetnik Kubiljunas je poudaril: Stalinova namera, ki se naj izvede z angleškim in ameriškim pristankom, pomeni za Litvo novo smrtno obsodbo. »Da ne bomo ponovno
pobiti ali primorani odpotovati v ske tundre«, tako je izjavil, »se bo vsa dežela do poslednjega moža dvignila in odgovorila v edinem jeziku, ki ga Moskva razume: v jeziku orožja«.
S tem je pokazala tudi Litva, da čuti in misli prav tako, kot vsi mali evropski narodi, ki so že na lastni koži občutili boljševiške strahote, ali pa se čutijo ne posredno ogrožene pred njimi: mali na rodi hočejo živeti lastno in samobitno življenje in pod nikakim pogojem ne ma rajo v boljševiško suženjstvo. Pripravlje ni so se boriti za svojo svobodo pod vod stvom velike Nemčije, ki biic v tej vojni velik boj za Evropo.
Angleška f*mm v Libanonu in Iraku
Berlin, 21. nov. DNB. Iraški ministrski t predsednik Rašid Ali el Gailani je zaradi krvavih dogodkov in angleškega preloma iraške ustave izdal po radiju oklic na arabski svet. Gailani uvodoma opozarja, da so Angleži in zavezniki lažnivo obljubljali narodom v Atlanski karti svobodo, medtem ko teroristično vladanje v Iraku in Libanonu najbolje osvetljujejo zlagane propagande dozdevnih »zaščitnikov majhnih narodov«.
Libanon, zedinjen v vladi in narodu, jc v zaupanju na dane obljube o svobodi, neodvisnosti in samoodločbi spremenil svojo ustavo. Toda takoj nato jc moral i doživeti in uvideli, da niso oznanjevalci I pravice o samoodločevanju nič drugega i ko volkovi v ovčjih kožuhih.	I
Medtem ko se šc vsi pogledi arabskega sveta kar najbolj napelo ozirajo na Libanon, so postali Arabci priče novega angleškega izdajstva v Iraku, kjer so zatiralci zadali ustavi tc države uničujoči udarec. S samovoljno spremembo iraške ustave je izgubil parlament sleherni po-
men in deloma dosežena neodvisnost dr žave, ki je zahtevala toliko krvavih žrtev je postala prava burka. Tfcenutno v An gliji bivajoči regent Emir Abdul Illah je bil s tem goljufivim manevrom imenovan za iraškega prestolonaslednika in je do bil polnomočje, da poseže n- angleški na mig odločilno v iraško zgodovino in pod zaščito angleških bajonetov odstavi sle herno iraško vlado, ki ne bi bila ljuba njegovemu gospodarju.
S tem vmešavanjem v »istavo, ki j bila uvedena pod najtežjimi okoliščinami in s težkimi žrtvami, so Angleži ponovno dokazali svoje hlinjenje in vsem tako imenovanim demokratskim načelom na sprotno stališče do majhnih narodov in to posebno do arabskega naroda. Česar niso Angleži dosegli 1. 1941 v oboroženem boju proti svobodljubnim Iračanom, to so sedaj dosegli s prelomom ustave.
Iraški narod, tako je končal ministr ski predsednik, se bo vsem tem posku som zoperstavil z nezlomljivo močjo in si bo pri tem svest končne zmage.
Sovjetski imperializem
Lisbonn, 20. nov. DNB. V portugalskem tedniku »Accau« čitamo: »Navzlic svojemu neskončnemu ozemlju je Kremelj mišljenja, tla mu še vedno man jka prostora. Če so pogoji, pod katerimi se je razvijala druga svetovna vojna, osredotočili imperialistične težnje Sovjetov na področje Vzhodnega morja in Poljske, ne smemo nikakor misliti, da so Sovjeti zato opustili ostale točke svojega programa. V Moskvi niso nikakor skrivali svojega nezadovoljstva, ko si je Nemčija dovolila intervenirati na Balkanu. Sovjetska zveza je naltujskala Jugoslavijo k odporu in se je skušala prikazati kot »zaščit-nica majhnih narodov Balkanskega polotoka«. Ni se obotavljalo pripravljati se za napad nn Nemčijo in je zbrala na svoji zahodni mcii ogromne
vojne sile. Turčija drži v rokah Carigrad in ključ do morskih ožin. Stalinov kakor tudi carski imperializem ne bo nikoli nezninteresirnn na Balkanu in nn izhodiščnih vratih v Sredozemsko morje.«
Obnova nove fašistične vojske
Milan, 20. nov. DNB. Minister zn narodno obrambo maršal Graziani je izdal v soboto na podlagi dne 18. oktobra z Ducejcvo narcdlio podeljenega mu polnomočja odlok o obnovi republikanske vojske. Odlok obsega b členov.
Z južnoitalijanskega bojišča
Berlin, 21. nov. DNB. Hitra nemška bojna letala so napadla dne 20. novembru nu področju Capue nu južiio-itulijnnskem bojišču neposredno za bojiščem sovražni oskrbovalni promet z bombami in orožjem ter zadela obratne naprave dveh kolodvorov in razstavljena vozila. Skladišču pogonskega gorivo in taborišču so bila zažgana. Pri nizkih poletih nad področjem izliva Vituma je bilo prav tako zažgano sovražnikovo skladišče goriva, večje število motornih vozil pa razrušeno. Pri napadih proti sovražnim ladjam v zalivu Gaete je bilo / bom ban,: zadetih več Indij.
Sen nemških sovražnikov
Bern, 22. nov. DNB. »Exehange Te-legroph« javlja iz Bostona: Bivši ameriški poslanik v Mo-kvi admiral Stainl-bev je izjavil v nekem govoru, do inm precej podlag za domnevo, da bo Stalin »zahteval« milijone nemških delovnih sil iz industrijskih področij Nemčije, du bi jih >u|)orabil< v SS.SR.
Stalinovi sli na poti
Solun, 22. nov. DNB. I/ Teherana javljajo, do je tjakaj z letalom prispel iz Moskve namestnik sovjetskega zunanjega komisarja Višinski, ki bo odletci s svojimi spremljevalci v Al/ir, do bi sodeloval v »posvetovalni komisiji«, ki je bilo ustanovljena s sklepom moskovske konference.
V nedeljo je priletel na krovu posebnega letala v Teheran namestnik sovjetskega zunanjega komisarja Kor-nejčuk. Objavljeno je bilo. do potuje na Srednji Vzhod, du bi se udeležil »važnih posvetovanj«.
Ameriški napad na Gilbertsko otočje
Tokio, 22. nov. Vzhodnoazijska služba DNB-ja. Po i/javi cesarskega glavnega stana so napadle močne sovražne mornariške sile, ki so obsegale bojne ladje in letalonosilke, v jutru dne 19. novembra otoku Mnkin in Tarawa v Gilbcrtovi skupini. Zadnje tamkajšnje vesti poročajo, da so s<> 2t. novembra tamkaj še vedno vršili boji med napadalci in japonskimi branilci, potem ko jc delu sovražnikovih sil uspelo, d.i sc je izkrcal na otokih.
Anglija in Libanon
Stockholm, 20. nov. DNB. Zanimivo Reuterjevo poročilo označuje angleško razpoloženje k poizkusom Catrouia, da uvede v Libanonu mir. Reuterjev diplomatski dopisnik opozarja, da jc položaj navzlic pomirjujočim francoskim poročilom danes še vedno tako kritičen kot jc bil preje in da spremlja angleška vlada položaj še vedno z zaskrbljenostjo. Reuterjev dopisnik piše o generalu Catrouxu, da je pač priznal velike vojaške interese Anglije v Libanonu, da pa očividno podcenjuje njene politične interese.
•
Dogodki v Libanonu nam jasno kažejo, da ne gre zgolj za francosko-libanonski spor, marveč stojita za njim Anglija in Sovjetska zveza. Angleži so poslali de Ganila, ki se je nadejal sovjetske pomoči, po kostanj v žerjavico, sedaj pa hočejo nastopiti kot zaščitniki Libanoncev in Arabcev sploh in s tem doseči dvojni namen: izriniti Francoze iz Libanona in na-hujskati Arabce proti svojim sovjetskim zaveznikom, ki so sc začeli tudi poželjivo ozirati po arabskem svetu na Srednjem vzhodu.
Kratka poročila
Gradec, 22 nov. DNB. Državni organizacijski vodja dr. Ley je v nedeljo obiskal pokrajino Štajersko. Po uradnem razgovoru s pokrajin. vod|o Oberrcitherjem je obiskal razstavo »Štajerci predlagajo«. Popoldne je govoril dr. Ley političnim voditeljem
Revla. 22. nov. DNB. Centrala za poizvedbe o prisilno odpeljanih Estoncih je objavila svoj deseti seznam. Z zadnjimi objavljenimi številkami je objavila centrala do sedai podatke o 16.000 Estoncih, ki so bili odvlečeni v SSSR.
Pariz, 22. nov. DNB. lz Algccirasa so izvedeli, da je poizkušal general Bergeret v zaporu, v katerega je bil kot znano vržen na De Cuuilovo zahtevo. napraviti samomor.
Rim, 22. nov. DNB. Mussolini je podelil republikanski vojski del fašistične milice kot »Zbor črnih srajc«. Za zborovega poveljnika je bil imenovan general Phi-lippo Diamanti. Po Ducejevih načrtih naj tvori ta formacija udarni zbor nove republikanske vojske.
Milan, 22. nov. DNB. Štefani povzema iz Knoxovega navodila, ki ga je izdal v sporazumu z britansko admiraliteto, da bodo sovražniku izročene italijanske vojne ladje uporabljene ze zamašitev izgub angleške in ameriške vojne mornarice na Tihem oceanu Ta ukrep nasprotnikov dokazuje, tako piše Štefani, kako zmotno je bilo upanje onih, ki so mislili, da bo z izročitvijo mornarice sovražniku slednja ostala ohranjena Italiji.
Berlin, 22. nov. DNB. Švedska in Finska sta se pomerili v Stockholmu na neuradni tekmi za prvenstvo v rokoborbi, ki bo februarja ponovljena v Helzinkih. Pri tem srečanju so zmagali Švedi z rezultatom 5:2, dočim so Finci dan kasneje v Sundswallu premagali švedsko B moštvo s 7:0.
in
Kmet komunzem
Komunizem je sprva nastopil kot čisto delavsko gibanje. Obrnil se jc proti vsem »izkoriščevalcem delavstva«, med katere je štel tudi kmete. Do kmečkega stanu jc komunizem kazal neprikrito mržnjo predvsem zato, ker je bil kmet tedaj še globoko vdan svoji veri, ki jo jc komunist po Mark-sovem navodilu prepuščal vrabcem nit strehi, in ker je bil kmet trdno povezan s svojo zemljo in zato ni imel smisla za pustolovska revolucionarna gesla komunistov. Neka vzvišenost nad »reakcionarnimi« kmeti, nek vzvišen prezir, ki je že prehajal v odkrito so-vraSrrvo kmetov, je bil znučilen za prve komuniste.
Že ob pripravah na predrevolucio-narno stanje — ob velikih stavkali — so pa komunisti spoznali, da brez kmetov nič ne zmorejo. Cisto navadna stavka se jim je ponesrečila, če niso imeli za seboj tudi kmetov. Tako so spoznali, du jim revolucija nc bo mogla uspeti, ce ne povežejo v svoje uporno gibanje šo kmečki stan. Brc/, kmetov se ni dosegel še noben prevrat in tudi komunistični prevrat je brez kmetov nemogoč. Vso pnžnjo so zato posvetili revolucionarnemu delu med kmeti. Taktično so nekoliko popustili od svoje protiverske gonje in kmeta prijeli pri njegovi šibki točki, pri zemlji. Pokazali so mu graščinska in druga veleposestva, češ, delili bomo, če greš z nanti. Vse meje bomo odpravili, vse bo tvoje. In kmeta, ki ga prej nobena obljuba v delavskem rn-ju ni premamila, je premamila želja po tuji zemlji. Ze oktobrska revolucija v Rusiji se nikdar ne bi posrečila, če ne bi odločilno sodeloval ruski kmet -- sebi v pogubo, kot jc kasneje — ko je bilo že prepozno — spoznal. In tudi poskus komunističnega upora v Sloveniji bi bil ob vsem delovanju enega dela propadle slovenske inteligence popolnoma nemogoč, če ne bi komunisti zapeljali našega kmeta z obljubami, da bo dobil tujo zemljo, ln du so bile tudi našemu kinctu te lažnjive komunistične obljube v pogubo, kdo dnens tega ne ve? Razlika je le v tem, dn je ruski kmet vsaj nekoliko upravičeno težil po pravičnejši razdelitvi zemlje, suj so bila poleg malih posestev res tudi veleposestva, dočim so pri nas take obljube smešne, ko je vse slovenske zemlje komaj za eno dlan in nimamo niti enega resničnega veleposestva. Pri nas jc važno snmo, kako naša razmetana posestva lepo zaokrožiti in kako izvesti intenzivnejšo obdelavo. V ostalem pu se usoda ruskega kulaka, ki jc podlegel komunističnim obljubam, in usoda našega kmeta, ki jim je prisluhnil, pn se sedaj z gnusom odvrača od njih, v marsičem ujemata.
