Oar Write U. Today Advertising are REASONABLE____ NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ OTATBLJE OPOZARJAM. d* pravočasno aaroJbi* no. 8 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako i« niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušajo. IBLEPHONE: CHelaea 3—1242 mmrnn* m Hmil Cla» Matter firpirmkrr ZIM, it«« at Ike root wnm m Hm York. N. In mi*r Act of Cmgnm of Ma nk trd. 181». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOBK llo. 176. — Stev. 176. V NEW YORK, MONDAY, JULY 3!, 1939—PONEDELJEK, 31. JULIJA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVU. EHI TRDNO PRIČAKUJEJO SVOJO SVOBODO bližnji bodočnosti si bodo čehi priborili novo svobodo vatrmjno delujejo doma in v inozemstvu za * osvoboditev. — Češki narod potrpežljivo čaka na dan vstajenja. — Pasivni odpor. Tujcem sovražna predloga sprejeta LONDON. Anglija. 20. julija. — Nad Cehoslo-rasko danes visi pajčolan. Tuji svet bere o koncen-racijah vojaštva tu in tam na Cekoslovaškem, o-:oli Bratislave ob Donavi, pri Moravski Ostravi poljski meji in o utrjevanju meje proti Poljski. I z nemških uradnih virov prihajajo poročila o ob-lejnih spopadih. Druga poročila zopet naznanjajo 'eprisalije nemške tajne policije Gestapo, da zamenjuje živež, nalaga globe, zapira češke voditelje in talce. Z ozirom na vse to se češki izseljenci vprašuje-10: 'Kdaj naj gremo nazaj?" in vsaka skupina no-'ih beguncev pravi: "Ne več dolgo." Toda voditelji doma in izven dežele se pripravljajo na dolg in ljut pasivni odpor. Cehi kažejo isto odločnost in žilavost, kot so jo pokazali Masaryk in njegovi tovariši pod avstrijsko vledo, dokler niso dosegli svobode leta 1918. Nek češki voditelj navaja zelo značilen slučaj rc-akcije. ko je nacijska vlada zahtevala, da Cehi vsta-nove stranko narodnega sodelovanja."Nemci so 3 tako stranko upali doseči, da se bo od uporne mase češk. naroda ločila skupina, s katero bi mogli na-ciji delovati. Cehi pa so reagirali s tem, da so se kazali nevedne in kot da nemškega povelja niso razumeli ter so dosegli da je bila vstanovljena stranka 94 odstotkov Cehov, toda ta stranka ni taka, kot ao jo Nemci želeli, temveč nekaj popolnoma nasprotnega, namreč stranka, ki se je zaro-tila proti Gestapu. Znano je, da je bilo v raznih krajih Češke umorjenih najmanj šest Nemcev, toda Gestapo o tem molči. Tajna policija je sicer aretirala več osumljenih Cehov, toda pravega med njimi ni mogla najti. Kakšno reakcijo pa more pričakovati svet od devet milijonov Cehov? Pravzaprav bi morali govoriti o dvanajstih milijonih in dodati Slovake, ki so proti Nemcem. Slovaki, katere so madžarski baroni zatirali skozi več stoletij, niso obdržali toliko življenske šile in narodne zavednosti, kot njihovi bratje Cehi. Slovaki so pod madžarsko vlado bili tudi po veliki večini nepismeni; mlajši rod pa je ta nedostatek popravil, kajti Cehi so v 20 letih svoje republike na Slovaškem zgradili mnogo šol. V tem času so Cehi pri Slovakih skušali zbujati narodno zavednost, kar pa se jim je le deloma posrečilo, kajti pater Hlinka je vedno ruval proti osrednji vladi v Pragi in je imel večino slovaškega naroda za seboj. Vsled tega Cehi od Slovakov v svojem boju .za svobodo ne morejo pričakovati izdatne moči. Zanašati se morajo na svojo lastno pest. Pri vsej svoji politični zaostalosti pa so Slovaki odločno proti nacijem. Cehi so v dvajsetih letih pokazali veliko državniško spretnost, kajti vlada čehoslovaške republike je bila vzorna in najbolj demokratska. Cehi so se tudi pred vstanovitvijo svoje republike neprestano borili proti avstrijski vladi in so v obili meri pokazali svoje junaštvo v svetovni vojni. Češki narod je skozi stoletja pokazal, da je združen, discipliniran. delaven in podjeten ter miroljuben, toda postane rjoveč lev, kadar so kratene njegove pra-vice., - j J|| • H I. ||f Toda češki voditelji, bodisi doma, ali v inozemstvu. nikakor ne skušajo tajno podžgati češkega naroda k vstaj L Voditelji celo delujejo v nasprotni cmeri, ko narod zadržujejo pred predčastno vstajo predvsem je naperjena proti radikalnim elementom WASHINGTON. D. C.. 30. julija. — Poslanska zbornica je včeraj sprejela že peto predlogo neperjeno proti tujcem. Sprejeta je bila brez vsakega najmanjšega ugovora. Predložil jo je demokrat Smith iz Virginije. Pretlno bo predloga postala zakon, jo mora odobriti seveda se senat, kar se pa v sedanjem kongresnem zaseilanjif ne bo zgodilo. Predloga je predvsem na-|>erjena proti radikalnim elementom oziroma komunistom ter določa, da je treba depor-tirati vsakega tujca, ki je bil član komunistične stranke ali kakšne druge "anarhistične skupine." Kako dolgo je pripadal komunistični stranki, sc ne vpraša. Zadostuje, da je bil "samo eno minuto komunist". Nadalje so i>odvrženi depor-ta<*iji vsi tujci, ki so pomagali opraviti v deželo tujezem-ske špijone, kršilce postave glede prodaje mamil, ter tujci, pii katerih dobe (prepovedano o-rožje. Nedavno je zvezno sodišče dovolilo bivanje v deželi nekemu tujcu, ki je bil svoječasno član komunistične stranke. Ce bi bila Smithova predloga že takrat uveljavljena, bi to ne bilo mogoče. "American Civil Liberties Union" je pozvala vse svoje člane, naj odločno nastopijo proti predlogam, ki so tujcem sovražne. Vse tozadevne predloge omejujejo državljanske svoboščine. Časnikarji pri predsedniku Nekateri kongresniki zelo zamerijo Johnu L. Lewisu, ker je tako o-stro napadel podpredsednika. WASHINGTON, D. C., 30. julija. — Predsednik Roosevelt noče in noče ničesar izdati o svoji politični 'bodočnosti. Časnikarji so ga kar odkrito vprašali, če more