VIJOLICE. Pesmi za mladost. Zložila Lujiza Pesjakova. IJnbljana Tiskal in zal.vi.' J. K. .Milic 1889. ,1 i VIJOLICE. '. Pesmi za mladost. Zložila Lujiza Pesjakova. LJubljana. Tiskal in založil J. K. Milic 1889. 33774 Predslovje............ * Oteži iz prirode. Zjutraj............. ' Zvečera............. Zvonček ............ ■ Skoraj!............• M Prvo cvetje .>.......... Ia Idila.............. l* Velikonočna pesem . *....... *S Pomladanje jutro na vodi...... *■* Rlrega majnika dan........ W Na diihovo........... J&ffodov cvet in solnčni žarki..... Svoboda ............ - Poletje............. -4 Janez krstnik........... Jesenska pesem .t......... 27 Dežek............. 28 VSEBINA, Na dan vernih duš ........ 29 Čudno!............• 30 Kdo je to?........... 32 Oče, otroka usliši!......... 33 Sirota na sveti večer........ 35 Povračilo............ 37 Iz otročjega življenja. Mojster - Računal-......... 41 Dekletce v dvorani......... 42 Očala............. 41 Po poti............. 4G Mala vodonoša.......... 48 Rožica............. 50 Tehten izrek........... 53 Nepričakovani piruhi........ 53 V ,Skalieah-'........... 57 Potovanje po zraku........ 61 Bratec in sestrica......... (J3 Miško............. 64 Naprej — nazaj!......... 67 Čudo'............. 7° Dolga pripovedka v kratkih verzih ... 71 Gospodinja Rezka......... 81 Bratec............. 83 Ded in babica.......... 84 >:>>>;?^>>^>:>^»^f»<:<;<:<:<:^<-;<;C:<-:g- Pri zibeli............ 90 Pripovedka ........... Deček in metulj.......... 9* Izgubljeni Bog.......... Sirota............. -)s Otročji elegiji: Mrtvi kanarček.......... 11,1 Po počitkih........... 1°- Tri sestre............ Opomin ............ *® Te 1 o v &dske pes m i: Telovadec............ 1°7 Hej, telovadci!.......... 10« Prisega............. 109 P e se m c e p o n e m škili: Krkelili! ............ 1,0 Dragoljubec........... 1'' Proseče cvetlice.......... 111 Jagodica............ 1 Kaj kdo ima........... 1» Lastavica............ "-) Veverica in nevihta ........ Kako se zaspi?.......... H° Jelenček............ 115 Sirili glasovi. Moja molitev........... II'1 Domovino ljubim......... 1-1 Slovenskemu jeziku ........ 122 Ni moči!............ 12:! ..Spaiikaj mi. dele !'"........ 12-) Babica............. 12* • Proti severu........... 12'.» X;ij]>iisirnejši olrok ........ 130 Moji zvezdici........... 132 Noobičen red........... 133 Pojoča roža........... 131 Na pokopališči.......... 135 Tolažba ............ 137 Vedno hvalo........... 13*5 Pozor, otroci'........... Zakaj H?............ 143 O Milanovi smrti......... Ml V spomin Aniona -lanežiča...... 145 Belopeški jezeri.......... 1K'' Ubožec. Dramatičen prizor. 119 V slovo ............ 160 Prijatelju svojemu blagorodnemu gospodu ^dr. Jerneju Zupancu, ^ iskrenemu pokrovitelju mladine poklanja to knjižico pisateljica- |e h i posvečujem liste, Mož pošteni, blagi Ti! iste, ki dokaz ljubezni Naj za j,male8 so ,, ljudi* Najsvetejša je usadil Čustva Tebi v dušo Bog Domoljubje nesebično In ljubezen do otrok. Vedno za mladost si skrbel, V sladko si veselje štel, Ko si poti ji uglajal, Do uspeha jo privel. Moč bistril si ji očesno Um razvnemal in posluh, Da je cula in spoznala, Kar izbran ustvarja duh. Blagoslov iz srdec tisoč Plava milo nad Teboj, Vzprejmi še kot povračilo Dar oskromni, prosti moj! V Ljubljani na veliko nedeljo 1889. leta. Predslovje. troci, na vrtec, vijolic je čas! .^Najlepših vam hočem nabirati jaz. ^ Cvetlice krasnejše imajo drugod, V gredicah izbrane bleste se ondod; Visoko dvigujo ponosne glave, Ljudje se jim čude, gorko jih slave: Za moje rastline, ubogi njih cvet Nikoli ni vprašal, ni menil se svet; Pohlevne vijolice so od nekdaj, Zakaj bi ne bile prezirane zdaj ? A vender se ž njimi ponašati smem Ter tiho in skrivno vam, ljubčki, povem, Da v srci so rastli cvetovi vsi ti, Od tamkaj sem njihove vzela kali, Da sem jih na prostor vsadila svetal, Ki jim se na vrtci je nežnem odbral; Da cvet zalivala sem z roso zvesto, Kateri preblagi izvor je oko; Da vedno skrbeča pazila sem nanj, Gojila ga s hrano vonjivih le sanj; 3 Da solnca prosila sem čistih nebes, Naj vsako ogreje zelenih peres Ter vdahne življenja vijolicam moč, Da slano morilno prebodo i noč; Da trud moj o vas mi je vedno legak, Da čut uživala sem rajsko-sladak. Ko svetil se vam je obrazek vesel, Ko novo cvetlico je gledati jel. Zdaj v kitico združen vijolic je broj, Od mislij mu sladkih sem tkala ovoj: Ni čudo, če v rožnati luči žari: Pred duhom mislečim ste bivali — vi! In kar najgorkejših želja jaz gojim, S cvetlicami, dragi, zdaj vam jih svetim! To kitico nate, izbirajte cvet, Ki srečo povekša mladostnih vam let: Iz duše iz zveste poljublja vas vsak, Ker žive ljubezni do vas mi je znak: Naj slednji se vašega prime srca, Saj veste, da bil je i v srci doma; A pazite nanj mi, proseča želim, Kadar pod vijolic gredico zaspim! — i orazi iz prtročLe. Zjutraj. a listnato vzglavje po noči naslanja Cvetlica se lepa in dremlje sladko; V mehkotni blazini se ptičici sanja, Ko trudno za krili potisne glavo. Pri materi detece ljubko zaspava, Obličje podprto na nežne roke, In zvezde in luna in nebna višava Nad cvetjem, otrokom in ptičem bede. Nebeške umirajo luči blesteče, Ko jasno v izhodu se zopet dani: Prebujajo ptičje se družbe žgoleče In cvetje odpira preljube oči. A dete? — Oj, dete še vedno počiva, Obličje podprto na nežne roke. 7 In solnca ga mladega luč prijazniva Osvitlja, poljube deleč mu tople.. Zdaj k\'išku poskoči in reče premilo: „Oj, matka, ni res, da me rada imaš. Ker sem tako zgodaj se že prebudilo -Moliva le hitro sedaj „Oče naš!" — Zvečera. Molitev drobne ptičke Večerno zdaj poj 6 : Cvetličice pobožno Povešajo glavo. K počitku se pripravlja Dobrava in ravan, Na nebu luna plava, Večer je lep, miran. Zvone okrog zvonovi, Da misli in srce Opomni se ljubezni, Ki čuje vrh zemlje. 8 ^^:>->/>:>:>:>:>:>:?*c:<:c:c:c:c:<:<-:<-:<:g- To čas je, dete milo! Da sna se veseliš, Da nagneš, kakor cvetje Glavico, in zaspiš. Zvonček. Prijetnega že Cvetja prikazal se je broj In zemljo pokrivale so barve, luč in soj. Zdaj sneg še bil ustvarjen, nekazna, gola stvar. Naj barvo si izbere, dovoli mu Vladar. In sneg se je napotil, da hale bi iskal Ter barve je po vrsti zavzet občudoval. Obleko rože divne imel bi bil prerad: „V nji vem, bi jaz prekosil čarobno še pomlad". Zavidal za obleko je lilije čiste, Od solnčnice si želel odeje presvetle. Potdnike opravo z veseljem bi izbral, ^Najlepši sem", je mislil, „ko ves bi rdeč sijal". V oči ga zbadal silno je tulipan goreč. Odet v kraljevi bager, ponosno se noseč. Vijolici dejal je: „Ti sinje krilo daj!" Bršljinovo zahteval „zeleno suknjo vsaj!u 9 Toda zaman cvetlicam se bližal siromak, »Kaj vender si izmisli", so dele »ta prosjak" .,Nesrečen sem kot veter, brezbarvno ki divja In ki zato počitka na zemlji ne pozna". Tako je sneg zdaj tožil, svetle solze točeč, In zvončku srce drobno s pritožbami mečeč. Pohlevno cvetje reče: „Slab plašček le imam Ce ni preslab, na, vzemi, voljan ga tebi dam" In sneg si prehvaležen je beli plašček vzel, Obesil ga čez rame in dalje šel vesel. A danes še ga nosi, ker čist je in mehak, In bolj mu je po volji še kakor drugi vsak. A cvetju sneg prisegel tačas je vedni črt, Z močjo ledeno svojo napravljajoč mu smrt; Prijatelj je le njemu, le njemu on je mil, Kateri mehkočutno je barvo mu daril. Zatorej prizvonkljati le zvonček sme samo, Četudi sneg pokriva se plaščem še zemljo. Prijazno se.odmiče cvetlici drobni zdaj, Ki sama pokazala ljubezen mu nekdaj. 