\ su komunistična propagandno literatura se trudi, da bi našemu kmetu naslikala rožnat položaj sovjetskega kmeta. Pri tem pa prav nič ne taji, du jc že 90 odst. kmečke zemlje ko-Fiktivizirnne in 4 odst., to je komaj petindvajseti del zemlje, še v privatni lasti. To kratko in malo pomeni: samostojnega ruskega kmetu ni več, jc samo še boljševiški najemnik, ki obdeluje tujo zemljo. Ob tem dejstvu bi se moral naš kmet zamisliti. Kako je do tega prišlo? Tisti ruski kmet, ki ga je komunizem zvabil v revolucijo z obljubami, da bo delil tujo, graščinsko zemljo, je sedaj izgubil še tisto, kor je imel. Saj je ruski kmet tudi kmet, kot je naš dolenjski; tudi on se jc svoje zemlje gotovo držal z zobmi in nohti, in kar tnko gn gotovo niso odtrgali od nje. Komunistična propagandna literatura sicer pravi, dn so šli kmetje prostovoljno v kolhoze s svojo posestjo, toda kuj se pravi v komunizmu »prostovoljno« so pn naši kmetje že zvedeli, ko so bili pozvani, da gredo »prostovoljno« v komunistične roparske tolpe. Prav tako ie bilo tudi s prostov ol jstvoni pri kolektivizi-rnnju ruske zemlje. Vsi trdnejši kmetje, tako imenovani kulaki, so se ko-liktiviziranju svojih posestev upirali in hoteli zu vsako ceno ohraniti svojo posest in svojo svobodo. Ta upor ruskega kmeta proti komunističnemu nasilju je bil tnko splošen, tnko kmečko stanovski, da komunisti še tistih kulnkov, ki so bili pod silo razmer vendarle pripravljeni vstopiti v kolhoz, niso marali, ker jim niso zaupali. Sklenili so ruskega kmeta v celoti iztre-
Loška dolina in Bloke phh nad novimi grobovi
Sa sedaj je znanih 57 imen žrtev, ki so jih komunisti poklali po 3. septembru
Ljubljana, 22. novembra.
Dan za dnem se odkrivajo novi komunistični zločini. Vsa narodna javnost je šo pod vtisom groznih dogodkov v Moilju, Jelenovem žlebu, Turjaku, Velikem Osolniku, Velikih Laščah in drugod, pa spet prihajajo nova poročila o liinožestvenili komunističnih zločinih — tako o zločinih v Loški dolini.
Poročilo iz Loškega potoka navaja med umorjenimi naslednje žrtve komunističnih krvnikov: Medveda Pavla iz Ljubljane, poveljnika posadke v Loškem potoku; Kuširju Lojzeta, krojača, očeta štirih nepreskrbljenih otrok; delavca Uurtola Antona, llnjra Ivana, posestnika in očeta štirih nepreskrbljenih otrok; brata Stanka in Antona Knavsa, posest-nikovega sina Bartolu Franceta i/, vasi 11 rih, Zhačuika Jožeta lz Malega Loga, poseslnikovega sina, kateremu so lansko jesen komunisti odpeljali brata Franceta in gn ubili, Košmerlja Jožeta, delavca, .škerlja Jožeta in Kiiperriča Franceta, očrta dveh nepreskrbljenih otrok. To skupino so komunisti .preden so Jih odpeljali v zaporo in pobili, RezuII in slekli. Med žrtvami je tudi Lavrič Ivan, doma iz Volčjega na Blokah.
Od ostalih fantov, kl so jih komunisti prisilno odpeljali v brigade, pogrešajo domačini mnogo ljudi. Med mrtvimi so že: Kuparčič Ivan, cerkovnik in oče polili otrok, Košmcrlj Ludvik, kolar in oče treh nepreskrbljenih oirok, Biimhif Anton, delavec iz. Malega loga, in Zhačnik Rudolf iz Malega loga. brat že zgoraj imenovanega Jožeta in Franceta.
Peleg teh so komunisti v Loški dolini pobili še desetino drugih dobrih fantov in mož. Znana so naslednja Imena žrtev:
Dno 13. septembra so komunisti zajeli in pobili naslednjo člane Vaške straže v Pudobu: Trudna Antona, Znidaršiča Draga in Bavra Andreja, vsi iz Kozaršč, dalje (irla Milana s Snežnika, Lovca Janeza s Poljan, Kržiča Ludovika iz Nadleska, špeharjevega fnnta s Klanca, Kandarcta Petra in Intiharja Franca iz Viševka.
Dne 14. nli 15. septembra so komunisti odpeljali in postrelili pri Kozlovki naslednje starešine Vaške straže v Pudobu. in jih še napol žive pometali v jame:
Krašovca Janeza iz Dan. Petrifa Jožefu z Vrhnike, Tomaiiča Ivana iz Pu-dobn, Mulca Janeza iz Pudobu, Bevra Viljema iz Kozaršč iu Intiharja Franca iz Vrhnike.
V Ribnico so komunisti odpeljali poveljnika Vaške straže v Pudobu Petra Jakoba, Kodrea Stanka z Vrhnike, Hauptmana Albina, Palčiča Ivana z Vrhniko in Tomra Franca iz Podloža.
(Nekateri govore, da jo 1'etar Jakob skočil iz avtomobila in se rešil.) Daljo so bili pobiti v Ribnici: Krašovcc Feliks, Luduvik France in Stanko, vsi iz Dan, Tomec Janez iz Podloža, Mlakar Tine iz Podložil, Avsec Andrej iz Kozaršč, Kan-dare France iz. Dnn, Hribarjev očo z Babno police, Palčičev oče z Vrhnike, Almaver iz ftmarate.
Na posebno krut način so komunisti pobili Ravšlju Stanka iz Nadleska. Pred smrtjo so mu ponudili orožje, a on jo
to možalo odklonil, da komunističnega orožja no bo nosil z besedami: .Ne maram nositi partizanskega orožja. Rajši smrt, kakor partizausko orožje
Zaradi suma ali vsaj pod pretvezo takega izgovora so komunisti ubili šo te prisilno mobilizirance: Krašovca Franca i/. Kozaršč, Šumrcda Jožeta iz Kozaršč, Palčiča Franca z Vrhnike, Palčiča Jožeta z Vrhnike, Trudna Janeza iz Nadleska, Barago Lojzeta iz Viševka, Prevca Viktorja iz Viševka, Mlakarja Antona iz Viševka, Avsoca Antona iz Viševka, Ma-rinčiča Antona iz Pudoba (za njegovega brata Jožeta še ni gotovo, da je bil ubit) in 1'irca Franca iz Pudoba.
Pri Rakeku je padel kot prisilni mo-biliziranec Srpan Vinko iz Nadleska.
Loška dolina danes joče nad grobovi in žrtvami komunistične revolucije, ki si je zastavila svoj načrt, da uniči slovenski narod.
Fantje so padli in njihov spomin bo ostal vsem slovenskim rodoljubom v svetlem spominu. Padli so za zvišene ideale: za vero in narod.
>Co bo zmaga, ledaj bo KPS vladala, če nc, pade za vedno j, tako je dejal krvnik Kardelj. KPS ni zmagala, ker so zmagali junaki in tisoči žrtev, ki so raje umrle, kakor da bi sledile morilcem slovenskega naroda. Ko se nam srce trga ob bolesti ob izgubi naših dragih fantov v Loški dolini, kličemo šo tistim, ki še danes niso spregledali: »Kri naših bra-j tov vpije, da se streznite, da ne boste j prav zaradi to prelite krvi sojeni z mo- ' rilci! c
»Odšla sem k stari mami!«
Tako je izpovedala »tovarišica« Slava Pengal, Ljubljančanka iz rdeče hiše na Poljanski cesti, ko so io ujeli domobranci v Fižini Grosuplja. »Banditi so me s silo mobilizirali«, ie še pristavila in povesila svoje oči. In sedaj se njena okolica zgraža nad domobranci, ki preganjajo nedolžne žrtve. Takole pravijo: »Uboga Slava, k stari materi je šla! Sedaj jo pa ti zlodjevi domobranci proglašajo za komunistko!« A če ni komunlstka, zakaj si je pa že na vlaku pripenjala komunistično zvezdo? In da je komunistka, pač najbolj zgovorno priča slika, ki se je z njo Slava bahala pred svojimi častilci.
Sedaj se v Ljubljano vrača mnogo Ljubljančanov, ki so se aktivno in prostovoljno udeležili komunističnega podviga na deželi. Ko so bile komunistične dr-hali razbite, so uvideli, da bi iz osebne varnosti ne kazalo se več bHi in potikati po gozdovih. Prišli so zato in še prihajajo v Ljubljano vsi »nedolžni«, vsi s pripravljenimi odgovori, ki površnega človeka kaj kmalu zadovolje. Pravijo: »Krompir sem šel kopat k svojim sorodni-
Mišnja gora v raju komunistične svobode
biti. Proti kulnkom so naščuvali manjše kmete in poljske delavce, češ po-bijte jih. pa boste dobili njih zemljo. Kjer tn zločinska tnktika ni uspela, je pa kulnkr iztrebila država. \ nekaj fotiii je bila večina kulnkov, to jc kmečkih posestnikov, poinorjenih z družinami vred v nnjsramotnejšlh okoliščinah. Na milijone kulukov in njihovih družin pa je bilo izgnanih nn prisilno delo v Sibirijo. Molotov snin jo leta	ugotovil: »Pet milijonov
kinetskih družin (kulakov), ki se niso hotele asimilirati proletarski (t. j. komunistični) miselnosti, smo kot sovražen razred iztrebili.« Zemlja ruskega kmeta je bila res kolektivizirana, jc res šla v kolhoze, toda brez ruskega kmeta. Tega je bilo treba prej pobiti. Kako se pa godi tistim, ki so državi pomagali pobijati ruskega krnela in obdelujejo sedaj njegovo zemljo v kolhozih, je posebno vprašanje, ki si ga bomo tudi še ogledali.
\ se krvavo delo komunistične Osvobodilne fronte v Sloveniji ni nič drugega kot poskus načrtno izvesti rusko revolucijo v malem. Vse je enako: simbol: srp s kladivom, ime »bela garda« z.a tiste, ki so se poskusu komunistične revolucije uprli, kot se je imenovala bela garda armada, ki se je upirala boljševiški revoluciji. Če bi komunizem uspel, bi vse stanove doletela ista usoda, kot ruske trgovce, ruske duhovnike, ru-sko inteligenco, pa tudi ruske kmete >0 uspeli boljševiški revoluciji. Razni .logntaši, ki z denarjem podpirajo komunistično klanje, bi bili po uspeli
l
Višnja gora je zvedela za bndoljev- j sko kapitulacijo 8. septembra zvečer, j Novico so raznesli oficirji — vsi veseli, češ, vojska je končana, mi gremo do- j mov. Celo noč so pili in kričali, Višnjam pa so že začeli tekati, stikati glave in šepetati, da čakajo v okoliških gozdovih silne komunistične vojske. da prevzamejo oblast. Naslednje dopldne so kraljevi vojščuki izginili in pustili vos material. Oblast so pre- I vzeli terenci, ki so ves čas okupacije nemoteno delali. Glavno besedo jc ' imel znani komunist Jaklič Karel iz ' Kriške vasi. Zastra/ili so skladišča, to- j da Višnjnni so vdrli v skladišča iu jih j oplenili. Kljub straži so odnesli moko. Delili so komunistično, siromakom ' nič — in se pretepali z noži. Ves dan so tekali kurirji nu vse strani in iskali tolovajsko vojsko, a jc niso mogli izslediti, čeprav so govorili, da so žc v Stični, v St. Vidu, v Trebnjem pa prav zares. Ves dan jc bilo v gostilni Omn-hen zelo živahno. Tu je bila centrala, tu so se zbirali sami dobro znani viš-njanski tipi in delomrzneži. pijanci in izkoreninjenci iz okoliških vasi.