povedati, tkdaj naj narod pričakuje kakšne njegove izjave o tretjem terminu. j — No, o tem pa ne morem ničesar povedati, — je navidez osorno odvrnil, takoj nato se je pa nasmehnil rekoč, da ne more govoriti o nečem, česar še ' sam ozicije in osebno glasilo Milana Stojadinoviča. Značilno in velike važnosti je, da je cenzor dovolil, da je "Hrvatski Dnevnik" pojasnil ves položaj lista "Vreme". To je dokaz, da se hrvatsko-srb-ska pogajanja bližajo ugodnemu koncu. BEOGRAD, Jugoslavija, 30. julija. — Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in dr. Vladimir Maček sta se v četrtek zopet sestala na Mačkovem posestvu v Kupincu, kjer bo na zborovanju kmetov dr. Maček podal svojo izjavo in pojasni- STAR PANJ novo čiščenje v s0vj. rusiji 80 visokih častnikov in diplomatskih urad n i-kov je bilo odstavljenih. — Med njimi je tudi poveljnik sibirske armade. in ga hočejo obdržati v edinstvu, da se dvigne v masi, kadar pride čas, da more uspešno udariti na sovražnika in si bo zopet gotovo priboril svobodo. Ako je češki narod skozi tisoč let pod avstrijskim jarmom obdržal svojo kulturo in svoj jezik, tedaj mora biti svet uverjen, da bo tucli v bližnji bodočnosti stri nemške verige in bo zopet vstal kot .svoboden narod v svoji lastni republiki. SAN RA1PHAEL, CaL, 27. |julija. — 53 letni vpokojeni ■ mornariški kapitan James H. 'Willey je vložil tožbo proti 84 j letnemu dentistu dr. Byronu W. Havneso, »češ, da mu je izneveril ženo. Ko je bil Willey po oprrfvkih v Washington u, je Haynes tako dolgo nagovarjaj njegovo ženo, da je zapustila njegov dom in se loči. la od njega. Willey se je poročil leta 1933, MOSKVA, Rusija, 28. julija. — General Grigori Šteru je bil odstavljen kot vrhovni poveljnik Prve posefbne armade rdeče zastave na Daljnem iztoku in je zavzel njegovo me sto general Popov. Za odslovitev generala JSter-na, ki je sledil odstavljenemu -laršalu Vasiliju Bluecherju, se je izvedelo, ko je uradni list objavil imena 79 mož, ki so zavzemali visoka mesta v armadi ali pa v diplomatski službi in katerim so bila odvzeta odlikovanja. Med odslovijenimi je več častnikov sibirske rdeče armade. Ako je v Rusiji naznanjeno, da je bil kdo odstavljen, pomeni toliko kot da je Lil tudi aretiran. V naznanilu pa m bilo povedano, zakaj so bili odstavljeni. ■Med odstavljenimi je tudi V. K. Tajrov, ki je bil poslanik pri mongolski narodni republiki in ki je za svoje odlično diplomatsko delovanje prejel ieta 1037 Ljeninov red, ki je najvišje odlikovanje v Rusiji. Odlikovanje je bilo tudi vzeto |M)\eljniku sibirske zračne sile Lapinu, ki je bil nekoč pr vi za maršalom Blneoherjem, vrhovnim poveljnikom sibirske armade. Drujri odstavljeni častniki so: divizijski poveljnik Serge-jev; Sevčenko, načelnik politične vlade v tiralskem vojaškem okrožju; podadmiral Paul 0-ras, bivši mornariški atašej v Washington!!. Happaport, bivši politični komisar Framse-jeve mornariške akademije; Sergej 8udin, bivši trgovski podkomi-ar; Ratis, poveljnik podmornice in vodja komunistične mladine v Harabovskn Ovčinkov. Podrobnosti o teh degradacijah niso bile naznanjene. Odredba samo pravi, da so ji ni bila vzeta odlikovanja, ker jih niso vredni nositi. General Steni je poveljeval enemu delu si'birske armade, odkar je bil odstavljen in je izginil s pozorišča maršal 'Vasilij Bluecher lansko poletje. Tedaj je bilo poveljstvo sibirske armade raz«leljeno na dvoje in je Prvi posebni armadi rdeče zastave poveljeval general Stern, Drugi posebni at madi rdeče zastave pa general Kornijev. ford zaupa v bodočnost Znani industrijalec j e dopolnil včeraj 76. leto svoje starosti. — Sedanji svet je po njegovem mnenju preveč nestrpen. DEARBORN, Mich., 30. julija. — Znani industrijalec Henry Ford je bil danes star 76 let. Časnikarjem je dejal, da se obeta Ameriki lepša bodočnost ter dostavil: — Vesel sem, da sem tukaj in želim še dolgo tukaj ostati, ker sem radoveden, kaj vse se ho še zgodilo. — R i zn is se bo izboljšal. Ne rečem, da >e bo izboljšal ta teden ali prihodnji teden, toda v enem ali dveh letih prav go§ tovo. Par mesecev bo vzelo za začetek. <—> Depresijo imamo. Seveda je imamo. Glavni vzrok depresije je ipa naša nestrpnost. — Izplačalo bi se pomisliti, kje smo mi začeli. Začeli smo pri zemlji. Pred petdesetimi leti je vsak človek začel z zemljo, zdaj pa skušajo začeti, sedeč na tape-ciranih stolih. Na vprašanje, če bo izbruhnila nova svetovna vojna, je odvrnil Ford: — Po mojem mnenju se je zadnja svetoMia vojna končala leta 1918. — Kako boste praznovali svoj roj-i ni dan? — Ko je človek star 76 let, se vsega praznovanja naveliča, — je odvrnil Ford. PRVI SNEGVM° l™ AF KLAN D, Nova Zelandija, 28. julija. — Prvič v 140 letih je včeraj na Novi Zelandiji snežilo. Farmerji so izgubili veliko ovac. Nekatere ceste so bile tako zasnežene, da je bil po njih promet nemogoč. Riiii(iiiiiniiiiiiljii,|H:;iiitlli',>lilllltiiN,,hi:]|;tiii: tfAROOlTE Sfc NA -OLAS V A RODA " NA.JKTA RkJKl SI jO VEN SKI DNEVNIK V RAZGLEDNICE Newyorske svetovne razstave DOBITE PRI KNJIGARNI "GLAS NARODA" 21« WEST 1Mb 8TRKKT NEW YOKE 35 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH. PREDRTA VLJAJO-ClH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA 50c Violo lahko poBJoto v po S rti— po S < "GL XB N i BO D A" ■ New Yoi* Monday, July 31, 1939 *LH* f* 99 RAZSTRELBA V PREMOGOVNIKU (von« or i) to 09MTANI LV 4 (A of abort offlotra: NEW YOBS, N. V. I. 46fA Year ^MtCKPT IUNDAI6 AND fiOUDAII 2« New York m cato Mo . . 97 00 Za pol Ma ................SS.rO T+ lariat—tre. a ealo lato .. I7.0G P®' leta ••....