10 Skoraj! »Kje so cvetlice ljube?" V zemlji počivajo, spe; Gorka odeja jih krije , Brani viharju, ki vije. »Kje li so ptičice zdaj?" V daljni zletele so kraj, Kjer zeleneče so veje, Tamkaj jih solnčece greje. »Kam so otroci prešli?" V sobi so blizu peči: Cesto ubožcem se teži Bridko po ptici in roži. Ko vzdrami se svet, Pomladnje ogret: Rode se cvetlice, Da hitro glavice Na dan pomole, 1 I Prijazna očesca Odpro in peresca Ter v zrak zadehte. In deva premila Pošilja vabila Čez morsko ravan. Da ptičic krdelo Pripoje veselo Xa kraj mu poznan. Naproti otroci Ji širijo roci, Vriskaje glasno: Pozimske iz ječe Hite hrepeneče Na polje cvetno. In solnčnati logi, Vsi polni v okrogi Nedolžnih ljudij In ptičjega petja In mladega cvetja In rajskih so dnij! i: >;»»»:->:;:;:>:>:ž:;<:;:c:;:v:c:;:;:<:c:< Prvo cvetje. Saj bedim! — Je li mogoče Kar se zgodilo nocoj ? Niso sanje li cvetoče, Kakor duh jih sanja moj P Ne ! resnica je premiIa, Okence presrečno ti! Pomlad mimo je hodila, Tukaj nje pozdrav leži. Dobro došlo, cvetje belo, Čakala sem te željno, Gledi, k tebi zdaj pripelo Ptic krdelo je ljubo. In nebeški žarki zlati Skozi drevje se bleste, Sem, kjer gosti mi krilati V krogi cvetja žvrgolŽ. 13 Žarkov jeden je — oj, sreče ! Meni v srce pot našel, Da mi pesmi glas hvaleče Čvrsto v njem je zazvenel. Idila. Vijolica spira si z roso oči, Da biser srebrn se ji v vsakem blesti. Marjetica poleg vabeče se smeje Orehu košatemu, čegar se veje Pokrivajo s cvetjem, da svež se in zal Dehteč povzdviguje iz travnatih tal. A sredi drevesa vse polno gibanja, Ropota živahnega in lepetanja: Iz vrabčjega gnezda prihaja ta šum Ker notri ščepiri štrlinec se kum! 14 Velikonočna pesem. Na dan, na dan, kar kod cveteva. Kar v zimskem snu še omedleva! Na dan, vijolica dehteča, In tudi zvonček beloglav Ter jaglec, resa z lesk viseča, Cvetovi drevja in goščav ! Na. dan, v\a. da.a č&tohuo m.la.dQleti,el Na dan, veskresno te obuja petje! Skorjanec vriska na višavi In tisoč glasov po dobravi; Sumeče reke in potoki, Na vedrem nebu solnčni žar, Planine strme, svet široki, Čuteča vsaka živa stvar Oznanja, da oblast ljubezni mile Močnejša je od temne smrtne sile. 15 Na dan, kar je molitev svetih, Kar v' prsih pesmij je premetih! Na dan duhovi vsi potrti, Iz žalosti se spet budeč; Razpelo glejte, grob odprti; Pretakajte solze, hvaleč! Vam odkupljenje bilo je storjeno Ter vam na zemlji vse je prerojeno A vč. cvetlice zornolike. Ve nežnosti, veselju slike! Vi vsi, o kterih posvečeni Človeški Sin dejal nekdaj: ..Nedolžnim ne branite k meni, Ker njihov je nebeški raj1- — Vi srce svoje Njemu izročite, Moleč kleče veliko noč slavite'. Pomladanje jutro na vodi. Bega ob veslu Čolniček legak, Voda ga nese Kot lastovko zrak. 111 Veter od juga Meglice topi, Solnce se zlato Y valovih svetli. Jasno obnehje Zeleno polje, Čudes tisoč je Okoli vode. Novemu novi Krasote se zbor, Lepšemu lepši Umiče prizor. Tu o bregovih Vonjava cvetov, Daleč tam glave Planinskih vrhov. Cerkvice bele Tu niže od zad Gledajo s hriba Na kočo, na grad. 17 Mesto prijazno In gozd in vasi, Brzo gibanje Okretnih ljudij. V čolnu otročje Vriskanje glasno — Mlado življenje. Kako si lepo! Prvega majnika dan. „Majnika prvi je dan! — Otroci, le včnkaj na piano, Zora vas vabi blesteč! hitro, praznujmo sedaj Milega ljubca prihod, ki vsi smo po njem hrepeneli, Ko nam ledena je noč trla ubogo telo". Pomladi skoro objem vzprejema obitelj prijazno, Trosi povsodi na pot sladko vonjivi ji cvet. Sape igrajo dehteč se, v mislih cvetočih nasmiha Mlade se zemlje obraz; gleda jo sinje nebo, Biserov svetlih morje daruje ji danes dobrotno: Majniku mora na čast tkati obleko si ž njim. Potniki naši molče korakajo s holma v dolino, Divne prirode je čar vstavljal pogovoru glas. Dete v naročaji, glej, z ročicami ploska veselo, Ono še zase ne ve, kakor v zavesti si ni Ptiček, ki tamkaje v vzduh pojoč se vzdviguje radostno: A neizmerna sladkost bitja prešinja oba; Ko se privadil pogled nadzemeljsko - lepih prizorov, Ko je kipelo srce vžitkov in blazih čutil: Sili beseda na član, in drugemu drugi po svoje Riše utisek živo, ki ga je najbolj razvnel. Večjemu dečku potem na misli je zopet rastlinstvo, S trudoljubivo roko seže po delu dekle. Mlajši ji bratec gradi okoli in cerkvice kaže. Hribe in vrhe planin, ki obiskal bi jih rad. Njiju sestrica gredoč po bujnem ozira se cvetji. Nikdar od nje ne beži psiček, oprezni čuvaj. Ali tam doli kjer log se senčen in lep razprostira, Kjer med drevesi vabeč čisti izvor klokota, Tam vtaborili so se, pripekalo silno že solnce, Dobro utrujencem del sator je gost in hladan, Mati prinesli s seboj skrbeča krepil so okusnih : Maslo surovo in kruh, to se prileglo je vsem! 19 ■^>>»»»»»5->>>>»»<-:<:CšC;<<:<šC«.rC^-g- Glej, tudi gnjati so vsem odrezali v slasten po- boljšek, Oj, in pogače na vrli lep in izdaten še kos! Vrelca tekoče srebro napoj jim je bilo izboren, Pili zdravijco so ž njim: ,,ma j n i k, naj zlati živil* Radosti, sreče sladke ni bilo ni konca ni kraja, S šalo vrstil se je smeh, z igro na travniku ples. Detece nagne sedaj glavičico ljubo k počitku. Mati zaziblje ga v sen z glasom premilim pojoč: Cvetne je dobe Priljubljeni dan, Pisani vrti Zelena ravan. Pletite vence, Vijole rasto, Pojte, saj tudi Vsi ptiči pojo. Plešite v krogi, Prekrasen je kraj, Glejte, na zemlji Že našli ste raj; 20 V njem vaše srce Najlepši je cvet — Da ga viharni Osul ne bi svet! Na diihovo. (Evjeniji E.) Moj Bog! ki nekdaj si v plamenih Duha učencem daroval, Bogastva svojega le iskro Da zdaj dekletcu bi poslal, Ki vse pohlevno pred Teboj Denes Te moli tu z menoj: Presrečna, blaga mi po zemlji hodi, In Ti jo vedno z duhom Svojim vodi! 21 >;^->;-? :>:>»: >fyr3H»* c&^Hg- Jagodov cvet in solnčni žarki. Poletna doba solnčna ogrevala je svet, Ko se nakanil k vodi mlad jagodov je cvet; Noge mu v skoku nese nizdolu gorski pot, Iz vode lice belo že vidi si od tod. Postopi malo bliže, svetlejši tam je kraj: Čemu bi se ne gledal, ker mlad in sam je zdaj ? Okroglih lic v zrcalu sladko se veseli, Na čelu šopek rmeni krasoten se mu zdi. „Uče, da ogledalo ne laže se nikdar, In če je to resnica, kako sem lepa stvar!" Od vseh stranij se gleda, pripogneno stoječ Ter zadovoljen kima, sam sebi se čudeč. Gorje ! prelepa vila, ki ni je videl prej, Sedi na oni strani pod bukvo senčnih vej, Povzdvigne prst šaljivo in reče mu tako: „Sam sebi se čuditi, ne vem, če je lepo!" Cvet jagodov se zgane, všibe se mu noge, A listi beli z glave v trepetu mu lete; Kar hitro more, smukne v grmičevje temno, In sram ga je, in v srci kako mu je hudo! 22 To vide solnčni žarki in z neba naopik Spuste se vanj v goščavo grmovja in mladik; Zaman se odmikaje, ne ve, ni kod ni kam, Ko njih plamen ga kara : „Prepozno te je sram !" Bagrena rdečica obraz mu pali bled. Da kar oči poveša osramočeni cvet, In ko za žarkom žarek mladost mu je odžg:il, Pripogne glavo sladko v zeleni plašč do tal. In v jagodah spomin se nikdar ne zamori, Da one cvet so gizdav poprejšnje bile dni: Obličje zagorelo prikriva vsaka še, Ker solnčnega pogleda še vedno sram jih je. Svoboda. Riba po jezeri plava, V zraki se ptica glasi. „Riba, kaj iščeš v globini, V vzduhu