Sprejem komunistov
Naslednji dan, v petek 20. sept., je nestrpnost raslia. Ze dopoldne se je zvedelo, dn so komunisti »osvobodili« vso Dolenjsko do Stične. Kurirji na kolesih so šviguli v Stično in vabili komuniste, nnj vendar že pridejo v Višnjo goro. Prav tnko je na kolodvoru ves dan pel telefon in jih vabil ter prepričeval, da ni belogardistov, torej naj pridejo brez skrbi. Popoldne se je zvedelo, da bodo prišli »naši« proti večeru z oklepnim vlakom. Komunističnim Višnjanom so se lica razlezla v zadovoljnem nasmehu, oči so jim žarele v pričakovanju. Proti večeru se je začel zbirati cvct Višnja-nov na peronu in se nestrpno oziral proti Stični. Konjcdere.e pa je hodil ob asistenci dveh komunistov s harmoniko v roki od gostilne Omahcn do Bašarja in igral, igral... In glej. ob sedmih je prav počasi privozil vlak: tovorni in kot izvidnica lokomotiva
re.voluciji j#vi pobiti, kot je bil ubit ruski bogataš Morozov, ki je financiral boljševiško revolucijo, duhovniki bodo kot stan iztrebljeni, pa naj bodo po komunističnih ocenah »dobri« ali »slabi«, inteligenca bi izginila v morju krvi, pa čeprav se klanja z naslado udeležuje, saj je znak vsake revolucije, dn požre svoje lastne otroke, in čisto nič drugačna usoda, kot je doletela ruskega kulaka, jc pripravljena tudi slovenskemu kmetu. Ne snmo pripravljena. Pisan je že ukaz, naj sc uničevanje slovenskega kmeta začne in ukiiz se že izvršuje. Ta pisan ukaz sc glasi: »tiste, ki sc bodo upor-no nosili, postreljajte. Duhovne vse postreljajte. Prav tako oficirje, intelektualce itd. ter zlasti tudi kulake in kulaške sinove. l!kaz je lastittiročno napisal in podpisal Edvard Kardelj, voditelj komunističnega klanja v Sloveniji. Na noben stan ni pozabil: duhovne, oficirje, intelektualce, vse postreljajte. Zlasti pu kulake in kulaške sinove! Oktobrska revolucija je temu moskovske-nJu krvniku tako živo pred očmi, da jc celo pozabil, kako sc slovenskemu kmetu reče. Pripravil je slovenskemu kmetu isto usodo, kot jo je boljševizem priprnvil ruskemu kulaku: »pet milijonov kulnkov smo kot sovražen razfed iztrebili«. Ruskih kulakov ni več, pomorjeni so. In ime mrtvih porablja krvnik Kardelj zn slovenske kmeie, ki jim jc namenil isto usodo. Nad tem naj se zamislijo slovenski kmetje in kmečki sinovi, ki so se kakor koli dali zapeljati komunističnim lnžem. Naj se jim komunizem še tako sladka sedaj ko jih potrebuje, ko brez njih ne more izpeljati revolucije, kljub temu jih smatra za sovražnike. Ob prvi priliki jih bo kot »sovražen razred" iztrebil, in v kolikor ie priliko že imel, je ni zamudil. Tisoči grobov kmečkih mož in fantov to dokazujejo.
-1-
in dva osebna voza. Iz njega jc pla-nilu tropa kosmutih in razcapanih ban-ditov in se na ves glas drla, kje so belogardisti. Ko so jih komunistični Višnjani pomirili, da so »izdajalci« pobegnili, so zusedli Višnjo goro. Meščani so jim zvesto sledili in vzklikuli: ^Ilozuna!« S Starega gradu so spuščali rakete, da je bilo vse mesto osvetljeno kot ob požaru. Po »junuški« zasedbi se je vršila slavnostnu pojedina pri Oinnlinu. Guljaž, vampi, bel kruli, vino, žganje in likerji, vsega jo bilo na pretek. Sedeli so za istimi mizami, za i Katerimi so se dve leti mastili bado-j ljevski vojaki in za katerimi so v > okrogli sobi pred očmi Italijanov zborovali terenci pod predsedstvom debele gospe krčmarice in njenega sinka Bogota, ki jc vodil znani napad na Janezkovo usnjarno in to tako spretno, da jc šel lastnik v internacijo, Bogota pa so kroljcvi vojščaki varovali pred vaško stražo. Da višnjanski komunisti to noč niso spali, ampak pili in plesali po vseh gostilnnh, si vsak lahko misli, kdor jih količkaj pozna.
V mestu*je nastopila doba brezdelja, ukazovanja, ropanju — ideali, za katerimi se je ta jura gospoda gnala, odkar je sodila ubogega kozla. Mnogi Višnjani so se strastno zavzemali za komuniste. A kuko tudi ne, saj bomo delili in pobrali tem umazanim kmetom, ki so ves čas tako ouinlovu-
Ka dan, na plan!
Lepo je, da sle brezobzirno povedali vsakemu, kar mu gre in da tako odločno šibate na levo in desno, pri tem pa vam je vodilo samo: korist slovenskega naroda. Lepo ste pozvali razne zbornice in razna društva, da naj izključijo svoje nevredne člane, ki so zagrešili toliko gorja slovenskemu kmetu in poštenemu slovenskemu izobražencu.	t
Na Vaše vabilo se na žalost do danes ni odzval nikdo in.kaj mislite zaradi česa. Samo zaradi tega, ker nikdo od vodilnih nima tega poguma povedati rcsnico in si misli: zakaj bi si nakopaval novih sovražnikov? Tako najbrž misli predsednik odvetniške zbornice g. dr. Žirovnik, ki se ne bi hotel zameriti družinam Pucov, Vav-petičev i. dr., tako najbrž mislita Finžgar in Župančič, ki mislita, da se bosta zamerila predsedniku akademije dr. Milanu Vidmarju in tako mislijo drugi predsedniki številnih zbornic in društev. Nikdo od teh nima toliko poguma, da bi povedal resnico, ker se nam zdi malo verjetno, da bi bili ti gospodje toliko slepi in ne bi hoteli priznati, kdo je kriv tega gorja nad slovenskim ljudstvom in našimi kraji. Vi ste povedali svoje, mi pa si bomo zapomnili te »vodilne« osebnosti, ki najbrž čakajo zopet časov, ko jih bo narod slavil, kakor bi narod smel sploh kdaj pozabiti gorje, ki ga zdaj prestaja in tiste, ki 6e lega gorja vesele aii pa načrtno izpeljujejo.
Če pa navedeni nimajo toliko državljanskega pogana, da bi povedali resnico, tedaj menim, da bi niorulo društvo slovenskih časnikarjev stopiti naprej in pokazati, kako je treba storiti s tistimi, ki uničujejo naš narod in njegove dobrine. V svojem listu ste nekajkrati omenili, da sta med tolovaji Nikolaj Pirnat in Ludvik Mrzel Tako je bivši »nacionalist« Pirnat zagrešil to nezaslišano žalitev, da ie na kočevskem procesu karikiral, zasramoval in pljuval na take čiste nacionaliste in sokolskih vrst, kakor so bili Sterniša, Voš-nar, Marinčič, Lisec, Tomažič in drugi njihovi tovariši. Tako je ta bivši »nacionalist« Nikolaj Pirnat iz tistih, ki so bili pred smrtjo in nato tudi poklani po najhujšem justičnem umoru, kar jih porflni zgodovina našega naroda, bril norce in žalil njihova človečanska in sokolska nacionalna čustva. Ta Nikolaj Pirnat pa je še vedno član društva slovenskih novinarjev. Nikar se sedaj ne izgovarjajte, da Pirnat ni vodilni član komunizma. Sami ste pisali, da je med komunističnimi tolovaji in sami ste pisali, kaj je tam počel. , Mislim, da Vam ni treba reči več nobene [ besede gg. časnikarjil Hic Rhodus, hic I sallal	Janez Čeme, priv. uradnik.
žujoče gledali na višnjansko inteligenco! \ mestu ni nihče več delal, delili so si službe in funkcije, najbolj navdušeni pa so zgrabili takoj za orožje. V odbor so šle tudi znane občinske uradnice, ki so ves čas hlinilc svojo nedolžnost.
Mikuž obljublja versko svobodo
Polagoma so se začeli iz gozdov vračati znani domači komunisti. Večina je napruvila lepo karijero. Kako tudi ne, saj so sc med tolovuji hitro znašlil Najprej sc je pripeljal z derezino bivši učitelj Turnherr, komisar za prehrano in poslancc, z 18 letnim sinom Tonetom, političnim komisurjem. Z njima jc prišel tudi »referent za vero« Mikuž. V Sokolskem domu so priredili miting, lia katerem slu govorila Mikuž in Turnherr. Mikuž jc zabavljal čez bivšo Jugoslavijo, hvalil komunistično partijo kot svojo desno roko in napovedoval versko svobodo, kur so meščani sprejeli z odprtimi usti. Ne bo treba hoditi v cerkcv, duhovniki nc bodo imeli nobene besedo — suuic lepe basede za višjunsku ušesu.
Turnherr pretaka solze
Turnherr je govoril liolj pesniško. Takole nekako je dejal: »O ti prelepa moja Višnja gora! Kolikokrat sem s solzami v očeh stal v gozdu in gledal nate, misleč, da se ne bom smel nikoli več vrniti v tvoj objem. Sedaj pa sem prišel in nikdar več te ne bom zapustil...« Kvasil jc o tem. kako so oni premagali okupatorja, kako so Slovenci jirvič v zgodovini dosegli svobodo. Zdaj bo nastopil raj. Zu ženske je bil poseben miting v šoli. Po mitingu so dume in gospicc prepevale na trgu do enajste — kur niso mogle iti spat.
Ljubljanski igralci na delu
Da bi tudi Višnja gora okusila nekaj kulture, ki sc jc s komunisti vrnila med ljudstvo se je naselil v mestu operni dirigent Simonitti s svojimi pajdaši in pridno vadil tolovujske |jesmi. Le-to se je \ išjunom čudno zdelo, da je ta gospodek tako ješč. Gospoda jc ninlojednn, so rekli včasih, ta komuni-stič je. bil pa kakor kobilica, kar naprej je prežvekoval. Njegovega koncerta pa mesto ni dočakalo, kajti prezgodaj jo je moral odkuriti.
Teror na kmetih
Ko je Višnja gora plavala v veselju, pa so komunisti po okoliških vaseh izvajali pravo strahovlado. Ukazovali f so meščani, pomagali pa so jim vaški i terenci. Mobilizirali so moške, rekviri-rali živino ,in pšenico (koruzo gospoda ne prenese), zapirali ljudi, moške in ženske, delali preiskave, govorili s preselitvijo v Kočevje in podobno. Varen je bil le tisti, ki je bil pri Visnjuncih dobro zapisan. O enakosti ni bilo duha. Uvedli so spet tlačanstvo. Kmetje so morali obdelati Codelli.jevo graščino, dn si komunistična gospoda ne bi umazala belih ročič, prekopati ceste in rušiti železnico ter hoditi ponoči stra žit mesto. Nakradeno moko so delili samo svojim pristašem. Simpatizerjem so tudi dali 300 lir nagrade, ukradeni denar iz občinske blagajne. Skrbeli so tudi za napredek mladine in pošiljali otroke v šolo v Codellijev grad, da se žo otrokom vcepi v mlade možgane komunistični duh.
Turnherrjeve ,angleške hlače
Najlepši znak višenjske omejenosti so spodn je hlače Turnherrjcvcga Toneta. Te jc proglasil fant za ungleške (v resnici so bile laški plen) in visoke gospodične so jih nosile po mestu kazat in prosluvljut »Angleže, da tako velikopotezno podpirajo »naše« od »vrha do tal«. Da se je višn.janskn delegacija udeležilu »svpbodnih volitev« v Kočevju, se spodobi. Nazaj jc prišla silno navdušena. »Vse je noše!« so go-
vorili. Nekuteri so se prvič peljali v avtomobilu. Kak napredek!