*•«*•• ••• VSAKI DAM 7VAZKIKOV WW TOK, N. I. VCftLTE JE TREBA ... Senatni odbor za vzgojo in delo skuša dognati, kakšnega mnenja je javnost o predlaganih aniendmentih k Wagner-jevi poeta vi. V ta namen je zaslišal že precej odličnih in vplivnih mož, in prejšnjo sredo je bil na vrsti znani delavski voditelj llHMian. Hillnum je opozoril senatorje, da bi amendmenti, pa če -o oči vidno rcakcijonarni ali pa "dobro mišljeni", le poo^ rili oziroma poslabšali položaj v industriji. Pri tej priliki ga je vprašal senator Ellender, če bi se Ameriška delavska federacija in Lewisov Kongies ne mogJa v teku osmih mesecev sporazumeti, ako bi obe stranki zares hoteli napraviti konec bratomornemu sporu. Hillmanov odgovor bi btio treba na velikih plakatih nabiti na vrata vsake ameriške tovarne: — Ce bi imeli člani obeh velikih delavskih organiza-eij v tej stvari kaj besede, bi kot en mož glasovali za mir, in sporazum bi bil dosežen prej kot v šestih mesecih. To je beseda vseh besed! S "trdno voljo je mogoče naj ti pot do cilja. Kapitalisti se že predolgo smejo v pest. Delavstvo se ravsa in kavsa med seboj, oni imajo pa dobiček od tega. slovaki se prebujajo Spočetka je vse kazalo« da £oje Nemci posebne simpatije napram Slovakom. Niso jih podjarmili tako kot so Cehe in Moravče, pač so jim pa dali oelo nekakšno republiko, po kateri so Slovaki že od nekdaj stremeli. Slovaki so bili silno ponosni, češ, zdaj smo zavezniki Nemcev in bomo polagoma zagospodovali Čehom. Pa so se hudo zmotili in zdaj so se jim začele odpirati oči. — V namenu, da se prikupijo Nemcem, so jih začeli v vsem posnemati. Vso svojo m rž njo so naperili proti Cehom in proti 2idom. Židom so zaplenili posestva in jih izgnali iz dežele. Židovska posestva pa niso ostala njihova last, ampak so jih enostavno pograbili Nemci. Hlovaki so pozdravili Nemce, misleč, da jim prinašajo svobodo Toda prinesli so jim suženjstvo. "Osvoboditelji" od dne do dne bolj zatirajo slovaški narod. V dcglednem času se Slovakom v samostojni republiki ne bo prav nič bolje godilo, kot se godi Cehom pod protek-toritom. 5£ imate priložnost naročiti te zanimive knjige. ker imamo nekaj zbirk 5e v zalogi... vsak pravi, da so vre-pne vec kot $1.35. naročite jih danes ir —-—ti ) Knjige Družbe i i sv. Sest knjig Koledar za leto 1939 2. Zgod o vina slovenskega naroda Spisal DR. JOS. MAT, 3. Življenje svetnikov 4. Slovenske večernice POVEST—"IZUM" Spisala Metod Jenko in Viktor Hassl 5. Čuda narave Spisala MARIJA AHAClC & Ura&£&»ja , VSEH SEST KNJIG ztt $1.35 . Naro&ita pri: KNJIGARNA "GLAS NARODA**, , , 46 WJDB3 lflth STREM NEW YORK, N. t. Prizor pred vhodom v premogovnik Duvin (Val družbe v P rovidcnce, Ky., strelbi, pri katerih jo bilo ubitih liK premogarjev. po veliki raz- SLOVENE (YUGOSLAV) D AIL! rt«iiaaiiii|( tl«jiiiiiifv ,|mjihii. Mllaitiit| Tedenski kotiček Piše L BUKOV IN SKI, Pitt, burgh, Pa. Ustanovnik moderne koko za to uovotarijo, vendar šjereje. — Ko je leta 1*% do-tniu je slednjič dopustil, da lah-spel na vseučilišče Cornell J. ko stvar pridne v nekem kotu Rice, krepak farmeiski fant, barake, ampak si-vnla na svo-hoteč si u*»xnsiti žejo jk* znano- j«- otroške. sti. je dognal, da uekaj poirr.-- !>-ta IfHKi j«- bil pokliean na-ajo visoki učni zavodi. l*o zaj v ta zavod, da T »i (»omagal univerzah r«> namiW* bile zasto- ustanoviti tozadevni depart pane vse veje kmetijstva s svo inent, ki pa j«- imel zelo skro-jimi urnimi tečaji in razisko lwen začetek. Kila sta samo valnimi laboratorji za povzdi- Rice, kot prof<*snr 111 e n ih»-2:0 inizbol j^anje posamezne pa močnik v kok<»šnjaku. A leta ""g*1. '1934, ko je -topil v |M>k<»j. >ta bili 2 veliki moderni )»oslopji AKO nameravate obiskati SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili mapo Mesta New Yorka dobite jo BREZPLAČNO ako naroČite Slovensko- Amerikanski Koledar ZA 1939 Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih še nekaj i Glas Naroda" 216 W>sl Iftlh Strm New Vorfc, N. iJ ji h k«> pnSIjlte vsoto ▼ i*oAtnita znamkah po 2 oziroma .t <-vnt<>) • • Ž T?-ko so imeli oddelke za iro vedorejo, mlekarstvo, prašičje-rejo, konjerejo( ovčjerejo in še drage, le o kokosaiMvu ni bilo ne duha ne sluha, da^iravno >o jajca tako važna človeška hrana. prva za mlekarskimi izdel ki. Kokošjereja je bila se v^l-no na isti stopnji, kot .stoletja nazaj. Ko je .Tininiv prosil Šolskega ravnatelja za dovoljenje, da bi smel rediti kokoši v |»oskirsnc namene na prostorih zavoda, profesor ni bil nič kaj navdu- Denarna nakazila iz-vriujemo ločno in zanesljivo po dnevnem kurzu* V Jugoslavijo: Za $ 2.30 * 4.50 9 6 60 $10.25 $20.-»39.- L»1q. Din. IHn. l»ln. 1 -0 2C0 MKI I iin. 1000 Din. 2000 V Italijo: Za f 6.30 f 12.-f 29.— S B7.r~~ $112.50 ........ Ur 100 Lir 200 Lib b00 Ur 1000 Ur 2000 .......... Lir 8000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CE-NB PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI •u ^mlJaJeM > nujna nakazila izvk&u. &JBM0 PO CAiq? UTTER «A PRISTOJBINO Sfc S L o V C N I C PUBLISHING company .. BCBAD) v. laboratorijem, '.V2 pomočnikov in f» profesorjev. Zraven tejra pa so bili ]>eratniiiski v 10. druirih vse-u«"ili-eili |m» raznih krajih l"ni-j«' z nastavljenimi profe-orji. ki so bili n< k«n* njegovi inVnei. On je iznašel tivkozvani 'm^t frap\ j*»to!ii katerejra se do-a»ne. katen* kure so najbol jša jajeariwj-da se potem njih jajca določijo za valjenje ]»išean-eev. On j«- izumitelj modernih "inkubatorjev", katerih eden zvali r»00 .piščancev hkratu. do-eim jih koklja komaj en ducat. T>n je dojni il. kakšna hrana je najizdatnei-a za kokoši, in to ie zelo važno, kajti leta 1900 je kura povpreeno dala na leto 70 jajc, danes že 200; pa tndi .100 ni nič nenavadnega, in celo 3T»0 je bil rekord. V-e to in pa mass production je vzrok, da so jajca dandanes razmeroma po ceni, druirače bi to bila razkošna j«*d, ki si je ne bi moifli revni sloji jh>-prosto privoščiti. • . 