kaj ptica mi ti r" „„ Svobode zlate svetloba Kliče me gori v nebo: Svoboda v čistih valovih Nosi me vodi na dno."" 23 Poletje. Sladki otroci, veseli bodite, Ven iz ozidja hitite sedaj! Vse so zastave poletja razvite, Z njimi olepšan najbčdnejši kriij. Krasne med klasjem so zlatim cvetlice: Mak in plavica in kokolj brdak: V vence spleteno o bregih vodice Cvetje, katero spomina je znak. Kosi pojo, oživljaje dobravo. Krepko vzdviguje skorjanec svoj glas, Hrosti brenče in metulji nad travo, K rožam hite in marjeticam v vas. Plaha, da nihče ji blizu ne more, Jedna se ptica glasi brez miru, Skriva med drevje se v temne prostore Ter nagajivo tam kliče: ,,kuku!u 24 Vidite nežne ovčice prebele! — Pisana trava deliti jim lepo: Ali — oj, čudo! iz paše vzletele Gori so , gori na sinje nebo. Runo leskače se kodraste cede, Tamkaj srebrno in žarko blesti: Solnce zahaja in lune svit blede Ovcam meglenim domov zdaj veli. Mračno, tihotno je, vender zelena Ozka za plotom še temna ni pot, Z iskrami živimi vsa razsvetljena, Migetajoč ki smejo se povsod. Iskrice ljube mi, svetle kresnice! Zvezdam jednake ste milih nebes: Sevajte jasno na vse nam stezice, Z bleskom spet stari praznujete kres 25 Janez krstnik. Mladenič ven iz mesta se obrne, Drzoten v golo odhiti puščavo; Na ostri kamen tam poklada glavo, In z runom krepke ude si ogrne. Preprost je um, oko njegovo jasno Ter k zemlji posvetna ga slast ne veže; Da rod bi svoj otel pogubne teže, Ljudem pokoro oznanjuje glasno. Ko misli, tam sloneč na trdi skali, V svetlobi vzre podobo rajsko-milo, Da vsi so udje v njem zatrepetali. „Sin božji, vencler jagnje si v krotkosti, Z nebes prišel za naših grehov silo; Nevreden hlapec tvoje sem visosti!" Ji.. Jesenska pesem. Slava, jesen ti, preljubljeni čas, Vzprejmi pozdrave , vriskanje od nas! Strk je že letel čez širo morje, Kamor vsi pevci krilati beže: Listja oplenjeno že je drevo, Steblo podlesek dviguje golo: Vender življenje, mogočno kipeč, V trsovih žilah še bije gorčč: Vender sedaj preveseli smo mi — Grozdjiče, oh , kako sladko si ti! Slava, jesen ti, preljubljeni čas, Vzprejmi pozdrave, vriskanje od nas! Tam iz vinograda nesemo sad, V solnci dozorel leskače se zlat: Da bi ne bila nosača krepka, Ne bi ga vzdvigniti mogla oba! Bratci, sestrice! stopite okrog, Grozdje zobljite jeseni iz rok! 27 Naj se zdravijce vesele glase, Kakeršnim srca nas sama uče: Prvo napijaj tovarišu vsak, Vsak iz nas bodi junak, poštenjak Vzkliknimo v drugo : živi naj jih Bog Kar jih je skrbnih o sreči otrok: Tretji napoj iz globine srca Naj domovini predragi velja! Dežek. (Po hrvaškem.) Padaj, dežek , dobri dežek. Padaj, kamor ti je drago, A ne padaj mi na grobje. Kjer mi dete spava blago. Sredi grobja prost je križec In pred križcem grobič mili, Tam leži moj otročiček, Spava v snežnobeli svili. 28 Padal bodeš v mlado travo, Z nje v žemljico razgorelo. Iz zemlje na dete milo, Halico kropil mu belo. „Padal bodem v mlado travo, Z nje v žemljico razgorelo, Iz zemlje na dete milo, Ibilico kropil mu belo. Otročička močil bodem. Kadar pride mladoletje, V prah zdrobim telesce nežno In raztrosim ga na cvetje!" Na dan vernih duš. Z belim trakom sem ovila Venec presen in cvetan, Da ga nesem na grobišče S svečico denašnji dan. Morebiti mi počiva Kakšen otročiček tam, 29 Ki nihče ga tu ni ljubil, Ki siroten žil je sam: Ki ni sklepal drobnih rok, Da bi molil: „Tvoj sem, Bog!" Sveti, sveti z zlatim bleskom Lučica pohlevna ti, Na gomili, pod katero Sladka stvarca mirno spi. Vi pa, cveti venca mladi, Kličite v grobek teman, Da jo imam s srca rada, Nanjo mislim sleharn dan. Dejte ji, naj srečna bodi Ondu, kjer je zdaj doma, Kjer so v druščino vzprejeli. Vsi jo angelji Boga! -»*<-Čudno. Sneg naletava v vrtinci h ln kako mrzlo je, hu! Zajček, poskoči le hitro, Strešice išči domu! 30 Zajček uboga, nabere Maha med potom skrbno, Z njim vse razpoke zapazi V izbici svoji gosto. Jedva je zajček v zavetji, V gozdu odmeval je strel, Zgrudi na tla se ubožec: Strah ga je silen prevzel. „Oh, da poginiti moram, Mlada in nežna še stvar, Ze je po meni — ne vidim Sume več ljube nikdar!" Puške umolknejo lovčje, Mrak se razgrinja že siv, Čudno", de zajček, „saj skoro Mislil bi, da sem še živ!" 31 Kdo je to? Poznaš li, deček moj, moža, A ki se ne postavlja v bran, Ko divjih paglavcev se broj, V srditi ž njim nagneta boj ? Ubožec velik mož je ta, Ki tepsti, tekati ne zna, Ki smrtnobled v obrazi Živi samo ob mrazi, Pretakajoč bridke solze, Kadar se drugi vesele: Kadar poljubov svojih žar Pritiska zemlji nebni car. Nu, imenuj moža mi zdaj, Dokler, dokler — ne pojde v Ki v roki palico ima? Držeč jo trdno noč in dan. 32 Oče, otroka usliši! Umolknili so zunaj ptiči, Po dolih, brdih sneg leži: Nikjer jim gorke ni odeje, Ki v mrzli zimi jih segreje, Nikogar, ki za njih skrbi. Ptičice ljube, uboge ! Izginile so vse cvetlice, Povsodi iščem jih zaman, Odkar je zima nastopila In jih nemilo položila Pod belim prtom v grob termin. Ljubljenke moje, cvetlice ! In slišal sem, da mojih bi-atov Nekteri tudi zdaj trpe: 33 Da zapuščenim, samohranim Ter ljuto od ljudij pregnanim Uboga srca krvave. Bratje predragi, nesrečni! Naročaj materin presladki V zavetje ljubljeno imam, Da glasno od radosti vriskam, Kadar sladko se vanje stiskam, Kadar na gorkem se igram. Mati, oj, zlata, jedina! In dete krasno, kakor zora, Najlepše izmed vseh dreves Iz raja meni je poslalo, Nebrojno lučij mu prižgalo, Ki, kakor zvezdice z nebes, V slavo bleste se božično! Srce veselo mi trepeče, Vsa duša sili mi v oči, V nebeškem svitu gledam cvetje In angeljsko poslušam petje, Ki v mir pozemeljske ljudi, V mir jih budi in ljubezen! 34 Ročici pred drevesom sklepljem, Pošiljam prošnjo do Boga, Da milost njega vsemu svetu Na pomoč pride v novem letu, Da konec bilo bi solza. Oče, otroka u sliši! Sirota na sveti večer. S čudom nas objemlje svojim Veličastna sveta noč, Zemeljsko prešinja stvarstvo Njena neizmerna moč. Pozdravljaje jo poslavlja Z zvezdno glorijo nebo, Razsvetljena nji je v hvalo Vsaka bajtica lepo. Petje, luč in cvet povsodi, Mladih smrečic duh krepak, Drobna srčeca trepeča, Ginjen dober človek vsak. 35 ->.-.>>>;>>>:>.^:>^>:>r»*c:<:<:<:<^<-;«<«^<- Iz zvonika lin zvonovi Milo se v nebo glase, Božjo čast v višini večno, Mir ljudem oznanjuje. Roki željno kvišku dvigam, Tebe molim, Božič moj! Če sirota tudi vboga, Vender sem rejenec tvoj. Mati ljuba mi umrla. Oče ločil se sveta, Smrt nemila meni vzela Oh, prerano je oba! A ljubezen tvoja greje Bolj še kakor solnčni žar, In pod krilom njenim varnim Sem jaz tudi srečna stvar. Saj pri tujcih očetnjavo, Svetli Božič, si mi dal Ter usmiljenja plamene V dušah blagih zame vžgal. Glej, kako srce goreče Od hvaležnosti kipi: Daj, dobrotnikom, daj milim Blagoslov svoj, Božič, ti! Povračilo. Z ledeno sapo sever žene Otrplost doli na ravan, Premrle gore, prej zelene, Pod snegom svet je zakopan. A dete vender, dete krasno Po njem hodilo je sedaj, Ostaveljši domovje jasno Za zemeljski pretemni kraj. In obrnilo se je v hosto, Ki v težkem zimskem spanji spi, Kjer pod snežno odejo gosto Le jelovina še bedi. Lepo je smrečije zeleno Z dreves temnečih bralo tam, Z nebrojem lučic razsvetljeno Prineslo v gorko sobo vam. 37 Nebo se vam je odpiralo In sijal rajski zor v obraz, Ko prečarobno lesketalo Drevo božično je na vas. To dete božje vi molite, Njegov pogled je ves krotak, Iz njega roke dar o vi te Poklon je prinesen vam drag. Ljubezen za ljubezen dajte. Srce naj bode vam oltar, Hvaležni nanje poklacbijte Za povračilo svoj mu dar! Ta dar ob vsakem novem letu Naj se stotero pomnoži, Da v rajskem vam njegovem cvetu Stoteri plod se zarodi. 