To idilično in slavno življenje so
motili nemški bombniki. Komunisti so
»Samo k stari mami sem šlalc
kom v okolico Grosuplja), čeprav šc nikoli v svojem življenju ni imel motike v rokah). Drugi spet: »Šel sem na počitnice tja in tja in s komunizmom nisem imel nobenega opravka, ali: Šel sem k staršem, otrokom«, itd. itd. Sedaj so vsi nedolžni in vsi. neprizadeti, vsi prisilno mobilizirani; celo taki so vmes, ki so med komunisti zavzemali važne funkcije, kakor politični komisarji in drugo, in bili so prisilno mobilizirani, pravijo! Le kdo jim bo verjel! Po navadi so bili to najhujši krvolcki, podobno kakor Marko Vr-hunc. Niihova dejanja bodo pač morala biti preiskana in tudi primerno kaznovana. Lahkovernost tukaj bi neibila. drugega kakor zločinska potuha.
Letošnji simfonični koncerti v Ljubljani
V skladu z 2-10letno tradicijo glasbenega življenja mesta Ljubljane se l>o to zimo za ljubljanske ljubitelje glasbe vršila v veliki Unionski dvorani vrsla desetih javnih simfoničnih koncertov v izbranim sporedom.
Obiskovalci bodo mogli slišati glavna dela velikih mojstrov s področja simfonične glasbe, med njimi IIaydna, Mozarta, Brahmsa, R. Straussa, Smetane in Dvoraka. Posebno bodo tokrat prišla do izraza dela znanih slovenskih skladateljev (Osterc, Tome, Škerjanec ii dr.).
Prvi teh desetih koncertov se bo vršil v ponedeljek, 29. novembra, ob 18 v veliki unionski dvorani. Na tem koncertu bodo izvajana Mozartova dela: Simfonija v Es-duru, dve ariji iz opere j Figa rova svatba« in illaffnerjeva sere-nadac.
Koncert bo izvajal ojačenl veliki orkester Radijske postaje v Ljubljani pod vodstvom dirigenta D. M. Sijanca, solistka večera pa bo naša odlična operna in koncertna sopranistka Valerija Heybal.
Vstopnice se dobe od srede 24. t. m. dalje po običajnih cenah v predprodaji knjigarne Glasbene Matice.
jo hrabro odkurili (med prvimi Thurn-herr). Občinski komisar, bivši državni rekorder, je postavil nov rekord v begu čez drn in strn na dolge proge. Dva dni so ležali po mestu mrliči, ker ni bilo oblasti, du lii ukazovala in nil kogar, da bi jih pobral.
Jože Rus obljublja palače
Nato je prišel bivši višen.jski vodnik Jože Rus, minister komunistične, pravice, ocenil Škodo in potolažil Višnja-nc, da jim bodo čez nekaj mesecev zgradili moderne palače. In višnjegor-sko ljudstvo mu je verjelo, kakor je tudi sveto verjelo, da sta metala bombe višnjegorski kaplan in komandant vaške straže nu Polici. Bombardiranje jo Višnjane spomnilo, da nekje zunaj živi pravica, ki je malo drugačna od komunistične in začelo jih je skrbeti. Ze so iskali stike z nckomunisti in se jim priporočali.
Konec komunističnega raja
Kakor strela z jusnega neba so padli na praznik Vseh svetnikov Nemci v Višnjo goro. Komunisti so odleteli, njihovi pristaši pu preplašeni begali ter jokali po izgubljeni svobodi — pametni pa so se oddahnili. Nekateri sumljivi tipi so šli z banditi v gozd — meščanski gospodki in gospodične pa so čez noč zboleli za različnimi boleznimi — knj ko živci tako hitro odpovedo. Nekaj tipov pa sc je utihotapilo v Ljubljano, kjer mislijo, da so ušli roki pravice. Ljudje pa si žele domobrancev. reda in miru in pravičnega plačila vsakemu po zaslužcnju.
Kmet il okolico.
Komunisti upropastili železničarske družine
Ljubljana, 22. novembra.
Znano jc, da je imela komunistična agitacija že v bivši Jugoslaviji za enega glavnih svojih namenov zrevolucionirati železnlčarskl stan. Tudi marksistična predhodnica komunistične stranke, pokojna socialna demokracija jo najbolj agitirala med železničarji. Delo je' bilo obema strankama toliko lažje, ker je železničar zaradi svoje službe precej odvisen od dolika z zunanjim svetom, manj navezan nn dom in na družinsko življenje; s tem ni rečeno, da železničarji ne bi bili dobri družinski očetje, vendar pa so lažjo pristopni zunanjim vplivom. Prav železničarji so se v Ljubljani, kakor drugod po svetu, izkazali za skrbne družinske očele, saj je cola vrsta enodružinskih hiš v Ljubljani (Rožna dolina, Zelena jama, Šiška in drugod) last železničarjev. Vsak' razsoden železničar jo pač mislil, da bo s svojo zasluženo pokojnino v lastni hiši z vrtom na stara leta dostojno živel. Toliko bolj zločinska jo bil,•l agitacija marksistov, ki so po že-lezničarskih delavnicah, po progah, v uradih, v naselbinah, v skupnih menzah, imeli železničarje lako rekoč na kupu in jim razlagali svojo modrost, pri tem pa so sklicevali na delavsko zavest in vzajemnost. Zadnji dve besedi, zavest in vzajemnost, morata biti v besednjaku vsakega železničarja, nihče pa jiin ni hotel povedati, da povsem drugače, kakor to mislijo marksistični hujskači. Moramo tudi povedati, da so marksisti imeli v žclezničarskem stanu vedno le majši-no, toda ta manjšina jc bila bojevita in nasilna, da jo trezno večino zlahka obvladovala in jo terorizirala. Od tod tudi napačno splošno razširjeno mnenje, da bi bili vsi železničarji komunisti!
Prve strašno posledico komunistično agitacije so so pokazale 1. 1920 ob znanem železničarskem strajku, ko jc v Ljubljani padlo zaradi brezvestnih komunistov 14 ljudi, med temi tudi nekaj nedolžnih žrlev.
Tudi po tem ponosrečenem štrajku — saj so železničurji tudi brez njega dosegli izboljšanjo položaja, se jc večkrat v jasni luči izkazal škodljiv vpliv komunislov na železničarski stan. Saj na železnici dostikrat ni mogel napredovati, ne biti imenovan, kdor ni bil član komunistične organizacije. Železničarjem nekomunistom pa so njihovi tovariši celo v službi metali polena pod noge in jih lovili na male napako, da so dobivali v ocenah črno pike in kaj to nn železnici pomeni, vedo železničarji sami prav dobro.
Pravo katastrofo za številne železni-čarsko družino pa pomenja dejanje komunistov na Dolenjskem po 8. septembru. Tedaj, ob badoglievski izdaji, je bilo na Dolenjskem 13 partij železničarjev iz Ljubljane, več sto oseb, skoraj samih družinskih očetov. Vse so komunisti mobilizirali, večino prisilno, neka-tori pa so seveda šli prostovoljno. Večini železničarjev se jc sicer posrečilo, da so komunistom ušli ali pa so jih osvobodili domobranci, oziroma Nemci. Zaradi komunistov in po krivdi njihovih tovarišev, komunističnih železničarjev samih, pa so sedaj vsi ti železničarji ta-korekoč na razpoloženju. Čeprav imajo nekateri tudi po HO in več let službe in so zreli za upokojitev, je vendar njihov obstoj negotov. Kakor čujemo, je uvedena natančna preiskava, da natančno ugotovi, kdo izmed železničarjev je kriv in kdo no, kdo je bil od komunistov teroriziran in kdo je šel k njim prostovoljno! Dotedaj pa niso zagotovljeni njihovi dohodki, ludi če delajo. Tako so komunisti onesrečili nad sto železničarskih družin v Ljubljani, ki nc vedo, kaj jih čaka prvega, s čim bodo plačali nprovizacijo, stanovanjo in drugo potrebščine! Edino upanjo je, da bodo pravi krivci kaznovani, nedolžni pa reaktivirani, tako, da ne bodo nedolžni trpeli zarani nahujska-ne manjšine 1
Za današnji dan
Koledar
Torek, 23. llstopada: Klemen I., papež in mučenee; Felicita, mučenica; Lukrecijo, devica in mučenica.
Sreda, 24. ^topada: Jun. od Križa, spoznavalec in cerkveni učenik; llrizogon, mučenee; Flora, devica in mučenica.
Dramsko gledališče
»Potopljeni svet«. Red Torek. — Ob 16.30.
Zaprto.
Operno gledališče
Kino Union
»Ljubezen v poletj u*. Predstave ob 15.30 in 17.30.
Kino Sloga
»Bratec ti moj«. — Predstave ob 15 in 17.
Lekarniška služba Nočno službo Imajo lekarne: mr.
Bakarčič, Sv. Jakoba trg <); mr. Kamor, Miklošičeva cesta 21), in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Osebne novice
Poroka. V nedeljo, 21. t. m., sta se
poročila v lepi lichtenturuski kapeli g, Vladimir Vovko, uradnik pri 7>Z, iu gdč, Vida Lovrenčič, uradnica pri istem zuvodu. Mladi par je poročil šempetrski župnik g. Alojzij Košmerlj. priči pa stu bila ženinov oče g. Pavel Vovko. sodni nadoficial v p., in nevestin oče g. prof. dr. Joža lovrenčič. Poročenima želimo v njunem novem stanu v6e sreče ob obilnem božjem blagoslovu.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Megleno in hladno vreme
Ljubljana z vso širno okolico, barjansko ravnino in širnim ljubljanskim poljem tja daleč proli severu je že več dni popolnoma aastrta z visoko megleno plastjo. Megle valovo in se premikajo kot bi bilo veliknnsko jezero. Sonce ne I more prodreti tega meglenega ščita. I Sploh je zadnji čas zelo oblačno. Oblaki se drže v višini 10C0 m. Vse kaže, da nastopi v kratkem spet sprememba vremena, kajli na eni strani ee dnevna temperatura dviga, na drugi strani pa barometer pada. V soboto je bila dosežena maksimalna temperatura +3.8" C, v nedeljo še nekoliko višja +5.4° C. V nedeljo je bil zaznamovan temperaturni minimum +2.4", prav toliko v jKmede-Ijok apilraj. Barometer jo dosegel v soboto najvišjo stanje, nalo pa jc začel lahno padati. V nedeljo stanje baro-metra 768.4, a v ponedeljek že 762.0 mm.
V	sofc^lo in nedeljo je nekoliko rosilo.
V	48 lirah do ponedeljka Jo padlo 5.5 mm dežja. V drugič la mesec zapadli sneg, kl je dosegel v ravnini višino do 33 cm, jo večidel že skopnel. Po poljih so prav tenke plasti snega.
Gorenjski suknarji in Elizabetina nedelja
Ta nedelja, ki ji stari ljudje pravijo Elizabetina nedelja, je bila meglena, hladna in čemerna. Le popoldne 6e jc malce zasvetlikalo. Ljubljančani so ostajali rajši doma. Tu in tam so odhajale skupine nn razne strani, kjer točijo rujno kapljico in ljudi še nekako postrežejo z dobrotami. Velik naval občinstva pa je bil na vse kinematografe in na obe gledališči. Vse predstave so bile deležne velikega obiska in s tem tudi finančne podpore.
Elizabetina nedelja je bila pred slo loti zelo čislana pri vseh sejmarjih, kramarjih, suknnrjih in drugih trgovcih. V Ljubljani je bil na Elizabetin teden velikanski jesenski semenj, na katerega so prihajale množice podeželskega ljudstva nakupovat vse polrebno za zimo in prinašale naprodaj razne jesenske pridelke. Velik in živ je bil la semenj. Na Marijinem trgu okrog frančiškanske cerkve so postavili svojo velike štante gorenjski suknarji in prodajalci platna. Gorenjsko sukno je pred sto leti zelo slovelo. Naš
človek 6o je edino v njega oblačil. Gorenjska suknarska obrt pa je začela nato pešati, 'ko je na semenj prišla tuja konkurenca s cenejšim blagom.