1 Svetovna razstava v Cleve-landu. — XaŠi slovenski metropoli ni treba zavidati Xe\v Yorku ali San Fraociseu radi Svetovne razstave, ker tudi to luesto ho imelo nekaj o vršila na prostorih Great Lake Kxposition M'etovna razstava kokoši in VII. mederahia vlada, vse drž;ive Unije, 25 tujih držav, na stotine perutninskih organizacij ter posameani takozvani kokošji baroni. Tii pa ne boste videli 1o kure vsrti niof^očih vrst, amjwk drugo najrazličnejšo domačo perutnino, nekatero izredne in redke letpote^. Tu "boste videli kuro, ki je, qjne^la v enem leto 360 jajc, in drago, ki je znesla Isanio eno jajce. Nadalje boste videli kokšja jajca drdbne, kot leSn&i in detele kot majhne buče. In še mno-gi» družili zanimivih in j>odue-nih stvari. Nazaj v pittsburški raj. — Ravno med pisanjem! teh viv-tic mi pride v roke pismo, ali j to pot ne od nežne roke K vi ne hčerke, kar >»ui# precej o pa /.il po krepki naslovni pisavi. Rojak mi pi^«-. da um je zelo uirajalo. ko >em pred nekaj tedni slavo«|»ev napisali o Pitts-lmiirbii z njeirovimi romantičnimi hribi in griči. — Bival ?-em več ali manj ča>a v teku ::o let — tako pravi — v raznih mestih, v (-hi cagu. v rievelandii, v Detroitu, Bostonu, Hiiladelphiji, Den- X*r.-tilnah jh» Viču, okroodjetje 1 prijaznem zapadiiem mestu l*o obnašanju iu govorici j« pravi ameriški biznisman. \* .-tari kraj se je bil odpra vil obiskat >urodnike in j« ob povratku pri iu«.*ni ustavil \"ečer >va i»reživela v prijetnem kramljanju in določila sestanek za prihodnji dan. \ New Yorku je nameraval osta ti tri ali štiri ilni ter >i piece natančno ogledati zanimivost velemesta. Naslednjega dne pozvoni žt navsezgodaj telefon. Klieal im je Frank, če imam takole ol • levetih že vsaj im»1 ure časa Z lato iz kamnov ver ju, St. Ijoui.su, in še drugje. \ nekem juirku v < liicagn je li prvo moie bivališče je |,i| l»dieij>ka |»atrulja pred nekoliko dnmi opazila nu»ža, ženo in 4-letno deklico, ki si» ležsili tesno druir ob drugem na tleli in spali. P(m| glavami je in\e-la bislua družina vreče in v vrečah so bili kamni, kakor so fkolieisti ugi^tovili. Spravili so jo do najbližje policij^ke -ta-niee, kajti prenočevati v t«>in parku ni dovoljeno. ali prvo moje bivališče je Pittisburgii. Zategadelj me je vselej in od |iovsod vleklo z neko neodoljivo silo in mairne-tično močjo nazaj v to mesto, vzlie temu. da sem našel |x>ne-kod pre Inosti in ugodnosti, ki >em jih (jtogrešal tu. In tako se zgotli >koro z vsakim, ki mu je uhodu namenila v tej deželi Pitsbturgh za prvo domovanje a gre srečo po-ku->it drugam. Prelep je izrek: 44Home, sweet Home.*' isto tako je tudi: "Pittsburgh, sweet Pittsburgh!" Pozdrav! iz obupa v smrt Te dni je soboslikar Franc Jfwenovee z Viča v strašilih o-kolLščinah izvršil samomor. Je-senovec je že v otroških letih izgubil starše in je mladost preživel v največji bedi in zapu-šč«»nosti. Ko je odrasel šoli, se nekaj časa učil sobosli-karstvo a se je ni izučil, pač pa se je z delom v tej stroki skuišal skromno preživljati. A zsislu-žek je bil majhen, tež'a» se j«» boril f>d dneva do dneva, pa ni čada, da je obupal nad živ-vljenje.m. Zadnji čas je mnogo popival, bil je neprestane otožen in večkrat je dejal, da bo končal življenje, ira znanci srebali v Zve.Vr so nekaterih razmesarjeno t.«p»o progi. Na kraj obupiiegajda se dobiva na tem in tem vo galu in da namerava ob pol-enajstih odpotovati z letalon l»roti Zapadu. Govoril je precej zmedeno in ko je zaprl telefon, sem za čel ugibati o nenadni izpremem-bi. Ob devetih sem se za eno ure o« I trgal oravil se je »lomov, da bi dal kamne, ki jih je odlomil, preiskati. Po poti mu je zmanjkalo tfsega. z veli kini trudom so si morali nab<-račiti, kar vso ]>otrabovali za življenje, kajti kamnov ni hotel vzeti nihče v plačilo. Policisti, ki »so slišali to zgodbo, -o priredili zhiifco med seboj in so McDermottii tako pomagali. da je prišel do zavoda, kjer je dal svojo najdbo lahko preiskati. T^ahko si mislimo, da je bil nad vse vesel, ko so tam ugotovili, da je v kamnu izrertno vitvar. Povsem slučajno sem dobil — sinoči v hotelu. Govoril je brez zveze in se nenehoma oziral proti vratom. Pravzaprav kupil sem. . . od človeka, ki me je po govorici spoznal, da sem z Westa. Kje je on dobil, me ne briga. Doma imam prijatelja, zlatarja... Lahko onu zaupam... On bo precenil. Potem ti bom brzo-javil, da daj v "Times", da lahko dobi nakit nazaj... proti nagradi, seveda... Dvajset tisoč bom zahteval. Čakaj, —. prekinem, koliko si dal za tisto reef Vse, kar sem imel cash. Drugo imam v čekih. Dal sem triinosemdeset dolarjev petdeset eentov. Naglo se je poslovil, kajti ob polenajstih je moral biti na aerodromu v Newarku. Po dveh dneh dobim od nje-1 ga brzojavko: 11 Plačal sem triinoperodeset dolarjev petdeset centov pre- veV' Q, f+ A A * 0 B X'l ** Hiw Tori Monday, July 31, 1939 SLOVENE (T »re LAY) DAILT S POTI PO BOLGARIJI Vcžnja iz Sofijo v Plovdiv | ta 1H7(> turški ba£ibo»niki. Pre |e vcžnja na bolgarski ju£ in IbivaMvo je bilo zaprlo v »krati na v«hcd: dve strani cenkev, a to je divjakom .samo sveta, katerih prva je ob kon- ola.jišalo klanje; pravijo, da se u junija pretila s hudo pripe- £e dan danes poznajo na zido- o, druga pa vabila z lejiotovih cerkve sledovi krvi. Ne, lija na Plovdiv," ki mi jo je tjrakijske ravni, ki nanjo že -ta kakor za vem, ali je ta pokolj