38 iiipiuiminM ž ■ otročjega življertjcL. Mojster - računar. Blaže, okrogli pekov- sinek Sedel jede je pred velo Ter radoval se mlečne kaše. Ko župnik pridejo mimo. Gospod obstanejo čestiti In Blaž lepo odkrije se. ,,Bog vzprimi te, si li kaj priden „„Sem, ali jed je vroča še!"" „Kak6 z učenjem gre, ker jutri Končate šole, se mi zdi?" „,,Izkušnja, ta, duhovni oče. Prav nič ne dela mi skrbi."" 41 „Kak6 v računstvu napreduješ?" Računati jaz najbolj znam.''" ..Kaj res? No, Blaže moj učeni, Nalogico ti precej dam. Čuj, jeden krajcar in še jaden, Kaj misliš, koliko je to?" Namuzne Blažek se ves zmočen, Povesi v krožnik nem oko. ..No, jeden krajcar pa še jeden?" Račun ta reši zlahka se, Ej. jeden krajcar pa še jeden — — Zdaj vem — to jedna zemlja je!"" Dekletce v dvorani. Veselje! dvorana odprta stoji, Skakaje se Barica vanjo spusti. A kaj tam ugleda ? Oj, čudo sladko, Naproti hiti ji dekletce lepo! Zavzeta obstane: kar ona stori, Posnemati vredno dekletcu se zdi. 42 Počasi pomiče sedaj se, a glej! Počasi i stopa dekletce naprej. Jednake rasti je, in istih je let, Nje krilice belo kot jabolčen cvet. I kodrici zlati ji padajo vznak Ter vanje vpleten je vijolčasti trak. Od radosti Barici vtriplje srce, Družice želela si davno je že! In piinico pisano vrže na tla. Saj ima družico ter srečna je vsa! Razvneta zavriskati hoče glasno, A „dobro mi došla!" šepeče samo. In k nji se nagiblje: ,,te rada imam, Prav rada, zatorej poljubek ti dam!" A hipno prijazni otrok je ves plah, ln srčece groza poprime in strah: Družice preljube obraz je leden, Ter gosto zakriva ovoj ga meglen Jokaje se Ihirica naglo zbeži: Dekletca v dvorani zelo se boji! 4o Očala. (Po frar.scskara.) Rad s črkami se časih Vrbanek je igral, A žalibog nobene Ni vender še poznal. In neki dan po zimi. Ko sam doma je bil. Ni vedel kaj početi. Da prej bi čas minil. ..Kako so ure dolge!" Vzdihuje naš Vrban, ..Igrati in igrati Ni moči mi ves dan. Vojščaki in konjiči Prestari so mi vsi. In teh podob nobena Mi že povšeči ni. Aha! — to bode nekaj!" Zdaj vzkliknil je vesel 14 In sredi iz omare Najlepšo knjigo vrM. ..Pregledal bodem malo. Da mi preide čas — Te bukve, iz katerih Mi babica na glas Sinoči brala bajke Prečudne in krasne, Kjer Palčeki in Vile Zapored se vrste. Odprta je že knjiga — A kdo bi umel to? Le belo je in črno, To vender ni lepo! „Oh, res, kako sem bebast, Očal saj nimam še! Saj babici je tudi Brez njih v meglici vse." In hitro jih poišče Ter z rutico čisto Veliki stari stekli Osnaži preskrbno. Ponosno jih pritisne Na mali nos Vrban In gleda in še gleda, A vender vse zaman. 45 O bajkah čarodelnih Ni najti mu sledii, In stran na stran obrača Srdito brez miru. Zdaj mati stopi v sobo In njo prisili smeh, Ko vidi dete svoje Z orožjem na očeh! — „Kar babici pomaga," Mu deje preljubo, „To, dragi moj Vrbanek, Za tvoje ni oko. Podvizati se moraš, Da skoraj bodeš bral, Da brez očal zašije Zaklad ti knjig svetal." Po poti. „Le tišči se mene, da moker ne boš Ter varuj košare, moj pridni Ambrož Da veter ne vzame ti knjige drobne In zvezka, kjer pisal si a-b-c-de. ' 46 Ne stopaj mi, Anica, vedno na noge. Saj vidiš, da dosti že imam nadloge. Po Tinetu ti se oziraš — zakaj? Na cesto glej rajši preplavljeno zdaj! Povedala bodem, počakaj, že mami, Da tu pod dežnikom ti nisi šel z nami!'' „ „Pod takšnim satorom ne skrivam se jaz, Naj dež me premoči, naj žuga mi mraz. Slovenec sem trden, ne deček mehak In hraber jaz bodem cesarski vojščak. To čast bode zame in radost in sreča, Ko bode vihrala zastava sloveča. Ko švigal iz puške žareči, oj! blisek, Med trombami glasil se srčnosti vrisekl — Li slišali niste, kar danes smo brali V učilnici, kaj ? — Gotovo ste spali!''" „Nikakor ne! — Vender dovolj je o tem, Obleke je škoda, ti znova povem"-- „ ,,Oj, sestra preskrbna mi, Marta, nikari Ne brigaj tako se za plašček moj stari! Da bivaš na suhem in varnem le ti, Ki mirno živela do konca boš dnij 47 Pri vas je kaj druzega, kajti čepeli A'si trije pri peči le bodete , jeli Ter pili, in kmetiški vedno ljudje Držali se strehe domače gorke."" ,,IIa, ha!" se Ambrožek zdaj mali oglasi, ,,Cuj, Tine, kako se pač motiš ti časi! Preskočiti hočem domači ta plot fn ako ne cesar, bom velik gospod!" — Mala vodonoša. „Hajd, pojdiva hitro k vodnjaku oba, Pomoči ni treba, saj sva že krepka! Podvizaj se, M;inica, teci lepo, Hvalili te bodejo mati zelo". Ko vrč na koritu pred žlebom drži, Dekletce se smeje in srečno se zdi! Posoda je polna — „„pretežka je, oj, Odnesti ne morem je, bratec ti moj!" " „A nesti jo moraš domov vender ti, Saj veš, da to delo za moškega ni". In malo pomišlja petletni Andrej Ter „moder sem", pravi, „no, mala, poglej!11 Od kitic napravi ji svitek mehak In skrbno postavi nanj vrček težak. „Po konci se drži, ne majaj z glavo, Krepko mi korači — eli, saj ni težko!" Dekletce se vzpenja, napira moči, In komaj in komaj solze zadrži. A nič ne pomaga, zaman je, gorje, Natočeni vrček ji pade z glave. Pokvarjen predpasnik in krilce lepo, In čeveljčki novi, oj, kakšno je to ? Okopana miška je Manica, glej: „ „Le čakaj, le čakaj, poredni Andrej! Zakaj, li zakaj, oj, po vodo sem šla — Oh, oh, da pri mami doma bi bila!" " Rožica. Očetov praznovali So pred Božičem god Prišel je ljubih znancev In žlahte žlahtni rod. Najprej so gospodarju Stiskali vsi roke, Voščeči: Bog usliši Njegove mu želje. In on se je zahvalil Presrečen in vesel — Seveda se drugače Nositi mož ni smel. Potem so med pokloni Posedli k mizi vsi, In z vincem zamočili Ukusne so jedi. Očetu sedel blizu Starejši je otrok, S posebno slastjo jedel In pil malinov sok. 50 Dekletce je vam bilo Prijazno in lepo: Kako jo ljubi oče To „rožico" mlado! In k njemu zdaj se nagne, Skrivnostno mu pove, Da so zaprta vrata Zelodčeka ji že; Da danes res odpreti Ne mogla bi jih več, Ko vhoda bi prosila Najboljša tudi reč. A zdajci stari sluga Prinese — o moj Bog, Kar strah me izpreleta, Ker padel je iz rok Zdaj Rožici kozarček In ona le strmi Na čudo od sladkorja, Ki tii pred njo stoji! Omamno jo prevzame Prekrasne torte čar, Saj svoje dni jednake Ni videla nikdar. 51 >?»i>?g»»>»>.'»>:^:»!jK-:<^-:r>jK-.<:<:c:<;<:<^. V „Skalicah". Tu v Skalicah radujem Igranju se valov, Bedeč sanjaje — priča Povodnih sem godov. Nad vrbami trepeče Že poludnevni žar, Vsa zemlja v zlatu plava, Ker solnce zdaj je car. Globoko pripogiblje Medleče se drevo. Izteza list in veje V tolmun hladan željno. Vrsta valov popotnih. Veselo žuboreč, Pozdravlja ga prijazno. Odtod v morje hiteč. 37 Metulj na trstu vitkem, Zibaje sam se, spi. In roj mušic nebrojnih Ob njem se v krog vrti. Postrva blagorodna Tam pisana vesla, Med ribami obrača Ponosna se gospa. Menjiček bistrogledi, Najvrlejši plavač, Potaplja se in skriva Ter kaže se glumač. Ubogi kmetje kleni Od ščuke v beg hite, In luska se jim bela Svetlika iz vode. V presladkem pladnovanji Počiva v plašči hrost, Na veji, kjer pripognen Do vode grm je gost. 5 S Od jedi oddihuje In menih se težav, A ponj usoda bridka Poseže iz nižav. Tatica, bistra ščuka, Pobrala ga je v plen: Kako je to zaslužil Ta mož, ki ves je len ? Soparno je! — Valovi Na tiho žubore. Nad potok že tenčico Razvešajo megle. Metulja s trsta naglo Posmukne skrivna moč, In muhe okrog njega Rrenče mu : „lehko noč !" A kje sem ? — Poleg Sore ? Morda sem bil zaspal ? Ni tukaj li me zibal V predivne sanje val ? 