Nepremičninske rubežni in dražbe
Zanimiv je pregled nepremičninskih rubežni in dražb za zadnja dva meseca, to jc za september in oktober. Healne eksekucije 60 postale redkejše, sodne dražbe nepremičnin so pa še redkejše in letos sploh še ni bilo prodano nobeno posestvo na dražbi. V septembru jo bilo vloženih 20 realnib eksekucij, s katerimi so skušali upniki zavarovali svoje terjatve na posestvih raznih dolžnikov. Šlo je skupno za 27.930 lir. V oktobru jo bilo pa 22 predlogov za znesek 50.892 lir. Zaradi terjatve 12.458 lir je bila predlagana prisilna uprava nekega posestva. Prisilno uprave, 'ki so bile v dobi največje gospodarske krize od 1928 do 1933 zelo pogoste, so sedaj redke. Zanimivo jo, da je v obeh mesecih mestna občina ljubljanska vložila pri okrajnem sodišču do 25 predlogov za izvedbo realnih eksekucij v kritje neplačanih mestnih davščin, pri katerih je šlo dostikrat za malenkostne vsote, kakor za 62 in 72 lir. V septembru je bil zaznamovan samo en predlog za uvedbo dražbenega postopanja pri nekem posestvu. Šlo je za 10.000 lir. V oktobru je bilo predlaganih 9 novih dražb nepremičnin. Neko posestvo je prišlo na dražbo zaradi terjatve 193.000 din, druga posestva pa zaradi raznih manjših terjatev v skupnem znesku 42.540 "lir. Ustavljenih pa je bilo septembra in oktobra 39 dražb, ki so bile lani in prejšnje lelo predlagane.
Razne nezgode in poškodbe
Kronika Je od sobote do ponedeljka zaznamovala nekaj večjih in manjših nesreč in poškodb. V Streliški ulici št. 2<> je v nedeljo zjutraj zadela srčna kap zasebnika Viktorja Čemela. Bil je mrtev. Z lestve je padel in se hudo poškodoval v nedeljo popoldne sluga France Andlo-vec. stanujoč na Cesti v Zeleni log 37, V Prešernovi ulici je v soboto popoldne neznan avto povozil lOlelno hčerjo uradnika finančne direkcije Jelko Večeri novo. Dobila je poškodbe jx> glavi. — Na Galjevici šl. 59 stanujoča livar jeva hčerka Marta Mostarjeva se jo hudo
opekla. — Ošaben Janez, 14 letni sin železniškega nameščenca se je urezal v levo roko. — Angela Hafnerjeva, 59 letna služiteljica, je pudla z voza tn si zlomila levo roko. — Na Vrhniki ni je v domači kuhinji pri padcu zlomila levo nogoSOlelna strojnikova žena Marija Ži* bertova. — Raliovec Anton, 5 letni posestnikov sin, je doma v Račni pri Velikih Laščah padel z okna in si zlomil levo nogo. — V Bezuljaku nn Notranjskem je bil 18 letni posestnikov sin Meden France po nesreči obstreljen od svojega tovariša.
Sadjar in vrtnar
Trideseti letnik ^Sadjarja in vrtnarja'', glasila Sadjarskega, in vrlnarskegu društva, je bil z zadnji) številko, ki jo izšla za oktober, november in december, zaključen. Ta lepa strokovna revija se ponaša s prav zanimivimi in lepimi članki iz sadjarstva in vrtnarstva. Vidno napreduje. Tn letnik sta uredila inž. Ciril Jeglič, kmet. svetnik - referent za sadjarstvo, in Franjo Kofol, sadjarski nadzornik. oba v Ljubljani. Ob zaključku lega letnika uredništvo kratko omenja, da se obračun, t. j. redni občni zbor društva za leto 1942 ni mogel vršiti v tem letu. Skupščina se je morala preložili na nedoločen čas. Uredništvo upa, da 1)0 lahko dalo prihodnje leto obračun o društvenem delovanju za obe leti 1912 in 1943. Dobro sadjariti in vrtnariti jo velika umetnost, lako kakor dobro kme-tovati in že Beivveisove >Novicer »o leta 184« zapisale kValko in jedrnato: Dobro kmelovali — so rekli že a. J. P. Je-Senak. pervi slovenski pisatelj krneli j-skih bukev — je ena narpotrebntših vednosti na svetu, zoper te postave grešili, je sebe v veliko škodo pcrpravili.t Sadjarstvo in vrtnarstvo je res prav tako kot kmetijstvo velika umetnost in vednost, kl jo gorenja revija sistematično in z vnemo širi med vsemi sloji našega naroda.
Poziv prosvetnega oddelka
V službenih zadevah naj se zglasijo v pisarni prosvetnega oddelka mestnega poglavarstva, Salendrova 6, naslednji učilelji-ire: Zorn Olmar (Sela pri Jtt-gorju). Grum Botromiraf Dolenja vas), štrubelj Albina (Kompolje), Topolovec Milena (Ribnica). Kmer Herman (Ribnica), šemrou Ana (Cerknica), Križaj Ivana (Hinje), Pavlič Ivo (Št. Jernej), Zlatic Leopold (Trebelno).
Darujte za Miklavža
le koristna In uporabna darila
NE VESTE KAJ?
Lepa knllga je najboli hvaležno darilo
To velja zlasti za veliki roman v slikah
»
IVANHOE
«
nesmrtno delo velikega W. Scotta
Dobite |o v vseh knjigarnah in v uredništvu ..Slove nt a"
Vsako druga darilo bo dražje!
Zgodovinski paberki
22. listopada;
I. 1780. se jc rodil v Thalmtllile pri Plesskirciiu v Badnu komponist Kon-radin Kreutzer. Po dovršeni srednji šoli se je posvetil medicini, pa prešel noto k glasbi. Deloval je največ na Dunaju, umrl je v ltigi. Kreutzer je uglasbil celo vrsto pesmi, ki jib odlikuje svežina in prirodnost, zuto so ohranile še danes svoj |>onien. dočim jc od njegovih 30 oper zašlo večina že v pozabo.	t
27. listopada: I. 174" se je rodil baron 7iga Cojz, eden najpomembnejših mož našega kulturnega in gospodarskega življenja v zadnjih desetletjih 18. stoletju. Čeprav ni bil čistokrven Slovenec, se je vendar trudil za kulturni in gospodarski dvig našega naroda. Zbral je cel krožek izobražencev, jim dajal iniciativo. pa velikokrat tudi gmotno podporo pri njihovem delu. Znani so zlasti Kumerdej, Linhart, Kopitar in naš prvi pesnik Valentin Vodnik. Večji del življenja je preživel v Ljubljani, kjer jc 1. 1819. umrl —
Kako važne naloge v današnjem življenju (tehničnem, gospodarskem in političnem) imajo tudi malo znane kovine, vas bo poučila prib, ,Svetova' številka.
Obvestilo)
Stanovanja za pripadnike nemške oborožene sile (za posameznike in enote) v hotelih, javnih ia zasebnih poslopjih se smejo vzeti v najem ali oddati lc proti stanovanjskemu nakazilu mestne komnndatiire. Že oddana stanovanja brez nakazil se morajo takoj prijaviti stanovanjskemu uradu na inestni koinnnda-turi: Gledališka ulica štev. 3.
Izjava
Glede na članek v »Slovenskem domu: z dne 20. novembra 1943: »Gledališka umetnost se je vrnila na deieln«,
kjer je tudi odstavek, ki omenja mojo ime: »Ta dramska in operna družba je čakala tudi igralca KoSiča, ki pa zar.iii ovir ni prišel na mesto.«
Na gornje izjavljam sledeče: Dne 24. oktobra sem šel skozi blok na Ižansko cesto po živila. Kmalu izza bloka me je zajela komunistična patrola. ki me jo odvedla proti moji vylji v hribe, in sicer v Velike Lašče. V torek 26. oktobra zjutraj se mi je posrečilo pobegniti iz komunističnega paradiža v I.|ubljnno. Pri Mateni sem k sreči naletel na nemško vojsko, ki me je rešila.
Gornje v »Slovenskem domur je verjetno nnstalo takole:
Komunistična patrola, "iti me je nasilno odvedla, je najbrž, javila, da so me zajeli in lako je bila la družba ofarskih igralcev obveščena. Izjavljam, da nisem bil nikdar ofar niti komunist in sem dosledno najostreje obsojal zločinstva o'n in komunizma. Nadalje izjavljam, da nisem hotel nikdar, niti nisem Imel namena sodelovali pri kaki »družbi ofarskih igralcev«. Niti nisem nikdar hotel k nJim, ker so mi idejno tako fundamen-talno nasprotni, da je moje sodelovanje z OF, ki sem io vodno obsojal in grajal, popolnoma Izključeno.
Milan Koši?, fl.m Drame.
Dnevne novice
Na prainlk it. Jine«» od Krita, v »rft-
do, 24. novembra, bo v kariuelskl cerkvi »a Selu eelodnovno čoMouJe. Ob 6.SO bo slovesna av. maša. Nato v»ako uro do 11 tiha »v. maša. Popoldne od 8 <lo 4 molttvona ura r.a ženo iu dekleta. 0t> 5 pridiga. Govori g. tupnik ftpeudil. Po govoru pete litanijo pretv. Srcu Jezusovega iu blagoslov. Lepo vabljeuit
Zdravniki tukijinje Interne klinike »o
darovali namesto veuea na »rob blagopokoj-ue ge. Amullje Krnšoveo v počastltov njene«« »poinlna za dijake Oraimovegn dlja-škegu doma UM lir, kar »e uprava doma darovalcem najlepše »ahvaljuje.
Odtrgane Hce elektrovod«. Večkrat «o dogaja, da nevol«l ljudje primejo odtrgano ali vlteio /ieo eloktrovoda, prav tako pn laliko pridojo i) ileo v dotik razne iivoll. Ker Je to dotikanje lahko nevarno za življenje, oponnrjn mostna elektrarna ljubljanska. naj visečih lic ne prijemlje nihPe, obenem pa tudi prosi, naj tisti, kl opazi od-trgano tleo, to tukoj javi mestni elektrarni.
Prenovljena notranjščina kini »Sloge«. V sklop« železulfarsktli gospodarskih Iu izobraževalnih orgunizneij ima kino Slogu posebno mesto. Ze dolga leta predstavlja vir dohodkov, 1* katerega se pokrivajo Izdatki za glasbeno Solo, Sloglno godbo In druge lelezuKarske Izobraževalne panoge, kl hočejo ielezuiCarskiin otrokom omogočiti šo-tanje In Izobraževanje. Pred dvetnu letoma Je prlšlu Sloga v sestav enotne organizacijo in je znčeln hirati. Septembrski dogodki su tudi tod prinesli ve« jnsnostl ln Sloga se Je svoje nalogo lotila vnovič. Kino prostori so bili potrebul temeljite prenovitve In prečl-Sčenja. Uprava kina je pod vodstvom g. predsednik« Podbregnrja ln upravnika g. Kurlann to delo opravila in v soboto »o biln popravila končnim. Posebno okusno so urejeni prostori pred kino dvornuo. Veža je razširjena, blagajniški prostori ličnejši, urejen pa tudi bulfet. Na steni jo nameščena tudi priprava, kl došteeu pokaže, katero dejanje riltua tedn.l teče nn filmu. Tudi dvorana souia je olepšana, prosnnžena iu preslikana. Nn obiskovalcu naredi veliko lepši vtis kakor prej. ttprnva si prltadevn, da bo ta naprej v prenovljene prostore vn-bila obiMnstvo tudi z dobrimi in kakovostnimi filmi. Film »Bratec moj', kl gn trenutno vrti; Jo vreden ogleda. Oblikovalci
t Župnik Jožef Lavtižar
lz Rateč na Gorenjskem jc prišlo sporočilo, dn je v soboto, 20. novembra, umrl tam bivajoči upokojeni župnik Jožef Ijivti/ar, č. kon/ist. »vetiiik, bi-«eroma5nik in starosta slovenske duhovščine. Dočaknl je visoko starost 02 let. Pogreb bo danes, v torek, v Ru-tečah.