opisan v kakšnem epiriiem delu; spoiQ-nil sem se Maeterlinckove pro- of v Carigrad. Ko poslušaš 7.e *Le Masi-acre des Innoc«*ns\ enakcmcmp udarce kolr , ti izpisane •s slikovitostjo flanu-kib ► 1 utrujenosti zapoje tolaži 1 na Um jstrov. Kdor bi ofpisal po-nelodija: Carigrad . . . kol.i v Bataku, bi bil moral ime- Nemara je bilo v zvoku t^a^, pero za slikanje imena malce fantazijama hla ! !h boto h™««®." Pt>( (lila zoper 1 jih raz [beljene onI sonca. človek bi [pri odprtih oeeh zasanjal o zelenem hladu gorskih dolin, kjer brizga izpod skal ledena j vrxla. * To*la — glej, železna cesta |se vedno 1k»!j dviga, že smo v iRodnfpih. A tudi iz njihovih (bolj skromnih gozdov n« teka kdo ve kaj hladnih valov. Vse saj>e -o zastale. Rumen poletni popoldan -uši trate, ki že dol*?" i7^n»bile hcirvo svežega klorofila. Listam r>o 4tU Butarie toumtio.ue". ki mi io je pozorni Bojan Bolgar na sofijskem kolodvoru stisnil v roko, in srknem kdaj pa kdaj pozi rek Z'deln •en je bila skoraj že noč in ob pro-gi si videl delavce, ki so spali na pro-tem, pogrnjeni z odejo in s šopom sena pod glavo. Ped dolgim pasjim »bregov .so če Izjavljali otoki luči iz teme, ki .je nalahno zavila ravan. S i Kri j je prihajal prija«zen dih htoda im vlače. Na mah so zasijale luči Plovdiva. Tisti večer seni si ga ogledal bolj malo in če me je možnost. da čujem kaj domačih. je bil na razpolago do večera. Ravnatelj Narodne biblioteke in nuizeja Di m i t r Cončev, avtor krasne znanstvene publika cije 4tPrinosi. kini starata isto- bil ]>oklonil za spomin, me je ljubeznivo vodil po muzeju in k n j i ži i i c i. Pl ov d i vs'ka Na ro-1-na knjižnica je najstarejša v Bolgari ji in šteje nad 200,000 zvezikov, med tem ko so v mu-zejiu. rese mero zabasanem kakor \vi prpvitieialni muzeji, ki ne uživajo široke finančne naklonjenosti centra, zbrane nekatere prav zanimive starine. Zlasti preseneča dobro ohranjena plastika izza grške in rinilo dobe, delo lokalnih moj-Rtrov, ki so svoje helenistične vzore cepili na trakijska izro-ila. Numijsmatična zbii^ka je tem zanimivejša, ker so v Plov-divu — rintskem Pliilippopo-li-u — nekor skovali cesarske novce, ki kažejo razne krajev- Poljski obrambni trikot Pred 'kratkim je obiskal Pbljsko belgijski vojaški strokovnjak Robert Leurquin. ki je o svojih vtisih napisal v belgijskih in francoskih listih člankov. Iz njegovih izvajanj o gospodarsko vojaški pripravljenosti Poljake pojemamo med drugim naslednje informacije. Poljaka je v morju narodov otok brez naravnih obrambnih meja. Njena 2000 km dolga meja z Nemčijo tvori polkrog, ki objema Poljsko kot klešče. Navcdic tem strateškim neu-gnhios4im pa Poljaki mnogo zidajo na sposoborast spretnega manevriranja i^voje vojske. Ne sme se prevzeti, da t voir ■poljsko ozemlje za moderne vojsike, ki so navezane na ce-i-te. ,ze't> neprikladen teren. Poljs-ko-nenuško mejo seče v celoti le pet za avtomobile po-rabnih cest. Poljske ceste zlasti ne poznajo trdnih betorskih mo-stuV, ki bi prenesli večjo težo. Vojno indu4srijo je Poljaka v glavnem razmvstila ob vznožju Karpatov. Poljska -vojska bi morala glevlati. da je sovražnik ne oil reže od tega pre-potredniega zaledja. Poljska i namreč ni mogla doslej izgoto-viti primerne zaloge orožja in [mamicaje. Da bi zavarovala I težko inmhstrijo v Gornji Sle-f ziji, se je Paljska pred m-kaj leti odločila za zgraditev tako zvanega "obraJiHbnega triko-»ta.M ki tvori najboljšo zaščito neposrednega zaledja. Ta trikot tvori veriga utrdb v dveh nadstropjih j>o zgiinhi belgijskih obmejnih utnib. Sleher-!ni objekt ima stalno jwrsadko |2T> moč. Ta posa ika lahko ostane ta >4ke ni okoli ,UH) km od ruske , - . ■ . ,. 'kovina vijoličast« ali purpur- ua s tem, da ji nt^kaj dodamo. Zlato je zlatoruincno, kakor •vfei vemo, drugače bi ne govo- Lah Zhdo jH|tem seve«la ni več čisto v^ato. To nekaj, kar mu do-tbuuo, da je n avaden aluminij. <*lovek »bi si mislil, da postane |zlato, če ga pomešamo z aiu-t mini jen*, svetlejše, kakor po- ineje. Prejšnje <*}>orišče v mestu <)Ktrowice je iMt-talo pre-|več izu>ostavljeiio, zato s<' je vlada odločila, «la bo vso vojno 'industrijo kocerttrirala v o-krožju okoli Sitiidomierza. Povsod v tem predelu rastejo nove tovarne iz tal kakor golje po dežju. V kraju Sta lova . . 1 J tno srebra. In v r«smci po- če vse- ahtminija. „ . ... . . . ^ » lahke kovine dodatno Poljske, se lahko to njeno vo- - , . , , . . . . J . „ vee, (»ostaja barva zlata poean jiisko delo siiiatra za gigant- * ♦ * ' * . . .hm^ne/sa. sprva rožnata, potem A ^ ndeča. a če je zlat^i manj nego 4 |>etine iu aluminija več nego _-tane svetlejše, če mu priuieša- . . , . , . . , . mo srebra. In v r*s Worn je nastalo celo jeklenor . . . .. . . , . ,, . . .. stane bleM ece se belo, imosto . Ako se uiwistevajof, . , .. . _ . ' buje samo »le-^etino al omejene finančne »Hije možnosti , l.e |>a te ■^ko. Potrebno bo le m- 0SEES.1 |K?tina. tedaj i»ostane zlitina čudovito temno vijoličasta ali IN nurpurna. Na žalost je ta zli- ..^i Ac MADnnA- ,tina krhka in jo Ili GLAS NARODA lee obdelovati. 