59 Rus;ilke*) sem jaz videl, Njih petje čul in smeh, Ob vodi njih plesove Po mokrih gledal tleh. In zopet slišim pesem, Odmeva temni les; To niso bile sanje, Pojo Rusalke res! Mameči vi glasovi! Očaran k vam hitim, Da v harmonijo vašo Od blizu se vtopim. Grmovje v stran odganem In pomolim obraz: Rusalke cvetolike Oj, vidim, vidim vas.' A ne! — Rusalke niso Te deklice mlade, To vrle so Ločanke, Ki rake tod love. *) Rusalke so izmišljene poganske boginje starih Slovanov, živeče v lesovih in vodah. NI Potovanje po zraku. Evo, čoln po novem zdelan. Štiri noge v zrak moli, Spodaj mizi je podoben, Ce pogled me ne slepi. Na vrvicah zanj privezan Ves napihnen je balon: „Ta nas od zemlje privzdvigne", Bratcem reče zdaj Anton. Poln čolnič in ves prostorček Ze je prenatlačen res; Vender Hektor, zvesti psiček, Sede zdaj široko vmes. A potrebno je, da pride Tudi Srečkov ljubi konj, Lep lesen je, na kolescih. In brez njega vse zastonj! nI Vsi brodniki so nemirni, Skok in vrisk je semtertja; „Pazi, pazi, da Andrejčka Ne prevrneš mi na tla!" Ivko, najstarejši bratec, Čopast si klobuk je vzel In popotno še čez pleči Lepo torbico pripel. Tudi ima — kaj ga ne bi ? — Od popirja daljnogled, Da na tanko vse pregleda, Kar mu pride kje na met. Ivko poje, Ilektor laje, Srečko je smehu ves poln, Tonček z bičem trdno poka, Čvrsto v zrak poganja čoln. Srečen pot, družina mlada ! Plavaj z Bogom v daljni svet; Zdaj uživaš dni najlepše. Dni otročjih zlatih let! (.2 Bratec in sestrica. Lenčico ljubim, sestrico sladko, Vse kar je moje, vesel delim ž njo. ,, Lepšega deteta videl ni svet", Materi skrivno dejal je naš ded. Oj, in razumna je, to vam povem, Z njo se povsodi pokazati smem. Stara dve leti in meseca dva, Cujte! do dvajset že brojiti zna. „Oče naš" moli kot angeljček zlat, V petji stmad ne doseza je mlad. Nje sem voditelj, petletni dečak, Bil, ko storila je prvi korak. Letos že v ,,kolu" okrog jo vrtim, Da mi ne pade, jo trdno držim; 63 . A če se zvrneva venderle vznak, — Časih nevkreten prečudno je tlak — Smeh le nastaja, za skokom nov skok, Lenčica moja je hraber otrok; Redko doslej so mi tekle solze, Kamo li zdaj, ko dorastel sem že! Miško. (SvsSrir.o pa hrvaškem.) Dečka nekdaj svet poznal. Miško ga imenoval, Ki dušica bil je blaga, Ljuba vsem ljudem in draga. Mater vzame smrt mu rana. In sirota samohrana Brez sestrice je in ate. Leto zvršil je deveto, In ko stopil je v deseto, Bil dijak on v prvi šoli Ter nadmodril kogar koli: 64 Dobro znal je citat', pisat', Moliti in malo risat", Kakor detca i vi znate. A po smrti svoje mame On premišljevati jame: Kaj ubožcu mi početi, Ce od gladi nehčem vmreti ? 11 čem I i prosit kruha iti, Materi v sramoto biti ? Tega mi srce ne more! In k učitelju priteče, Svojo željo mu izreče: Da voljan je dlje hoditi V šolo, pridno se učiti, Da hče lekcije dajati, Za mezdo poučevati, Najti sebi sam podpore. Učenik, možak dobroten, Siromaku blagohoten, Pregovoril je z županom, Da njegovim bi drobljanom Miško uk dajal v pisanji, Risanji, molitvi, branji, In pri njem bi bil na hrani. 65 Takim potom on učitelj Bil in vrli odgojitelj, A dijaci njega mali Skoro citati so znali. In seznanili se s svetom; Leto Miško je za letom Srečen bival pri župani. Jako dobro je študiral In licejo absolviral: V pridnosti se ni okrsil. Ko je pravoslovje zvršil. Zatorej brez vse težave Stopil v službo je postave Med uradniške pisarje. Ondu Miško sodeč blag Bil je vsakemu predrag, Vsakemu je sodil pravo, S tem si dobil čast in slavo In potem le časa malo Po novinah vseh je stalo, On deželni da glavar je 66 Kaj pravite, gospoda moja, Ni deček ta li vreden čuda, On, ki je sam si bil pomagal, Ne bal se dela, bal ne truda? A staviti bi jaz hotela. Med Vami da so njemu drugi, Podobni Mišku že v sedanji, In bolj v bodoči še zaslugi. Zatorej danes pevka Vaša Čestita Vam, prihodnjim sodcem, Predsednikom, poslancem, učenjakom, A čujte 1 domoljubnim le možakom! Naprej — nazaj! „Z vijolico jaglec prišel je iz tisi, Ker petje skorjančje nam brezen je dal. Pozimski zdaj z Bogom zapor preteman! Iz njega hitimo na čisto ravan ! Poglejte, nad nami prisrčni strnad Pojoč oznanjuje dehtečo pomlad. «7 Petero se zbralo nas vkup je Ijudij, In to se krdelo junaško mi zdi. Igrajmo se vojske, tecimo na boj, Na dva se razdelka odredi ves roj ! A treba je prej vam z mastjo in ščetjd Napisati brke in črno brado. In tega se dela ne branil bi jaz, Da naglo prestvarim na vsakem obraz. Najprvo Bojanu! Ni res li brdak ? Zastavo dviguje bradati junak! Pod nosom Grozdanko naj zdaj okadini Ter dimast na čelu ji križ naredim. Ciril, ti, ne stresaj mi vedno glave, Ker tebi je treba najprvo brade! Ti vojvoda bodeš obračal vse nas, A to se ne more, če gol je obraz. Nu, dobro ! Stecimo, kdor more poprej, A prvo vsi vkupe zapojmo „Naprej!" „Naprej zastava Slave, Na boj junaška kri!" 68 „Se znamenja pes ni jedini dobil; Miruj ni i! Ti z nami se bodeš boril!" Žival nepotrebne se brani cesti, Zalaje nevšečno, skakaje zbeži. Deklički in dečki „stoj, Grivec!" kriče, Na vrat vsi, na nos vsi za njim se spuste. Dospeli tekaje v sosedov so vrt, Tam beli na travi do prta se prt. Nanagloma vojske viharni korak Pohodil je platno in travnik mehak. A. zdaj se junakom zagradil je pot, Ki v zmagi pridrli so hrabro do tod. Soseda z lopato pred njimi stoji, Namahne srdita, na nje zakriči. „Naprej" jim umolkne, poprime jih strah, ..Nazaj" se obrne sovražnik ves plah! 69 Čudo. Blagota s Samom skozi okno Na vodo gleda govoreč, Ko ščurkoma je ploha sula Nizdolu iz megla šumeč. Mehurci so se tam vozili, Krožeči v jezeru lehno; Z resnobnim licem bratec Samo Učil Blagoto je ljubo: „Kar se spominjam, deževalo Kot danes ni nikoli še, Sicer namače dež le travo, A zdaj še voda mokra je!" — 70 Dolga pripovedka v kratkih verzih. Uvod in prvo poglavje. Pogledite mi Tončka! Ni res li čvrst dečak ? Ob štirih svojih letih Kakov je korenjak! A vender, vender tudi Ze bil je nemoč;in, O praznicih minulih Bil malo je — bolan. (Izreči tii mi prave Besede se ne zdi, Ker, strašnega imena. Grdo v uho zveni!) Nu, bilo je v nedeljo, In Tonček sam doma, K večernici je mati In sestra Jela šla. 71 Popreje naročila Se dekli je zvesto, Da pazi na otroka Skrbljivo in lepo. Pa s posli je težava Saj veste, ako ne. To mater povprašajte, In začudite se. Izimek od pravila Vse svoje zemske dni Prijazna Mina stara Nikakor bila ni. In jedva je stopila Iz sobe nje gospa, Ko niti dekla mogla Ni biti že doma. Pripravila na naglem Za malico je vse, Po vodo hitro stekla, Ker se mudilo je. In res je šla po vodo, Nikamor ne drugam. 