Pokojni «e jo rodil 12. decembra 1831 v Kranjski gori. V mašnika je bil posvečen dne II. septembra 1875. Služboval je kot kaplun v Gorjah, v 1'olju-nuh nad £>kofjo Loko in v Šenčurju pri Kranju, kot upravitelj v Rnhovščini, kot župnik pa de-;et let v Kokri, eno leto nn Rledu in v Ratečah od I. IVH> do 1930, torej 43 let. Pokoj je Uživat le dobro leto. ko je I. 1041 moral spet prevzeti oskrbovanje župnije Rateče, ter povrh še Kranjsko goro in Dovje, l ako ie delal v dušnem pastirstvu blizu 70 let.
S pokojnikom lega r grob eden nui-l*>lj vidnih duhovnikov ljubljanske škofije, l avtižar ni bil samo vnet in spreten dušni pastir, marveč tudi znan Dotormec, zgodovinar in glasbenik. Spada med Slovenec, ki so največ in najdlje potovali. V njegovih potopisih, ki jih označuje mirno, epično pripove-iluje, prevladuje subjektivnost; iz potopisov po slovanskem svetil veje dih slovanskega navdušenja. Skoraj nepregledni so spisi, ki jih je objavil v posebnih knjigah in po raznih listih. Veliko je proučeval tudi domačo, zlasti cerkveno zgodovino in pisal o tem knjige in članke. Cilasbo je goii! že kot dijak in, bogoslovec, še bolj kot duhovnik. Tudi komponirul je razne cerkvene speve ter napisal in uglasbil pet snevoiger. neke vrste ljudskih operet. Ril je celo življenje neugnano delaven. peresn ni odložil prav do zadnjih dni.
Kot človek je bil pokojni izredno blag in mil. Za vsakogar je imel prijazno in pripravno besedo. Zalo jc bil povsod izredno priljubljen.
KULTURNI OBZORNIKI V drnrti žtevilki noliudno znanstvi
Carlo Vigletti, Izgubljeni poklic. Prevedel dr. Fran Knific
Mladinska založba na Rakovniku je izdala, lepo mladinsko knjigo za naše fante »Izgubljeni poklic«. V nji pisatelj prikazuje vzore in boje mladega fanta, ki bi rad postal duhovnik in misijonar, pa mu stoji napoti — kdo bi to mislil — lastna mati, ker ga z vso silo in vsem materinskim vplivom od tega odvrača. V resnici, slepa materinska ljubezen do otroka je vzrok, da funt ni postal duhovnik, nujsi jo še tako srčno želel, marveč je povsem zgrešil svoj poklic. Tukolo je mati rekla ravnatelju zavoda, ki jo v njem študiral sin: >Moj sin se je vrnii domov z namero, da postane duhovnik. Pri petnajstih letih, pa se s takimi mislimi ukvarjal Pa zdaj v teh časih 1 Rečem vam, rajši vidim svojega sina mrtvega pred suho. knkor pa, da bi postal duhovnik!« Dokler jc šc živel oče, je bilo sinu še obstati, po njegovi smrti pa je popolnoma zavladala mati in pregovorila sina, du je izstopil iz noviciata, ko je bil vanj že vstopil po treznem pre-mišljanju, ki ga je k njemu ode tako lepo znal navajati. Mati grozi sedaj sinu s svojo smrtjo, če bi je otrok ne hotel poslušati. In sin se ukloni nesrečni materini želji, izstopi iz samostana in postane — kvartač, božjeropnik in pretepač, tako da nazadnje pride šc v
ječo in si tam nakoplje, bolezen. Po obisku pri don Bosku pa končno tudi mati spozna svojo preveliko zmoto in dovoli bolnemu sinu, da napravi redovne zaobljube in umre spokorjcnc smrti. A njegov življenjski poklic jc bil za zmerom izgubljen.
Knjižica je prelepo vodilo na pot našim študirajočim fantom, da si morajo izbrati svoj poklic po svojem srcu in nagnjenju, pa najsi bi jim nasprotovali starši in ves sveti Jc pa obenem oster opomin modernim meščanskim materam, ki cclo rajši vidijo svoje sinove mrtve kakor v du-hovskem stanu! Gorje, če so tudi med Slovenci take matere! Kaj bi bilo z našim narodom, če si n jegovi sinovi nc bodo več smeli izbirati svojega poklica v vinogradu Gospodovem! Matere, tudi ve preberite pričujočo knjigo. saj vam bo (»okazala pravo pot prt vodstvu sinov, ko si ti po srcu izbirajo svoj poklic. Mlademu popotniku pa, Ki bo prebral to žalostno zgodbo, ki je vsa polna poe/ije in obenem nauk zanj, bo ta zgodba nada veselega vstajenja, četudi je že kdaj padel iu odpadel od Boga! Da bo knjiga kljub izrazito poučnemu značaju mladini prijetna, je poskrbel Jože Ileranek s svojimi nazornimi ilustracijami.	F. J.
>Svet« v vsako hišo l
V drugi številki poljudno znanstvene knjižice Svet, ki jc začela izhajati z letošnjim septembrom, smo dobili knjigo o ladjah, kakor jo je spisal Henrik van Loon in jo je za Svet priredil M. R. Tako smo za zanimivo knjigo o denarju dobili sedaj poljudno znanstven razgled o pcmorstvu in prevoznih sredstvih čez vodo od vsega početka pa prav do današnjega mogočnega razvoja ladij in parnikov ter velikih bojnih brodov.
V predgovoru razlaga prireditelj namen knjige in njeno sestavo. S knjgioo o ladjah je hotela knjižnica Svet med nami razbliniti tisto sanjavo in docela romantično mnenje o samem veselem življenju na morju ter prikazati pravilno podobo mornarjevega življenja in tudi stvarne in resna težave in strahote, tudi senčne strani življenja na ladjah. Kajti tudi na morju je življenje včasih trdo in nezdravo, človeka dostikrat celo nevredno. Knjiga naj bi naše najširše sloje poučila tudi o tem. koliko je človek dosegel na morju že po svojem naravnem nagonu, koliko pa je še posebej napredoval prav kot človek, ki je obdarjen z razumom, zlaiti pa še zaiadi vpliva krščanskih nravstvenih načel in sodobne kulture, ki je dosegla tak višek v snovnih kekor tudi v duhovnih stvareh.
Knjiga Ladje jc razdeljena v dva dela: prvi govori o zgodovini ladij, drugI del pa razpravlja splošno o mornarstvu. Začetek in zgodovinski razvoj ladij spremljamo od prvih početkov na Nilu in v vzhodnem delu Sredozemskega morja preko starega in srednjega veka do najnovejših časov. Prikazovanje razvoja ladij je
ponazorjeno s številnimi dobrimi podobami. Na koncu tega dela jc govor tudi o napredku ladij v prihodnosti.
Medtem ko je prvi del lepo poglavje iz tehničnega napredka, je drugi del popolnoma civilizacijskega in kulturnega značaja. V njem je najprej beseda o vplivu mornarslva na državno in kulturno življenje med Grčijo in Perzijo, med Rimom in Kartagino, o njegovem pomenu za razvoj turške sile v Evropi do znamenite bitke pri Lepantu, pa še naorej o njegovi važnosti za razmerje med Španijo in Angleško, med Francosko in Angleško, ter končno o njegovem pomenu za odkritje Amerike in drugih delov sveta. Nato pa preide prireditelj na posamezne zanimivosti, ki so v tesni zvezi z napredkom mornarstva. Tako podrobneje govori o krmilu in njegovem razvoju, o svetilnikih, od starih do najnovejših, o vremenski karti, ki je tako pomembna za mornarje na globokem morju, o prometni mreži, ki se je danes ta dan tako razvila, o podmorskem kablju, ki veže med seboj celine, o ublaženju guganja ladij, o morskih potapljačih, o dviganju ladij z morskega dna, o reševalnih čolnih, ki so posebno ob času vojske tako odločilni, o čezocean-skih ladjah, skratka: o vsem, kar človeka tako zanima v zvezi z vprašanjem o pomorstvu. O vsem tem sc lahko do podrobnosti poučiš iz te Svetove knjige o ladjah.
Nekatere stvari sc sicer v prvem in drugem delu ponavljajo, vendar so na vsakem mestu v drugačnih zvezah in zato povsod koristne. Dcio je vseskozi bogato opremljeno s podobemi, saj je skoraj na vsaki strani po ena, na nekaterih ceio po
več obenem. Te podobe so seveda za poljudno znanstveno knjigo nujno potrebne, kajti knjižica Svet je namenjena predvsem najširšim plastem našega naroda. Zato jo najtopleje priporočamo prav tem. saj stane posamezna knjiga broširana le 20 lir, vezana pa 35 lir. Kakor knjigo o denarju, je tudi Ladje na zunaj opremil arhitekt Vlado Gajšek. V glavnem je namreč zunanjost za vse Svetove knjige določena enaka, le na prvi strani na desni spodaj bo zmerom ustrezajoča podoba za vsako
novo knjigo.	F J.
•
Učbenik angleškega jezika. Priredil Janko Kotnik. I. del: Vadnica z angl -slov. in slov.-angl. slovarčkom in obširnim uvodom v izgovarjnvo. Tiskovna zadruga. V Ljubljani 1943
Cvetke s katedra
Marsikdaj Re kak profesor »zaleti«, ko prodava, in oče takih -.zaletlovc pravijo. da je profesor Galclll. ki je svoj čas poučeval v Gothi. Ta je med drugim dejal:
»Jan Ilus jp v Koslnici prestal muke Bežiganja in sieer poleti 1115, ko je bila žo ilak huda vročina.«
»Po bitki pri Lipskem je bilo videti mnogo konj, ki jim je bilo odstreljenih po troje, četvero nog, kako so brez gospodarja tekali okoli.«
>01af VI. je bil sin Waldemarja II. in vsi Olafi so se imenovali Olaf, prav do petega, ki mu je bilo ime Kristijan.«
»Varus jo bil tisti rimski vojskovodja. kl se mu je posrečilo, da so ga Germani premagali. \
Džingiskanovi Mongoli na pohodu
Aeliki prnded pa je svoj čas dobro vedel, kaj mu je storiti.
Vsi njegovi zakoni so skrivali v sebi čudodelno silo in so v resnici kar nekako poplemenitili in dvignili surove tolpe. Celo kronisti tujih rodov in iz tujih držav vedo poročati, da v L)žin-giskanovem cesarstvu prestopkov proti »jasi« ni skoraj bilo. Vsak Mongol je tedaj lahko zapustil svojo hišo podnevi nli ponoči in na stežaj odprto in v njej vso imovino; naj je ležalo njegovo imetje kjer koli in so bile med tem kakršne koli dragocenosti, nihče si jih ni npnl dotakniti.
In potem, »gospodar zemlje« suni!
Ni potreboval nobenih naslovov. Pa tudi ne nobenih označb, znamenj ali odličij.
Vse njegove listine, njegovi odloki, ukazi, dal je njegove odločbe in pisma, so imela tam, k jer se je bilo treba podpisati, enostavno belo praznino. Nobenega naslova ni bilo, nobenih znakov, žigov ali pečatov. Na prostor, določen za podpis, je narisa! le dve kratki besedi: Džingis-knn.
In to je zadoščalo! Obe besedici sta imeli v vsej Aziji strahotno moč in so sila dobro zalegle. Jezik, v katerem so
bila zasnovana njegova pisanja, je bil jasen, odrezav in brez lepotnega besedičenja. Nekoč se je bžingiskanu zgodilo, da mu je predložil prevnet in preizobražen tajnik odlok, napisan nekoliko drugače. Zvedavo je gledal pi-surček v lice svojemu gospodarju, ko je ta bral odlok, ves ozaljšun s čudovito lepimi vljudnostnimi pokloni in izrazi, za katere je mislil pisarček. da bodo Džingiskanu posebno všeč. Džingiskan je počasi prebral povoščeni per-gament in se nato za/rl v pisarčka kot v nekakšno čudo Nekaj minut za tem so revežu že oddrobih glavo.