1 ADVER i ISK ne sii|irl>ole in legendarne like. do- narodnih pesmi, zvabila na vrt "1^ ,nii,m' °HVja- 44 Kanjon Lee", «lkod«*r se je ^ vv^vuio, dalje bog. glašala -,pavačica'\ je bilo ra-1 .,vkt' Hobre — današnje zočaranje teiii večje,-ko sem sli-j 1( 0 ~ na šal, da poje debeluška v tujem ob bistrem rečnem toku. jeziku. V hotelu " Pariz*', kjer sem se nastanil, me je nagovoril slovenski vratar, rojak iz Kamnika. Dejal je- da je v Bolgariji na moč zadovoljen, vina; še nikdar se mi ni iNri >impatijuh a tisto, ki je blizu ničle. No. naposled se le večeri. Pri Puzandjiieu smo že dosegli breg Marice. Večerni odsevi se zrcalijo v njeni vodu nekje zadaj so riževa {polja. Pri Ba taku se vzbujajo misli na strašen pokolj. ki so ga izvršili le- f|lllnMtt|;jltlHIN|||,|iiHIIIINi|||ji|tllltllt||lli||l ltillmlH'"l>H„|)»|l'»l||;|,1,„ir'l||(t,„t||.lht Društva, ki nameravajo prirediti dramatične prireditve, opozarjamo na: IGRE ki jih imamo v zalogi. se Knjaesa Borisa iirrali otroci in mož v "orientalski kavami" je imel polne roke dela z mešanjem bože, limonad«* in dru-:ri hladilnih pijač. T'lovek ni vedel, kam naj bi se dal. in če je šel preizkušat posteljo, se ie opustil v boj s soparo, hrupom in konearji, ki -e je končal šele proti jutru. Na bojišču je obležalo nekaj mrtvih, in onemogla žrtev zapoznelega Morfeja. Dnugega dne >em poiskal v Narool - V # v . opisi Josip Jurcica: I. ZVEZEK: Uvod — Naro d n e pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noc med slovenskimi polhar« — Domen. — Dva prijatelja. n. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir —,Grad Ro-jinje. — Goliaa. m. ZVEZEK: Deseti brat. ~ Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega ce-»arja« — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. VIL ZVEZEK: Lepa Vida. — Piua tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravd? »p^d bratoma. vm. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti- — bpomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako Je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade:. — Ponarejeni bankovci X. ZVffiEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov $10 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inžeiijer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno ^°hlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma knlminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnesra slovstva. > Ivan W - L 1 ± CP < • • izbran Spisi stefan goua in njegovl — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središča te žive nepoznane zgodovinske alike stoji klena postava žapnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenil besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med dragim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Polver and Blei" ter biser naše ncrelistike: "Gospoda Matije zadnji gost." Cena il.30 Naročite pri: Knjigarni Glas Naroda 216 W.18th STREET NEW IrORK. N. Y. Bogovec Jernej (Spisal Ivan Pregelj) Pintelj js posegal v dobo, ko se je zadel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisat Bomanu so dodana oo-trebna pojasnila. Cena 91J5Q ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreskega. 269 strani. / V tem TTT zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. Bto-letja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu defa& tvori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih^ dopolnil je to mladostno sliko s Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, iia njegovem gradu Lanšprežn, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne tese Klare;. S Peter Pavlom Glavarjem je astvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam po-ustvarja kos ^slovenske preteklosti in iz nje diha slo-_ venska zemlja sama. Cena $1.50 t» ■ t •GLIB HlBDDr.KctT< Monday, July 31. 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) BAIL: S teboj do smrti Is življenja. — Za "Olai Naroda" priradll I H. «=72= Rusija v španski državljanski vojni 4 'Sedaj mi moraš vtee povedati, Sen ta." Sen ta mu prikima in se mu izpove vsega; ničesar mu ne zamolči, samo ne govori o dbcatku, ki ga ji je vlil Henrik in ki je spal v njej samo kot »lutnja, Odkar ji je Henrik rekel, da bo nekega dne pripeljal v svojo hira ženo, za katero je določil sobe njene malere. Tega tudi svojemu očetu ni mogla povedati, kajti ta skrivnost je bila za njo še prenova in nerazumljiva.. Ko (Senta svojemu očetu naznani svojo nenavadno zaroko s Henrikom, molči in ga boječe gleda. Oče pa je sti^ii' perti, ko je slišal, kako nesramno se je proti njej obnašal Doraeok. In tedaj bruhne iz njega: "Nesranfrii lopov! Takoj se born odpeljal k njemu in ga bom poklical na odgovor. Meni in tebi mora dati zadoščenje!" Sen ta pa ga prime za roko. "To prepusti Henriku, da ž njim obračuna, oče; premišljen je in miren in bo našel pravo pot. Med teboj in Dor-neekom bi moglo priti še "do d v oboja. Prepričana pa sem, hvala Bogu, da Henrik ne bo nikdar privolil v kak dvoboj in sem vsled tega popolnoma mirna. Z dvobojem pa tudi na svetu ni mogoče ničesar doseči. Neumna sem bila, ker sem mu preveč zaupala, toda večjega greha si nisem naprtila. Pro rim te, pufcti vse, kakor je; Henrik bo vw najboljše uredil." Oče težko diha. " Imaš *prav, Senta, toda vseeno bi rad Dornecka za njegovo drzno nesramnost vdaril v obraz. Henrik pa mu ne 'bo poplačal, o tem sem prepričan in moram biti s tem zadovoljen. O, Senta, Henrik je tako der in čeden fairt, samo ko bi to hotela dobro razumeti." "Saj ie razumem oce " "Vreden je, da je ljubljen prav od srca." "Da, tisočkrat, da! In naučila 6e ga bom ljulbiti, bodi samo pomirjerv" pravi z nenavadno žarečiuii očmi. Oče jo negotovi pogleda in premišlja, nato pa se zelo odločno vzravna. "Pomagal ti boin ljubiti, Senta. Izpovedala si se mi, kar ti je bilo zelo težko. Ne maram, da bi bil vsled tega osramočen in se ti hočem tudi jaz iiapovedati. To iigpoved ti bo Henrik pokazal £e v lerp^i luči; tudi ti moraš sedaj vse \edeti, da ga boš tem bolj poznala. Sicer bo na mene hud, da bom govoril o tem, ikar je .storil za naju toda čutim, da se mora to sedaj zgodit": in sedaj se ne smem ozirati niti na svoj, niti na