72 A kaj je ona mogla, Ce bile tudi tam Prijateljice nje so Jezične in modre, Katerim ni braniti. Ko umno govore. Katerih poslušati Potrebno je. strmeč. In semtertja besedo Jim vpletati, kroteč ? Beseda, voda teče Ter urica in dve Izgineta, da človek, Kako li, sam ne ve ! Drugo in najdaljše poglavje. Tačas, ko Mina stara. Zavita vsa v dolžnost, Zabave klevetljive Srebala je sladkost, 73 ;:>:;'>:i:;:i:>:;:;:i * <{«««««««««<■ Igral se Tonček čvrsti In bil zelo vesel Ter pesemce slovenske Glasno je peti jel. Konjiča zdaj napreže In teka z njim okrog, -,Tra, tra! tra, trki* zatrobi Krepko v leseni rog. In vselej razjezi se, Ko zvrne se konjič: ..Pogledi, maček črni, Kako je konj za nič! Ti tekaš, naglo skačeš: Kjer hočeš, obstojiš, Znaš drgniti in gosti, Podgano, miš loviš; Zakaj li baš zelenko Brezumna je žival ? Kako sem nagovarjal, Kako sem ga nažgal, Da pridno bi mi delal. Besedo slušajoč, 74 Ko vadim ga in vadim, Proseč in jokajoč: Zaman se revež trudim! A kaj li bode to ? Iz druge mi sobane Diši sem kaj sladko! Pogledati je treba, In zvedeti takoj. — Podvizaj mi se, maček, In ti, konjič, z menoj! Ho, ho! kaj sem opazil ? Presrečne mi oči! Vsa miza obložena Z najboljšimi jedrni! Povitice medene Namazane gosto, Povojene klobase, Narezane tenko; In v sredi jagnje belo, To čudo je sveta! Od presnega je masla, In še oči ima.! Tod piruhi okoli, A tam olupki so Ter hren, rdeče gnjati, Opisane z mastjo. Vse zdi se mi preskistno, A jaz ne iztrpim, Dokler od vsake stvarce Trohe ne založim!" Z drobtinico kolača Za mizo Tonček šel, hi skoraj tamkaj v slast je Klobaso celo snel. „Kako se je prilegla! A žejen sem zelo, Ker bilo je preslano Povojeno meso. Tii kapljice ni vode: A pivo tam stoji. — Pogostoma sem slišal, Da pivo dobro ni. A kaj, ko bi zamižal, Izpil na naglem vse. 76 Da čutiti ne bode, Kakovo pivo je ? Pe! — to ni dobro biio! Res pivo je strašno! Oči sem bil zatisnil, A vender je grenko! Zdaj, maček, tebe vabim, Da tudi kaj poješ: A kadar se nakosiš, Dobodeš piva, veš! Ne, tega vender nehčeš, In modra si, žival! Laskavec, ti, kaj drgneš? Zadosti sem ti dal. Na konček še klobase, Ne bodeš se kesal! - Kako se opotekam, Da kar na nos bi pal! Tecimo zdaj k igračam, Poslednji je že čas! In kdo hitreje skače, Ti, maček, ali jaz? 77 Ne morem - noga težka Po glavi mi šumi. Vse obratno se suče, Stol z mizo v ples hiti. Zelenko preneumni! Kam ti tako letiš? Ostani z manoj, mače! Povej, če ne besniš ? Haha! to res je čudno; Zdaj se zibljo i tla — Tako jaz nisem videl Nikdar še, hahaha! Orodje, miza, stoli, Nad manoj hišni strop Začel, haha l plesati, Leteti je v kalop! To je zatorej — kajti — Zelenko stoj — in — ti" Vse tiho je po sobi, Bolniček trdno spi. 78 Poslednje poglavje. Spal vedno še je Tonček, A legel že je mrak. In maček tam pladnuje. Konjič je zvrnen vznak. Cilj, Jelica se meni. Ž njo mati govori. Naproti njima Mina Iz kuhinje hiti. ..Kako je bilo, Mina? Vse v redu li doma r" »»Oj, tega ne skrbite: Saj veste, nu, gospa!"" -Kaj Tončka ni na oči?" .,„Kak6 je bil glasan! Ni tega, kar prepeval Čvrsto je: „hej, Slovan!"' Vse tiho v prvi sobi, Povsod vse brez glasu — Nikdar nikjer o Tončku Ni tira ni sledu! 79 Tja v zadnjo izbo mati Hiti sedaj skrbeč — Pred njo na tlaku golem Leži nje sinek speč! „Vse križem je na mizi! — A kdo je pivo pil? O Mina , duša lena.' Kje moj je Tonček bil r Moj Tonček, ljubi Tonček! ....Kaj mati! — Ni še dani ,,Ne, noč šele nastaje". — , ..Zaspan sem in — b o 1 a n ,Bo\an si, Tonček dragi? Povej mi, kaj ti je?" .... Nu, mati, lačen nisem, A žeja, žeja me !"" ..Hčeš piva?" vpraša mati Šaljivo se smeje: ....Ne piva, to ni dobro, Daj malo mi vode. Oj, sladka je vodica : Kako sem je vesel.' SO Od samega veselja Xe vem, kaj bi počel!"'' ..Moj ljubljenec prisrčni!" ,, ,.No, vidite gospa, Ni bilo res li dobro, Da sem po vodo šla?"" Gospodinja Rezka. Danes je opravila, Da kam z glavo ne vem; Pol urice počiti Ne morem i ne smem. V metilnici zdaj metem; To delo ni lehko — A presno maslo hočem, Da se stori lepo. Ivanka, čakaj malo: Kaj tamkaj delaš ti? Nerodna, žlico ližeš. To snažen posel ni! si Moj Lovrenček, tvoj bratec. Drugačen je clečak: On smetano si meša, Kot kakšen star možak. Nikoli ne pritakne Pokrite se jedi, Ni slad.....Zelo me roka Od delanja boli. Zatorej si zaslužil Tropinj maslenih je, Da ž njimi okoristi Na pragu drevi se. Rdečka, dober večer! Kaj v me roge moliš ? Napasla si se v lazu, A zdaj si v hlev želiš. Ne kloči jezna, koklja! Na gredi spat pojdi: Nad piščeta preljuba Peruti razgeni! Kaj meni preubogi Skrbi se nakopa, Če matere ni drage, Očeta ni doma! Oh, vedela bi rada, Kako bi šle stvari, Da Rezka jaz bi modra Ne bila njiju hči? Bratec. Čuj, detece joče in joče glasno, Prepeva mu pesemce mati sladko. A Dragica vrže igračo na stran: „Od kodi ta mali otrok je poslan?- „,,Od angeljev! Bog je med njimi izbral, Poslal ga na zemljo, za bratca ti dal"-. In radostno vzklikne dekletce: ,, A res ? Potem je moj bratec prišel iz nebes? 83 Od tamkaj, kjer zreti nam bode Boga, Kjer sveta Devica je mila doma : Kjer nikdar ni zime, le majnik cvetoč, Kjer tudi presrečna jaz bodem nekoč! Zdaj vem, oj, zakaj tu v zibeli leži To dete, zakaj ga v nebesih več ni!" In materi hčerka šepeče v uho: .,Tam gori jokalo jim je prehudo!" Ded in babica. (Pu3tna šala.) Sinoči hteli biti Otroci so ljudje, Vsi preveseli ..pusta" In zadnjega mu dne. Drobljanci vsake vrste, Od tod in tam doma, Držali se pri plesu, Kakor gospod, gospa. 14 In Mirko, vseh najmlajši, Domače hiše sin, Izmislil si veselja Poseben je način. Ukral se je z družico Po stolbi v dedov hram, Razgrajajoč po svoje Vse preobrnil tam. Dekletce ga umeje V pomoč mu pribiti, Predale ž njim premeta In vse, kar v njih tiči. Že star je kožuh najden Ter ..bambus" okovan, Klobuk, ovratnik dedov, Prišlo je vse na dan: Ogrinjalo, ki lepše Vseh pisanih je rut, In babičin klobuk ž njim, S peresi ves obsiit; 85 Ter njene rokavice, Prostorne in mehke. ..Jaz vanje vsa bi zlezla Od tal do vrh glave!" „..Ne bodi mi preprosta J Čemu se šališ zdaj, Ko prazilim ni igračam Primeren čas ni kraj ? Ogrni rajša ruto, Klobuk na glavo dej, Da babici preljubi Podobna, bodeš prej! Podvizaj se ter gledi, Kako počenjam jaz: Poprej bil vnuk sem Mirko, Zdaj dedov sem obraz!"" ..Takoj, takoj, prijatelj! Kar moči je, hitim, A pazi, da v ti sili Glave ne izgubim. 86 Oh — torbice ne vidim, Ni sladkih v nji stvari j!" .. ..Oj, Zorica, ti slepa! Kaj nimaš li očij ? Od roke k tlom ti visi, A kar se zdi, to je, Da z jedercem presladkim Seznanila si se!"" „Jaz nisem sama rada, Zato se ne huduj: A idiva zdaj k plesu, Ze vabi godba, čiij! " ., ..Pod pazduho me primi, Na desno stopi stran! Ti bodi žena moja, Jaz mož tvoj spoštovan !"" Ko stopita v dvorano, Brezkončen tam je smeh, Nagledati otrokom Ni moči se obeh. S 7 S slovesnimi koraki, Zavedna si cesti, Prikimata ozbiijno V priklon na vse strani. „Oj, Zorica in Mirko, Kako sta zdaj brdka, V ti pustni preobleki Izvrstna res oba!" ., .Kaj eujem! — Preobleka ? Kako se moti svet! Ne vidite, otroci, Da dragi svoj sem ded ? In ta mi je soproga: Kje Z6ra je, ne vem. A „kolo" se pričenja, Prositi li Vas smem?'" Ded vljudno se prikloni Pred babico do tal Ter nje obrazek njemu Sladko se je smijal. 