Kronisti poročajo, du je poznal Džingiskan le dve molitvici, ki jih je molil svojemu Bogu na čast. Prva molitev je obsegala prošnjo za neporuš-110 zdravje, druga pn prošnjo za čim daljše življenje. Smešno bi bilo misliti, dn je ta trdosrčni samodržec imel morda strah za svoje življenje in dn se je bal sinrti. Ne, nikdar ni pokazal strahu pred smrtjo in še kot star možak je jezdil dvesto korakov pred svojimi jezdeci na čelu sovražniku nasproti in tako vodi! v napad. Je pn hkrati bil Džingiskan toliko moder, da je nekako slutil, da je najbrž z njegovim
življenjem in z njegovo smrtjo tudi nerazdružno povezana usoda, napredek in razpad Mongolov, če bo umrl prezgodaj," bodo najbrž umrli tudi Mongoli kot narod. Le on sam in nihče drugi bi zamogel obdržati cesarstvo, družiti skupaj ogromna konjeniška krdela: le on sam bi mogel zopet in zopet voditi vedno k no^n zmagam stoti-soče jn stotisoče bojevitih jezdecev.
In prav v tej točki je bi! prazno-dolgo.
lil prav v tej točki je bil pravno-veren kakor otrok. Ko so mu nekoč pripovedovali, dn jc neki prastari Kitajec menda iznašel kamen modrih, kamen, ki zagotavlja njegovemu lastniku večno življenje, ni odneliahl prej dokler končno res niso privedli na njegov dvor tresočega se kitajskega starčka. Možakarju je visela čez pleča čisto zbledela redka kita, znamenje res častitljive starosti. Sicer pa ta kitajski čudodelnik ni bil nič drugega kakor izredno prijazen, dobrosrčen in moder mož. Dolgoletna življenjska šoja je staremu Kitajčku res naklonila izredno modrost. V bridkem trpljenju in trpkih izkušnjah je sam zn sebe v pesnici odkril nekakšen kamen modrih. Seveda je bil ta kamen le za njega, drugim je dal lahko le svet, naj si ga poiščejo sami na isti poti, kakor jo je preromnl že on sam.
Zato je kitajski starček začel dolgovezni in z neštetimi vljudnostnimi izrazi prepleten nagovor in razgovor z Džingiskanom tako, da mu je dal res izvrsten nasvet, čeprav ga mu je podeljeval le po kapljicah. Dolgega govorjenja kratki smisel je bil tale: Džingiskan naj sc odpove slavi in časti. Nnj se odpove vsem zemeljskim užitkom in naj se poslovi od ugodnosti in imenitnosti, ki mu jili nudita njegov položaj in njegova osebnost. Ko bo to storil, mu bo postalo vse, prav vse popolnoma vseeno. Smrt in življenje bosta eno in zato bo tudi smrt za njega izgubila svoje želo in vse druge strahote.
Gromko je donel po palači Džingis-kanov smeli, ko je zapopudel nasvet prijaznega kitajskega starčka. Poslal ga je domov, nasvet pa zavrgel, saj sc I>o njem ni mogel in tudi ni liotel ravnati.
Kronisti poročajo, da se je »gospodar zemlje« še dolge mesece po tem dogodku, če so ga slučajno njegovi prijatelji sjiomnili na starega Kitajca, začel divje kroliotati. Z ostro in kruto zbadljivko, ki jo premorejo le Mongoli, jc potem vedno obdeloval starega kitajskega norca, njegove nasvete, j>a tudi lastne sanje o večnem življenju.
Da bi se odpovedal svoji osebnosti?
I Zakaj pa je potem sploh prišel na svet? Zakaj pa je potem njegovo zjek-lenelo telo vse prekrito z brazgotinami, ki so mu ostale od neštetih ran. Čemu potem jezdijo njegovi jczdeci po širnem svetu?
Pravijo, du se je Džingiskan šc dolgu leta kasneje hehetal — in to celo v sredi najbolj divje bitke — na. račuu kitajskega starčku, če se ga je slučajno spomnil. Življenjska modrost, ki je dozorela v Kitajcu iz starodavne kulture in iz dolgih življenjskih izkušenj, se je zdela Džingiskanu le klavrna tolažba. Bila mu je norčava modrost za preživete starčke ali pa za slabiče in prazne glave.
Še v današnjih časih, torej 700 let kasneje, kdaj pa kdaj slišimo ali beremo, čeprav le netočno in komaj nakazano, rla se v širnih azijskih pustinjah dogaja kar koli že, recimo nekaj strašnega ali pravljičnega — brezštevilni spopadi, zmede ali vojske — in skoraj vedno verjamemo.
Pred 700 leti pa so se najbolj čudoviti dogodki v resnici kar lovili po širnih ozemljih azijske celine, ®oda zu-padni svet ni niti sanjal o teh silnih dogodkih. Niti pojma ni imel Zapad o Džingiskanu, dokler ta sam ni posegel v Evropo.
(Dalje.)
Dramsko gledališče
Torek. 23. novembra, ob 16.30: »Potopljeni
svet«. Red Torek. Sreda, 21. novembra, ob IG: »Kovarstvo In
ljubezen«. Red A. Četrtek, 25. novembra, ob IG.30: »Kavarnl-
ea«. Red Četrtek, retek. 26. novembra, ob 16: »Normanskl junaki«. Itod Prvi. Sobota. 27."novembra, ob 1G.30: »Cvetje v Jeseni«. Red Sobota.
S. Cajnkar »Potopljeni svet«, drama v 4 dejanjih. Osebo: dr. Vclunr — Gregorin, I.iliana, filmska igralka — Scverjeva, Vi-vina, njena sestra — Pugljeva, msgr. Ciril — J. Kovii1, Klara, tajnica — Ukinar-Bol-tarjeva, dolavcc — Blaž. Režiser Gregorin.
Operno gledališče
Torek, 23. novembra: Zaprto. Sreda, 21. novembra, ob IG: »Netopir«. Opereta. Red Sreda. Četrtek, 25. novembra, ob IG: »Madame Ilnt-terfly«. Izven. Ccno od 32 lir navzdol. Petek, 28. novembra: Zaprto. Sobota, 27. novembra, ob 16: »Sneguročka«. Premiera. Izven. Ceno od 32 lir navzdol. Premiera pomladne bajke Rimskl-Kor-sakova »Snegorufka« bo v soboto. Delo obsega pet slik, ki so godijo: v zimskem gozdu, na vasi, na dvoru carja Berendeja, v pozdu in pod hribom sončnega boga Jarila. Snov je posneta po bajki Ostrovskega o do-kliei iz snega, ki so stopi v sončnih žarkih. Na osnovi to pravljice jo zgrajen poetičen libreto, kl posega globoko v življenje naravo in človeštva in razkriva prirodne zakone menjave in spreminjanja.
Radio LiiiKHana
f. dnevni spored za 23. november:
S..10 Jutranji koncert — 9 Poročila v nemščini in slovenščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slo-
Postanite „Svelov" naročnik!
IEL
KINO SLOGA
17-50
V nizu lepih filmov, ki jih predvajamo. bo ulitek za vsakogar, kdor bo videl film i najpestrejšo vsebino
»Bratec fi moj«
Izza dobe pesnikov Raimunda in Grillpar zorja Sodelujejo nnjboliSi umetniki: llans llolt, Herinuun Thimig, Marte Harell, \Viii nie Markns, Jane Tilden, Paul Morbipei Režija: lluns Thimig. Dunajska filharmonija
PREDSTAVE ob delavnikih ob IS in 17. ob nodeljah: 10.30, 15.50. 15.50 in ob 17.50.
IEL KINO UNION
Je li motrofe med dvema znl juhi jonromn samo prijateljstvo? Odgovor vam daje film
»
Ljubezen v poletju«
V stavnih vloirnh: Winnie Markns. Lotte Lan g, O. \V. Lischer in drugi odlični du
najski igralci. PREDSTAVE ob delavnikih ob IS.SO In I7.S0.
venščinj — 12.45 Koneert zn razvedrilo Izvaja radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijnneo — 14 Poročila v nemščini — 14.15 Popoldanski koncert — 17 Poročila v nemščini in slovonščini — 17.15 Popoldanski koneert — 19 Prireditov slovenskih domobrancev — 19.30 Poročila v nemščini, napoved sporeda za naslednji dnn — 19.45 Mala medig ra — 20 Poročila v nemščini — 20.10 Operetni napovi — 21 Križem krnžem po svetu — 21.40 Prenos iz Beograda — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba za lahko noč.
FILMI TEGA TEM
»Bratec ti moj« — film, ki ga predvaja kino »Sloga«, prikazuje zasebno življenje pesnika, komjionistn in igralca. Potem ko se mora poročiti s subreto •zato, tla pokrije grehe nekega kneza, si hoče končati življenje. Pa mu z?-stavi pot mlada, nepoz.nanu pevka, ki mu spet vlije voljo do življenja. Ko nastopi ona prvič v premieri »bratec ti moj«, doseže najlepši uspeli. Takrat se zaljubi vanjo nek grof. ki pa pozneje postane morilec, ker jo hotel nuditi njej vse razkošje, vedoč, da bo njeno življenje kratko, Bog ji je podaril lejKito in lep glas, a razjeda jo bolezen, in medtem ko je odveden n jen zaročenec v zaj>ore, ona umira. Toda človek, kateremu je rešila življenje, sluti nevarnost, pripelje se, n vendar eno uro prepozno. Ona je že mrtva. Ob smrtni postelji ji je stala kavar-narjeva hčerka, ki je ljubila igralca in zaradi njega stala ob umirajoči. In končno, ko se je ločil od svoje žene, katere ni ljubil, in ko je umrla pevka, se jjoroči z igralcem kavarnarjeva hčerka. — To je eden mnogih dunajskih filmov, ki jih že vsi dobro |>o-znamo, vendar pa ima jedro, iz katerega lahko zaključimo: igralec nima pravice odločati o svojem življenju, ker ga javnost zahteva zase. Ne spada sicer med najboljše, vendar pa lahko rečemo, da je pester in prikazuje dogodke živo in učinkovito.
Iz gospodarstva
Starostno in nezgodna zavarovanja
Iz poročila Zavoda za socialno zavarovanje ljubljanske pokrajine za leto 1942 posnemamo, da je imel zavod konec leta 1912. v svojstvu centrale nezgodnega zavarovanja 1005 rentnikov, katerih letne rente znašajo 1,009.000 lir. Od teh je 83:! trajnih rentnikov, katerih letne rente znašajo 755.000 lir, 88 vdov. katerih letne rente znašajo 119.000 lir itd.
V zavarovanju za starost, onemoglost in smrt je bilo v teku leta 1942. priznanih 21 začasnih rent in 30 trajnih za onemoglost in znaša povprečna priznana renta <5koli 50 lir mesečno. Vdovskih podpor je bilo lani priznanih 43, povprečje pa znaša okoli 20 lir. Dečjih rent je bilo priznanih 43, povprečno znašajo 20 lir.
81. Pa me je zaskrbelo in sem še celo grofiča vprašala, da me je debllo pogledal in odvrnil: »I saj mora biti v gradu. Davi je še bila.«
Sorodniških podpor je bilo lani priznanih 14, najvišja je bila 14.20 lire. Pogrebnin je bilo priznanih 22.
Nadalje je v letu 1942. prejemalo starostne in onemoglostne jx>dpore 219 pod-pirancev, najnižja podpora je znašala 22.80, najvišja 114 lir mesečno.
Hrvatska državna banka
Zadnji izkaz Hrvatske državne banke za 31. oktober 1943 sporoča naslednje postavke: aktiva: zlato in devize 114.0, klirinške terjatve 2.714.0, predujmi na terjatve v inozemstvu 9.973.35, državni drobiž 499.0, lomberdna posojila, menice in čeki 22.689.9, državne zadolžnice za prevzete obveznosti iz likvidacije bivše Narodne banke 7.853.9, tekoči račun finančnega ministrstva 347.65, nepremičnine in inventar 50.4, ostale terjatve 605.76; pasiva: glavnica —, rezerve 18.7, bankovci- v obt. 34.316.2, žirovni računi 7.566.06, obveznosti v inozemski valuti 627.3, ostale obveznosti 2.329.84 milij. kun.
Dne 7. novembra 1943 je bila v Zagrebu prvo skupščina delničarjev Hrvatske državne banke pod predsedništvom predsednika banke dr. Dragotina Totha. Delničarjev jc bilo 44, ki so zastopali 252 milijonov 375 tisoč kun delniške glavnice. Podpredsednik banke .inž. Junus Mehmedagič je ugotovil, da je glavnica 300 nilijonov kun v celoti vpisana. Za člana upravnega odbora sta bila izvoljena dr. Ivo Belin in dr. Valdemar Lunače, za namestnika pa Tomo Kostopeč in Franjo Cvijič. Za člane nadzorstva so bili izvo-lieni: dr Aleksander Hondl, prof. dr. Šim Debclič, Vladimir Očič, dr. inž. Drag. Cu-
tvarič in dr. Ovan Musa.