tvoj .ponos." Senta ga nemirno .pogleda. "Kaj pa boni morala slišati, oče? Zdi se mi, da je ravno danes dan, ki mi je p rinesel vsa neljuba presenečenja." Oče si z roko pctegne preko če»a. "Posebno vese'o presenečenje ne bo, toda vso Henrikovo Aelikcat in dobroto šele bos spoznala, ko ti bom vse povedal. Poslušaj, Senta, če po dolgi odsotnosti nUi kot sirota srtopila v hišo svojega očeta, se imaš zahvaliti samo Henriku." Senta zelo prebledi in ga prestrašena pogleda. Oče prime njeno roko in ji j>ove kar se je zgodilo na Jan dražbe, kako ga je Henrik obvaroval samomora in nru je ustvaril novo možnost za življenje. Pove ji tudi, da je Henrik vse to jrtoril iz hva'eioni*ti do njene matere, ker mu je p oda-rila nekoliko avoje p rijazonssti in dobrote. '"Takrat te še ni poznal in ljulbil, Senta, v resnici je bila parno velika tovaležnoet do tvoje matere. In človek, ki tako euti, mora biti p lemenit in ddbrosneen. Mogoče bo to t«fci pripomoglo, (da se ga boš navadila ljubiti. Sedaj pa ti hočem povedati, kj*o je bila ta hiša urejena. Vse je napravil Henrik, ničesar se ni^em smel dotakniti, a iz previdnosti pripominja, da se o popolni zanesljivosti objavljenih podatkov ne more govoriti. Posnemamo nekaj zanimivosti po navedenem viru. KrivickL, bivši sovjetski general, ki je ob iabruhu špareie državljanske vojne vodil rusko informativno službo iz zapati-ne Bvrope s sedežem v Haagu, obelewije najprej Stalinovo zunanjo politiko, kot "politiko strahu prod morebitno izolacijo," pri čemer opozarja na nekdanje Stalinove napore za Sporazum z obema zapadnima demokracijama, ne da bi se zaradi njih povisem odpovedal možnostim .«iporazuma z Nemčijo. V Ananiji je nameraval Stalin utrditi -pozicijo, ki bi mu dovoljevala to igro na obe strani. Zanimivo pa je, po sodbi Krivickega, da se Stalin v zadevo Španije nikdar ni vrgel z -isto odločnostjo kakor Italija in Nen^čija. Dne 28. avgusta 1936 — toda sredi španske državljanske vojne — je Stalin dal objaviti dekret, ki prepoveduje sleherni izvoz orožja in municije v Španijo. Sele nekaj tednov nato se je na seji Politbiroja odkrito izrekel za vmeševanje v špansko državljansko vojno s takojšnjo pomočjo rept^likamcem. Toda 1se tedaj je Stalin iz strahu pred komplikacijami priporočil največjo previdnost in je vsem glavnim agentom' naroČil, Tiai ne silijo preveč v bojne linije. Zanimivo je nadalje, da je za zalaganje z orožjem dal ustanoviti povsem zaseden sindikat, ki je moral prevzeto blago takoj plačati v denarju, prevažale pa so ga samo špant-ke ladje. Pač pa so istočasno razni ruski agenti po Bvropi nakupovali orožie 7A Španijo v raznih evropskih državah. jo sestavljali Vključno komunisti je nastopila tik pred Francovim prihodom pred Mafdrid. V njej ni bilo niti enega Rusa, čeprav je štela o-koli 15,000 vojakov, od katerih jih je najmanj 500 prišlo iz Rusije. Voctetvo nad to brigado in vse tehnične posle pa je opravljalo samo sovjetsko vojaštvo, v celoti okoli 2000 oficirjev. Vsi ti pa so bili ves čas po večini v ozadju, z izjemo pilotov letal in tankov. Vodstvo vseh teb čet je bilo iizroče-no generalu Bercinu, v Kataloniji pa generalu Akulovu. ŠTORKLJE IZ VALILNICE. V Griebenu v Nemčiji se je izariela neka štorklja ob vod visoke mapeteteti in jo je elektrika usmrtila. Več dni je čepel potem samec na gnessdu in čakul, da se samica vrne, čeprav je bil od gladu že sjcoraj brtz moči. N a zathija .so se -zr-rgda usmilili vašČani. Navzlii temu. da se je samec branil n vso moč, so pobrali jajca i gneado in jiti položili ,v valiFvy. stroj neke «f>erutninske farme, kjer so se mlade štorklje izrva-Tile skupaj z račkami. Eksperiment, prvi svoje vrste, je uspel popolnoma in sedaj pita "rednik" male živali namesto s črvi s koščki surovega govejega mesa. V načrtu je bilo, da se vse dobave ru-kega orožja izvrše preko francoskega ozemlja, zaradi opreznosti francoskih oblasti pa se je bilo treba posluževati drugih poti. ker je večkrat uspelo s sodelovanjem nekaterih južnoameriških diplomatskih in korraularnih zastopnikov. Ruske ladje so tako večkrat plule pod tujimi zastavami. Prve pošiljske orožja so po zatrjevanju Krivickega fprišFe v Španijo šele sredi oktobra Tako zvana "mednarodna brigada", ki so ■^^'sL^iltillllliiiiHlt^^iaiiiililllli;^ pozor rojaki! V ZALOGI IMAMO PREGLEDNE ZEMLJE. VIDE: % Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so označene poleg mest tudi večje slo- OLJSKA GORA V NEVAR VARNOSTI. Btrrtsko kolonialno ministrstvo sporoča, da je Oljska gora v nevarnosti^ da jo pokrijejo stavbe. Slavni hrib je popolnoma v zasebni lasti, tako da oblasti spričo nezadržanega gradbenega gibanja v Jeruzalemu nimajo možnosti, da bi trajno zavirale gradnjo novih hiš na Oljski gori. Kolonialno ministrstvo predlaga, naj bi se osnoval trust. !u bi Oljsko goro kupil in jo proglasil za na-rodjno last. Če se bo to zgo-dilo, bodo znova nasadili olike na .njej in «*Stala bo za vedno romarski kraj krščanstva. Ta čas imajo oljke na Ofjski gori samo na vrtu Oefezemami. ki pripada že 250 let frančiškanom. Ti so tam zgrad-ili tudi novo, veliko cerkev. . ;iiiiiiiiiiiiiiii;^jtiiiiirniiiHii;^i(Hiiii!iiiir je vse povedal in pojasnil, vratu. Senta tie ga nato oklene okoli da je le vznemirjena in si pravi, da je napravil prav, da jI 1*Mk* vasi) stAne $ L" ManjŠi zemljevid JUGOSLAVIJE stane 25c Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stana 25c Zemljevid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest • številom prebivalcev. Stana 50e SLOVENIC PUBLISHING CO, ~ SlT Wsat I8ft stmt -t Xiw Tw* "Ubogi oče! Ubogi, Ijdbi oče. vse to je tako težko, pa