88 Ponosno in veselo, Po konci se držeč. Zenico mož poprime Z njo v „kolo" se vrteč A kaj se je zgodilo ? To res je prehudo! Pero se mi upira Popisati vse to! Najrajša bi molčala, A tega spet ne smem, Citatelj bi se žalil, In kaj storim potem r No, bodisi, če tudi Ta posel je težak: Sočiitljiv naj posluša, Kdor prav- je poštenjak Nesrečni kožuh dolgi Ter palica z glavo. In ruta vseh najlepša. In torba pod roko. 89 Klobuk širokoglavi, Kdo njemu bil bi kos? -Ovratnik dedov bridki. Drezaje v drobni nos j Oh, vse je pripomoglo, Da spet grmel je smeh, A starček in starica — Ležala sta na tleh! Pri zibeli. (Feasm kraljic Viktorije.) Rahlo vzduh pihljaj večerni, Mir objemi, morje te ! Ker na svilni mu blazini Zdaj počiva moje vse. Sladko dete, pri zibeli O kraljici več ne vem, V srci svojem samo čutim, Da tii mati biti smem. Kaj so Indije zakladi Proti tebi, ljubeč moj! 00 Kaj ponosna mi je krona, Ko primerjam jo s teboj! Sladko dete, pri zibeli O kraljici več ne vem, V srci svojem samo čutim, Da tli mati biti smem. Ni britanska leoparda, Ni prestola vse zlato, Varovali te ne bodo, Če ne čuva te nebo. Pošlji, pošlji, Bog visoki Angeljev mi svojih bran. Da nad angelcem bedeli Skrbno bodo noč in dan. Kadar molim, nisem žena Jaz kraljevskega rodii. Sem sopruga le in mati Ki vzdihujem iz pralni: Pošlji, pošlji, Bog visoki, Angeljev mi svojih bran, Da nad angelcem bedeli Skrbno bodo noč in dan. 91 Pripovedka. Culi bodete, otroci moji, Kar se nekdaj zgodilo po boji. Kar takrat poskusilo pero Moje je popisati zvesto. Naslov pripovedka t;i ..Ranjeni vojščak" ima. ,,Yojske plamen grozni je na novo vnet, Y rako izpremenjen lep zapadni svet: Polkov vrste dolge pz-oti si stoje, S strelom govoreče, topi vmes grme. Divje in nemilo brata niči brat — Meč sovražni zanje svoj krvavi sad. Dokončan za hipe je prestrašili boj, „Zmaga!" kliče Nemec, .dan je zopet moj!" In zmagalec srečni — zdaj samaritan — Bliža se jetnikom, kri jim vstavlja ran. Tamkaj med bolniki, glej, leži vojščak, Ki se je nevstrašno bojeval junak: 92 Viteški mladenič ranjen je hudo, Desna roka meču pala v plen celo. Srčno se podvrže — hud bi bil zamud -Skoraj je odločen pohabljeni ud. Zdaj šele mu solze orose oči, Padajo na roko biseri svetli; Z vročimi poljubi krije jo sedaj: „Oj, živil sem s tabo mater drago kdaj Mati, moja mati, kaj hčem zdaj s teboj Desne roke nima sin ubogi tvoj!" Poleg sebe roko položi vojščak In utihne tožni Francije junak: A svetile večno bodo se solze, Ki na mrtvo roko tekle so svete". « * Jelite, dušice mile, Da oči so vam rOsile, Smili se junaški vsem trpin. Ki bil toli je hvaležen sin; Vem, da čutite, zakaj srce Bolj od rane peklo ga hude : Mater drago tudi vi ljubite In hvaleč do smrti ji služite! 93 Deček in metulj. ..Moj bodeš, moj, prelepi Metulj frčeči ti!" In svojega se lova Že lovec veseli. ,.„Ne!"" tiho odgovarja Metulj, in vstane v zrak, „..Ne dam se ti ujeti, zapirati ne V mrak"". Ter kvišku do vršičev Drevesnih sfrfoli, Naš deček si otira Solzice iz očij. vO beži, ti presrečni, Po bliskovo frčiš, In z dihom mladoletnim Med cvetjičem živiš. 94 Za taboj jaz bi hitel, A nimam jih perut! Oh, ni mi ga veselja — Usoda mi je trud!" ,, „Kaj nisem morda tudi Jaz mučil se zaprt ? Ko nisem izleteti Se mogel v pisan vrt? Ne veš li, da napiral Crvič se je hudo. Ko bilo se mu v ječo Zapresti je tesno r Prebival je v temnici Pokojen dan na dan, Nikoli se uporen Usodi stavil v bran. Ker znal je vrlo dobro, Da mu napoči zor. In da krilat razdere Svoj temni si zapor : 95 Da pomlad mu trosila Do cveta bode cvet, Da svoboda ga čaka — Vesoljni čaka s\ e1 ! In čuj! tako se tudi Se tebi dogodi, Če bodeš verno služil Dolžnostim svojih dnij. Človeka v učenosti Krilata čaka moč, Z njo bodeš osvečaval Nevednosti si noč: Potem na vek svoboden Ti bodeš , dragi moj: Svoboda biva v znan s t vil, In v nji ves svet je tvoj!"u 96 Izgubljeni Bog. ,,Oh, matka, kaj se je zgodilo — Preljubega Boga več ni!" Tako tožilo dete milo, Solze mu lile iz očij. „Podobe ni, je ni, blesteče, Katero sem dobil za god: Umeti moči ni nesreče, Da je izginila od tod". In mati išče, je tolaži Ter kmalu konec je nadlog, Glej, najden je zaklad najdražji, Le-tu je izgubljeni Bog! ,, Varuj ga, dušica, ti moja, Skrbno ga drži in trdno Ter brez prestanka in pokoja Naj tvoje pazi nanj oko. 97 Ko velik bodeš, otrok zlati, Oi, ne izgubi mi Boga, Ker blizu ti ne bode mati, Ki k tebi ga nazaj pelja". Sirota. Bo konci, deček mali! Razvedri si obraz: Izvijaj svoje ude Ljudem na kratek čas. Zatrobi, vriskaj, skači, Naprezi vse moči, Nasmihaj se, četudi Oko se ti rosi. Tovariša trpljenju Podala ti druhal, Da s toboj izučena Poskuša se žival. 98 Ohrabri se , a naglo .' Že čakajo ljudje: Ne vidiš 13 preteče Pretežke tam roke? Premoreš muke skoraj, In potlej bodeš prost; Objame trudne ude Pokoja ti sladkost. Kako ti dobro dene, Ko bodeš v snu objet! V naročaj te zaziblje Ljubezen gorka spet. In ,,mati!" zašepečeš, „ Oh , ti si res prišla! Ljudje so 1 juti rekli, Gorje, da si mrtvil* S poljubi te pokrije, Pritisne na srce, In spet sladkost z-ačuješ Besede nje ljube. 99 ^^^»^^$^>:>:>;>^y^»^»l<■:<:<^:<^C■<:<<<;g^^<■ Pri materi te novi Detinstva čaka raj, In zopet srečen bodeš, Xak6r si bil nekdaj. A zdaj po konci, deček! Razvedri si obraz, Četudi le prisiljen Ljudem si v kratek čas. Ohrabri se, cla naglo Prestopiš odru prag: Sirota si po dnevi. Po noči angelj blag! 100 Otročji elegiji. Mrtvi kanarček. Ljubček prisrčni sladak! kanarček najlepši, jedinec, Kteremu bilo zvesto vdano je moje srce! Ali je možno in res, da ti me ostavljaš za vselej, Mene, ki tebe gojil, zate ljubeč sem skrbel? Že me ne gledaš sedaj prijaznim in bistrim očescem, Ki mi radostno pojoč, vedno pri meni si bil, Mene poljubljal. — Gorje! nikdar že dalje ne bodeš Zobal presladkih drobtin nežno iz moje roke ! Žalil me nisi nikdar, napravljal mi čisto veselje. Ptiček, zakaj li, zakaj vsekal si rano mi to ? — V kovčeg te bel položim, postlan je z blazinico svilno, Nate vijoličin cvet trosim in listje mlado. 101 —: >: ?: ^: >:■>;-»:->-:■$■ *<: c: g-: : ^:<-;<-:<- Ljubček prisrčni sladak! kanarček najlepši, jedinec, Zadnji pritiskam poljub zdaj ti na perje zlato! — Kovčeg je beli zaprt, solzan ga ponesem na vrtec. Tamkaj izkopljem groblč, rožo na vrh zasadim: Vedno zalival zvesto s solzami ti bodem žemljico, Da ti izraste iz nje košat grmič in hladan. Tvojih tovarišev zbor, ki tam udomačil se bode, Tebi naj poje v spomin pesmi prisrčnih glasov ! Jaz te obidem vsak dan, nikdar te ne zabim, predragi I V mislih o tebi zaspim, v sanjah ostanem s teboj! Dragi kanarček ti moj I zasuta nad tabo je zemlja — Vzprejmi ljubezni gorke, vzprejmi nje solzno „zdravstviij !" Po počitkih. Davni, preradostni čas počitkov mi rajskih užitih ! Kaj li, zakaj si minil z naglostjo lepega sna ? — Idem naj v ječo sedaj, ko svet še okoli je krasen, Ko blagoslove okrog vsiplje še mili nam Bog! 102 Drevje nagiblje do tal se, težko s sadjem obloženo. Grozdi na trsu zore, ajda po medu dehti! Cisto, kot ribje oko, nebo je in solnčnato vedno, Vzduh je premil in krepak: lepši od dneva je dah. Nitke sreberne plovo po pisanem polji širokem, Cedo po lokah zdaj že in ob strniščih pasd. S polja po prosu zvene prijazni glasovi v razorih : „Pet pedi ! pet pedi!" zdaj tam prepelice pojo. Ribič pogreza skrbno si mreže v potoček šumeči,. Da bi potegnil postrv bistro iz bistrih valov. Z gozda razlega se rog, razlega se lajanje mnogo, Pokanje pušek, za njim srečnega lovca zavrisk. Drobno nabirasuhljadpastirček, da vkuril bi ogenj, S polja je že izkopan slastni in ljubi konin ! Ogenj se vnema, plamen svetal plapola iz kurjave, Duh se razširja vonjiv, k malici sladki vabeč — Ali gorje, o gorje ! v dvorani tihotni in pusti Ubožec otožen tičim, belim si vedno glavo, Glavo, ki polna je še spomina, iger in veselja, Ki se vkloniti ne ve jarmu pretežkemu zdaj! — Vrni zatorej se čas počitkov mi rajski užitih, Ti, ki si meni minil z naglostjo lepega sna.' Vrni se zopet skoraj s čarobo mi nedopovedno, Nove radosti željan čakal te bom hrepeneč!. —5-*<— 103 Tri sestre. Haroir.a Ei-ip:v = ika. Drava mirna in živahna Soča. Sestri bistre Save sta obe, Vse tri hčere krasne imenitne Drage nam slovenske so zemlje. Razgovarjale nekdaj se sestre — Luna plavala je vrh neba — Ktera njih dospela bi najprva Jutri v širi naročaj morja. Savo so objemale in Sočo Skoraj svetle sanje presladku, A potuhnena začenja v daljo Drava teči tiho in skrivno. Prebudivši se ugleda Sava Sestro proti morju se valeč, Vsa srdita dere čez skalovje In se spušča v divji tek šumčč. 