*
Mednarodna obrtniška centrala. Mednarodna obrtniška centrala, ki je doslej imela svoj sedež v Rimu in je bil njen , predsednik Peter Gazotti, je sklenila prenesti svoj sedež v Budimpešto. Vodstvo 1
OTROCI!
Piosite sv. Miklavža, da vas obdari s prelepo soonnnsko kmiuo
mm mlada in\
Uicdlln Kristu Hafner. Zunanjo in notranjo opremo i/.višil arh. Vlado GaJSek
Cena kari. L55.-, ves. v polplat. LtH).— Imeli jo boste v življeniu za spomin na mamico in očka
LJUDSKA KNJIGARNA v LJUBLJANI
Pred škofiio 5, — Miklošičevo ^
KI.OBTJCARNA
„P A J K"
vam strokovno osnaii, preobllka ln prebarva VaS klobuk, da Izgleda not nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. —• Se priporoča
RUDOLF P A J K, LJUBLJANA. SV. PETRA CF.STA ST. 88
MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 12 (Nasproti hotela Union)
»Svet pomeni: razvedrilo, kulturo, umetnost in znanost!
MALI OGLASI
KNJIGE slovenske in nemSke, znanstvene, medicinske tehnične m zabavne kupuje knjigarna klcinmovr & tlain-berg, Miklošičeva Ib.
CVETJE no najnižji ceni m- dobi pri Batoh, Kolodvorska 18.
BREZOVE METLE I držaje za lopate, orne-j la Ud , dobite pri Go-| spodarskf zvezi - Blei-vveisuva 29 in Maistrova 10
POSODO ZA KISANJE
repe dobite pri Gospodarski zvezi, Btui-\veisova 29.
centrale pa je prešlo na Hansa Schuberta, vodjo nemškega obrtnišlva. V tej centrali so včlanjene obrtniške organizacije trinajstih evropskih držav.
Vojaška obramba NDII. Pod predsedstvom dr. Mandiča je imela te dni sejo hrvatska vlada. Po vladni seji jc bilo za javnost izdano sporočilo, da razni inozemski sovražni glasovi, po katerih se morajo hrvatske vojne edinice boriti na raznih bojiščih, ne odgovarjajo resnici.
Z Gorenjskega
Večer zborne pesmi v Kranju. Pevska družina mladinske organizacije v Kranju je priredila te dni večer, posvečen zborni pesmi. Pred povabljenim občinstvom jc nastopila v dvorani strankinega doma. Na sporedu so bile tudi koroške pesmi.
Odlikovanje. Deželni svetnik dr. Gustav Skalka v Kranju je odlikovan z železnim križem I. stopnje.
SENO
Interesente za vagon-ske količine sena prosimo. da sporoče svojo potrebo Gospodarski zvezi. Bleivveisova 29.
17 LETNI FANT
z malo maturo, išče kakršne koli zaposlitve. Naslov v upravi »Slov t pod »Pošten, št. 7991.
ŠIVILJA
išče stalno službo. Takoj. Naslov v upravi »Sfov.c pod it. 79S5.
V paviljonu cvetličarne Šimenc. Sv. Križ, je bita najdena DENARNICA z nekaj denarja. Dobi sc istotain.
ZGUBIL SEM
osebno legitimacijo nn ime Mavec Matija, izdano v Vel. Laščah. Najditelja prosim, da jo odda v upravi Slovenca.
RADIO APARAT
skoraj uov in dobro ohranjeno kolo -prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod it. .994.
Krojaskeefi VAJENCA ftvdl'"" sprejme takoj modni salon Zanoškar Ludvik, Cesta Viktorja Emaouela 15-111.
KOZO uplcmcnicno, prodam. Smartinska ecsla 130.
INSTRUKCIJO
iščem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »bed-moSolcc« it. 79S0.
Kje, kdaj in kako so ljudje odkrili to in ono kovino, boste brali v prti „S ve to v i" knjigi.
Zahvala
Vsem, ki ste našemu očetu, gospodu
Leopoldu Primožiču
bili dobri ob času njegovo bolezni, vsem, ki ste ob smrti na kakršen koli način počastili njegov spomin, izreka iskreno zahvalo
njegova obitelj.
F. CHIE3A
, «L LSil
Najprej je torej bilo treba pritrditi svilo na stene; a še prej naj bi odnesli iz nje opremo. Nihče ni mislil na to. Ta-petniki so nekaj časa godrnjali, nato pa so se sami spravili na delo v razpoloženju, v kakršnem je delavec, ki mora opravljati delo, ki ni njegovo in ki se mu zdi prenizko za njegov poklic. V veži je bil pravi sodni dan: mize, naslonjači, preproge, kupi stolov, slike, zrcala. Bila je tako natrpana, da se je človek le s težavo preril skozi. Amarilis je pobrala čipkast prliček, ki je bil že ves pohojen. Izpod noge naslonjača je potegnila notni list in uredila cel kup knjig, albumov in revij, ki bi bil kmalu zletel po tleh. Nato se je prerinila do salona. Eno izmed oken je segalo skoraj do tal in skozi to okno so delavci z vrtnarjevo pomočjo vlačili najtežje kose pohištva: stekleno omaro, baročni predalnik, klavir . . . Nežika je skakala in kokodakala kakor prava ko-',<oš ter dajala navodila in pridevke vseh vrst. Amarilis, ki jo je zadel njen strupeni pogled, je stopila na vrt prav v trenutku, ko je sonce osvetlilo to zmešnjavo in se je zdelo, da se zabava ob pogledu nanjo. Zdelo se je, da se zabava posebno cb pogledu na klavir, ki se je kar svetlikal, tako da ga je Amarilis pokrila.
Nato je prišel na vrsto turški divan iz rdečega baržuna. Le s težavo sd ga spravili na prosto in ne brez kletvin in godrnjanja. Da bi ne bil preveč v napoto, so ga postavili ob živi meji, ki se je zdela kot pravo naslonjalo tega škrlatnega sedeža. Prinesli so na vrt tudi veliko zrcalo, ki ga je dal narediti Pardi lansko leto, ko se je vrnil iz Versaillcsa. Ogromno steklo se je lesketalo, ko so ga prenašal in se je umirilo šele ko so ga postavili ob ograjo, ki je obkrožala vrt pred vilo, Amarilis je vsa presenečena opazovala v njem sliko vile, ki se je v njem videla še bolj negibna kot v resnici. Videla je drevesa in nebo .. Bila je brez dvoma vila I.uiza. Videla je rožnat omet, materin balkonček, Arianino okno, s katerega je visela lutka, oblečena v rumeno in rdečo obleko siamske plesalke. Za hišo je bil gozdiček iz kame-lij; poleg njega se je bohotila magnoliia s svojimi mlečnimi cvetovi .. Tam doli, na koncu drevoreda ie stal nekdo, ki je bil videti silno zaposlen z avtomobilom: bil je Tone ... Da. Toda zdelo se je, kot da ji vse te stvari prvikrat razkrivojo svoj pravi pomen. Prevzel jo je nek čuden nemir, ki ni bil niti malo podoben navadnemu začudenju, ki jo je prevzelo
pred nekaj leti, ko je prišla iz samostana in prvič vstopila v to vilo, ki si jo je oče dal medtem zgraditi. Takrat jo je prevzela radovednost; a bila je obenem nekako nezaupljiva kakor da bi se bala, da bi kdo hotel prodreti v njeno notranjost. Pozneje je vse utonilo v neko nejasno ozračje.
Ko je sedaj gledala vse stvari v zrcalu, so se ji zdele bolj jasne in še bolj resnične
Zagledala ie brata, ki je prišel iz hiše in izginil med grmičjem. Še nikdar ga ni videla tako resničnega, kot zdaj v zrcalu. Hotela je iti za njim, čeprav mu ni imela kaj povedati Želela je samo da bi govorila z njim, se dotaknila njegove roke in tako pretrgala čar, ki jo je vklepal.
Toda Aminta je že izginil Namesto njega pa je prihajal proti vili mladenič z vozičkom naloženim s cvet1 čn,mi lonci Bile so same redke cvetlice, lilije in kakteje, kakršnih Amarilis še nikdar ni videla, naravnost bajne orhideje in listi, ki so se zdeli posneti s plašča kake vilin-ske kraljice.
Mladenič je obstal pred vila in vprašal, kam naj postavi cvetlice .. Da, cvetlice, ki jih je včeraj izbral gospod Pardi.. . Mar ni bila to vila gospoda Par-dija? . . . Podal ji je ovoj z obračunom. Amarilis je skušala zakriti presenečenje in nevoljo ter mu pokazala prostor ob ograji, kjer še ni bilo drugih cvetlic. Vrgla je račun na klavir, ne da bi pogledala. Mladeniču pa to nikakor ni bilo po volji. Naročeno mu je bilo, da ne sme od-
dati cvetlic, dokler mu ne plačajo računa.
Amarilis je zardela in odšla v hišo. XVII.
Vrnila se je v hišo in skoraj padla, ker se je spotaknila ob preprogo. Kakor v sanjah je stopila k telefonu in poklicala številko očetove pisarne, Nihče se ni oglasil. Mislila si je: »Seveda. Prezgodaj je še. Saj ni že osem . . .« Odhitela je v prvo nadstropje v nadi, da najde očeta še v sobi. Ni ga bilo več. Odšel je že navsezgodaj, ker je nameraval odpotovati s prvim vlakom. »Gospodična, kaj niste vedeli, da mora biti gospod že pred poldnem v Genovi? . . .« Tako ji je dejala Nežika, ki jo je našla v očetovi sobi, kier je pospravljala. »Kdaj sc vrne?« — »Ne vem. Mislim, da ne tako kmalu Vzel jc s seboj največji kovčeg. Dal mi je vsa potrebna navodila. Kako to, da vam, gospodična, ni povedal ničesar?«
Amarilis se je delala, kot da ni opazila zlobnega namigavanja in se je vrnila pred hišo.
»Gospoda ni doma.« je dejala fantu, ki je čakal, naslonjen na voziček. »Ni ga. Odpotoval je in ne vem, kdaj sc vrne.«
»Torej?«
»Storite kar hočete. Odpeljite vaše cvetlice.«
Pri teh besedah mu je vrnila račun.
Mladenič ga je brez be6ed vtaknil v žep in hotel oditi ko se je nenadoma prikazala Ariana Prišla je od bogve kje,
v progasti pižami in z razmršenimi lasmi. ..
»Kako krasne so te lilije. Človek bi jih kar pojedel ... Se ti ne zdi tako, Amarilis? Odgovori vendar! Kaj se držiš tako kislo! In te gardenijc (niso bile gar-denije) . . pa te begonije (niso bile bego-nijej... Poduhaj, Amarilis. Kako čudovito dehti ta jasmin . , «
Nalo se je vsa navdušila za orhidejo. Začela ie govoriti na vse strani, da so te cvetlice samo njene. Da nihče razen Ariane ni znal prav ccniti skrivnostne lepote teh cvetlic, ki so bile podobne malim žabicam v raju. Sklonila se je k vozičku, da bi vzela orhidejo.
Amarilis jo je le s težavo potegnila na stran in ji zacepetala nekaj besed. Ariana pa se ie oprostila in zač;!a kričati na glas, da to ne gre. Ona nikdar ne bo dopustila take neumnosti; da morajo te cvetlice ostati tukaj
■ »Nikar ne kriči, Ariana, lepo te prosim. Saj veš, da so tuji ljudje v hiši. Nikdar ne delaj neumnosti.. «
»Kaj neumnosti! Te cvetlice je naročil oče in nikakor ne dovolim, da iih pošlješ nazaj«
Tapetniki so pristopili h oknu. Fant ie mirno stal ob vozičku in se delal, ket da ga lo nič nc briga. Brezbrižno je gledal v nasprotno smer
"Hoče, da mu takoi plaxamo,« ie tiho ponovila Amarilis sestri. »Si razumela? Takoj! Očeta pa ni doma Odpotoval je v Genovo. Ni pustil niti ene lire. Tudi jaz nimam več denarja.«