vendar čudovito! Moj Bog, kako zelo me mora ljubiti in kako mu moram biti za to hvaležna! Prosim te, dovoli nfi, da grem v svojo sobo; moram biti sama, moram še vse premisliti in prav raaumeti. Oh, oče, tako srečna morem biti, pa si vendar ne upam tega misliti. Prosim te, pusti me samo!" Očata po Ijdbi, nato pa naglo od Me. Globoko gin jena re v svoji eebi zlekne na divan in se prepusti nasprotujočim •i ob&rtkom, ki so prevevali njeno srce. Sedaj šele, ko je ?ama. pride na jaMio glede vsega, kar je ta dan doživeta. To je bil veliki strah, ki jo je prevzel, ko jo je Hans Dorneok v JMbittdani strasti pritisnil k sebf in jo je s koro zadušil s Henriku je povedala resnico, da ibi bila naj-vidarila v obraz, samo ko bi imela prolate roke VftWtt* ifWAafp^H) SLOVENIC POBL CO. THOOSLAV TRAV K L DBPT. SI« W. ISHi HU Ntm M N, V. ZGODOVINSKI ROMANI svetovnoznanega pouske-ga romanopisca Henrika Sienkiewicza po posebni ceni KRI2ARJ1 I. in II. zvezek,*broš____$3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50 •QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.— ZA KRUHOM Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.) lovenic Publishing Company KRETANJE PARNIKOv SHIPPING NEWS 216 W. 18th Street New York ODPLVTJA — n—rem AVGUSTA i. avgusta: Eoropt ? Bremen 2. argusta: Normandie ▼ Ham Aqaitania t Cherboors New York t Hamburg 5. avgusta: Con te dl Savoia ▼ Genoa a lie de France t Havre 9. Queen Mary ▼ Cherbourg H ansa t Hamburg 11. avgiwta: Bremen t Bremen 12 avgusta: Hex v Genoa Ig. .avgusta: Nieuw Amsterdam v Bolougna 16. avgusta: Deutuscbland v Dinbnrg Aqultania v Cherbourg Normandie ▼ Havre 19. avgusta: Cbamplain v Havre 22. avgusta: Kurof« ▼ Bremen Vulcan ia v Trat 23. avgusta: Hamburg ▼ Hamburg Queen Mary V Cherbourg 24. avgusta: He de France v Havre 26. avgusta: Mauritania v Cherbourg A avgusta: Brpmco v Bremen 30. avgusta: Normandie v Havre Aqultania v Cherbourg S poti po Bolgariji (Nadaljevanje s 3. strani.) Prarva geološka zastavica je vprašanje, kako je na tej ravnici uatstaJo ali zaostalo t**h petero **tepet*\ ki so .vtisnili Plovxlivu in okolici tolikaj značilne poteze. Toda okroj? njihovih prastarih skal morda ostanka nokdanjegra vmesnega gorovja me*! Rodopi in Balkanom, se oklepa vva zgodovina tega, danes cvetočega mesta, ki šteje že nad 100,000 prebivalcev.. Sem pohvgajo del častitljivih legeTwt o pravljičnem grškem pevcu Orfejn, čigar lira je s svojimi zvoki očarala samo prirodo — onega Orfeja, ki je zaičetnik orfijskega kulta in mistične poezije. Njegov učenec Eumopel je dal temu trakijukemu seli.Sču prvo znano ime (Kutnolpia). Meto, ki ima tri akropole, je s -svojo okolico obsežna nekropola, kjer pogo-isto odkrivajo tra"kijske, grške. rimske in bizantinske grobove. Okoli teli 4,'te|Hit', je nekoč I10-dil zaniišljenr vodja križarjev Gorlt'frov de Bauillr>nt v njihovi senci je preži val mesecev Friderik Rdečebradec. Kakšne sence preteklosti se okl*^»ajo mesta, ki je v današji Bolgariji drugo po pomenu in velikosti! Nek* lan je glavno mesto vzhodne Rtmmije, ki je bilo (lK)lgart-ko še v srednjeveškem jcarstvu Simeona Velikega, in ki gj» je otomanska sužnjost za dofcge vekove osiromašilo. Tu se j«» jela prebujati delno p<*l •vplivom francoske revolucije in ob sodelovanju < borovniški h kolonistov, ki so delovali tudi v Plovdivu, bolgarska narodna zavost. Plovdiv, ki je prvi slavil pravnik sv. Cirila in Me-|toda, tse je obračal zoper dvojno suženjstvo: turSko. ki je bilo bolj fizrično in .politično, in grško, ki je zasužnjilo preko cerkve duha in z 'grekizacijo* oviralo raavoj avtohotne bolgarske kulture. V 'Plovdivu so bili pred šestdesetimi leti kulturno viSje kajtrir v Kofi ji. a dan€»s gledajo malce lj»l»o-Minuio na centralizujoči kulturni v|pliv bolgarske prestolnice in ohujajo program re^:i»>- nalizma. 31overski popotnik se v tem mestu kajpak spominja profesorskega profila Antona Be-zeriska, pisca knjige o Srbi ii in Bolgariji, ki smo jo prebirali še v ljudski šoli in si obujali prvo nostalgijo za daljnimi Rodopi in za reko Marico, ki nam je v duhu toplo zasumela, ko smo za časa balkanske vojne podušali z gramofonskih plošč himno 44Sumi Marica.** Spreli(*li po plovdivskih ulicah pričajo, da je mesto docela prebolelo ,potr«v: leta lf>*2# in da se vzlic neohilnim sredstvom ne-ugnano modernizira, zapuščajoč nekje v stranskih ulicah pod svojimi "tepeti" s!e»love romantičnega Plovdiva z njegov* \-zht>dnonniielijsko. turško in še starejšo fiziogiomi-jo. V Trgovski ulici me j** presenetilo nenavadno število advokatskih pi-arn. Mod njimi je tudi organizator Bolcar-ko-jugoslov. društva dr. Nikola BaltOv. ki me je sprejel s prijateljsko p*Kzomostjo. Zvečer, ko so se nekje nad starim He-nmsoin dolgo in trdovratno utrinjali 'bliski in osvetljevali s fantastično lučjo plm-divske akropole in kanieniti relief mimegji me^ta, siuo se sestali na Bunardži>ku z njim, z Vičo Tvanovom. s Se^*astianom Min-ko\Vkiin in z drugimi prija-tcl.fi- Ne\ihta se je podi4a nad trakijskimi polji in hrzela od < 'mejra morja v balkanske gore. toda Plovdivu ni naklonila milosti dežia. Poslala nm ie samo h ladni veter, ki nam je pihal v obraz na teraai, kjer smo pokopavali tropsko vroči dan in dvigali čase vina v slavo tega Tnesta, ki se je zvalo Philippopolis po Fiirpu, kralju macedonukem in ki je danes eno izmed središč slovanske Bolgarije. V stoterih slovenskih domovih boste naili to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. ^ .•« » Zbirka 87 fotografij v bakro-tiaku na dobrem papirju vas n: - « m IGARNA "GLAS NARODA" s* t 5 216 WEST !8tK STREET. NEW YOI\K -