104 Kvišku plane še živahna Soča, Ki prekanili sta jo zaman. Ker z močjo zažene silovito Ona se takoj v nasprotno stran. Skozi ozke struge tam bobneča Ter predirajoč goram srce, Vzpenja v temnih se duplin soteske In napaja prva vseh morje. Opomin. ,, Vrtec." goji mi prijazno, Zlatolasi otrok moj! Tebi skrbno je obdelan: Cvet in sad njegov je tvoj. Kar ti daje, vse nabiraj V bogat venec in sladak: Njega se spominjal bodeš Radosten še mož krepak. 105 Tu duhovi cvetov- mladih Tvoje zibljejo srce, V neoskrunjenem jezici K tebi divno govore. Spremljevalci bodo tvoji, Dokler bode grel te svet, In do groba ne pozabiš Blagoglasja njih besed! 106 Telovadske pesmi. s* Telovadec. Jaz telovadec sem čvrst in vesel Maju smijoč se do vrha popel! Palico krožiti z jedno roko, Valjati, suvati, sukati jo, Težke naročnike kvišku držeč, In kolebaje jih hitro vrteč. To mi je radost, ponos je to moj; Kteri li v tem se izkusi z menoj! Jaz telovadec sem čvrst in vesel Maju smijoč se do vrha popel! Vrvco preskakam nazaj in na stran, Vadim na kozi se rad in skočan: 107 Primem za letev i rt plezam na drog. Naglo, kot ptica, leteča tja v log. Res, telovadci! ponos je to moj: Kteri med vami se meri z menoj: Hej, telovadci! Kdor telovadec je, temu se zna : Vgibično hojo, postavo ima. Cujte.' za rana na daljni prehod Robna grmečega vabi ropot. Že telovadec uvrščen stoji, Lici žarita, oko plameni. Trdno po taktu, vesel in srčan, On prekorači goro in ravan. Srce pogumno, prečvrsto telo, Skale in jarke prehodi lehko. Zunaj se vadi, ko ptica leteč, Vriska in poje, življenja kipeč. 108 Moč mu dviguje in širi srce, Kite čvrsti mu , roke in noge. Prisega. Na zemlji prekrasni lep biser svetal Očina je, ktero sam Bog mi je dal: Pobožno, iskreno verujem v Boga: Očini se duša naj moja uda, Očini v ljubezni naj se zaroti, Da njene do smrti so moje moči! In Ti, Vsemogoči! podaj mi krepost, Da to bi izpolniti mogel dolžnost! 109 Peseince po nemških, s* Krkelili! Krkelili! Petelinček vas budi! Zlato solnce že ne spava. Davno po obnebji plava, In skorjanec se dviguje, V zraku sebe sam radiije: A bečela medovača S cvetja se brenče povrača; Jagnje belo v rosno travo Skače z materjo v dobravo. Kadar dan se zazori, Na dvorišči zazvenči: Kur glasno: krkelili! 110 Dragoljiibec. ..Povej mi, dragoljubec moj! Zakaj zvončat ves cvet je tvoj ?'* ,, ,,Majnik, kralj naš, misli priti, kičem mu prihod obzvoniti, Da razlegne se v okrdgu Po goricah in po logu Ter naproti zableste Cvetke mu in zadiše"". —5 *<— Proseče cvetlice. Kadar cvetke noč pozdravlja, Upogibajo glavo: Nehote jim iz očesa Solzni biseri teko. In cvetlična srca mila Kvišku plavajo, dehteč, Divno čistega življenja Od Očeta si proseč. 111 Jagodica. V dehteči šumi jagodica stala, ..Oj, pridi pome", dečku je dejala, ..Rdeča lica čvrsto mi žare". A deček mladi ni prišel, In jagodo je polž ujel, Ujel do smrti jo, gorje! Ko deček zopet v šumo zajde, Zeleno le nje krilce najde, In njega zaboli srce. Kaj kdo ima. „Poslopje ima polžek zalo, Gorak kožušek miše malo, Metuljček ima dve peruti, Letečega se vrabec čuti; 112 Lastavica. ..Povej mi, o ptičica, kaj brez miru Preletuješ mimo dreves in zidii ? Zakaj li obračaš nemirno oči? Kaj v srcu te drobnem teži in skrbi ? „„Vesela sem, nisem otožna žival, A lačni mladiči so, gola druhal, Zatorej ne vprašaj, ne vstavljaj me ti Mladičem za južino že se mudi!" * 113 Veverica in nevihta. Iluhii! kako nevihta mi srepo Razgrajaš! — Vratca ta zaprem skrbno Ter druga odmašim na oni strani; Kdo tamkaj mi uiti brani ? Kaj res ? — Zaprimo tudi ta takoj: A ti nevihta burna, zunaj stoj! Nevihta rjove in buči, A veverica ne drhti, Lepa se stiska v mah zavka, Dežju in toči dobro skrita. Nevihta zunaj je divjala, A ona oreh je glodala. 114 ~>»»>>»>»»»»»»»<<««<<-<<«««««»:'»»/>^>»»>:>:>»¥<:<:<:<':<«-:C-:<-;-<^<- Za lipo zadaj tam dehtečo S pesom je paznim lovec stal, Ustrelil s puško, smrt nosečo, Na preubogo je žival. Jelenček že ne poskakuje, Nožica skli ga noč in dan: A kadar ptičje petje čuje, Brž v travo leže ves solzan. 116 '^rcrii glasovi. Moja molitev. Oče visoki, Gospod presvetal, Ti, ki bleskoto ozvezdju si dal, Ti ki si nebu in zemlji Vladar, Tebi uboga jaz bližam se stvar! Sliši, usliši, kar v prahu klečeč Drznem prositi se, Tebe moleč! Daj mi, Vsevladni, da luč ne stemi, Ki razsvetljuje mi um in oči; Duh hrepeneči, prosvete željan, V Tvojem naj znanji mi bode mirim! Hčerke, ki meni so jutranji hlad, Ki so mi to, kar je zemlji pomlad, Milo podpiraj, nad njimi Ti čuj, Kadar mi kličejo solzne: ..zdravstvuj f* 119 Prosim, ugkidi jim zemsko stezo, Drži nad njimi dobrotno roko! Daj mi, naj srce mi vedno kipi, Vedno od vsega, kar Tebe cesti, In pesmotvorni mu ogenj podaj, V kterem le tlelo je meni dozdaj, V njem, da moj glas bi slaviti začel, Kar se zatirati svet je razvnel: Sladko očino, predragi svoj rod Daj mi povzdvigniti, večni Gospod! Daj, da dolžnosti jaz svoje spoznam, Volji se Tvoji ponižna udtim. Srečno vriskaje in tožno trpeč Naj se klonim Ti, v ljubezni goreč. S tvojo podporo zaščiti me Ti. Kadar poslednji mi boj zagrozi, Kadar pobegne telesna mi moč, Grobna pred manoj razgrne se noč, Daj, da iz nje probudi me na dan Z gromom pohlevnim ukaz Tvoj močan: Tja me pokliči, kjer mine gorje. Kjer so življenje vse sanje svetle, Rajske kjer sreče kipeči izvor, Kjer zaželeni je najden uzor, 120 Ondu, kjer s Tvojo krasoto prevzet Duh poveličan preslavlja Te vnet, Ondu, kjer večni kraljuješ Ti čas. Tam naj hvaleča Tvoj gledam obraz! Domovino ljubim. Domovino ljubim! naj glasno povem. Domovino ljubim s srcem svojim vsem ! Ljubim jo od nekedaj, odkar v življenji Misliti jaz znam, spominjati se vem, In odkar o nji očetove besede Solze izvabile mojim so očem: Ljubim jo goreče, kar milino njeno, Kar težke nezgode njene vse urnem. Domovino ljubim, ko bridkost me tare In ko čutim radosti sladak objem: Ljubi jo vsa duša moja, akotudi Mnogim željam le slabo ustrezam s tem. Domovino ljubim, če na glas ji pojem Ali ji pozdrav pošiljam tih in nem: ?-r->:>: ^^^C-^š^vC: ^rcŽS»»»»»»»>^>$<«<<«<««<£ Neobičen red. Ptiči pevski razido se Na jesen tja v južni svet, A od tamkaj povrno se Zopet k nam v pomladnji cvet To je vedel Plinij slavni, Znal je tudi Cuvier,*) A ta nauk starodavni Trdijo še zdaj ljudje. Ni Vivrnka. še nobeden Učenjak o tem sledil; Ali meni ptiček jeden Sam s seboj ga je učil. On ima pravila druga: V letu je blažil naš kraj, Na jesen je zletel z juga: Severcem prepeva zdaj. *) Čitaj: Kivie\ loo Pojočo rožo vem uzorno-krasno, S pomladnimi odeto vsemi čari: Nebeški ogenj lice njeno žari, Izbrala je umeteljnost si jasno! Za sladko srečo se ne meni časno. Umika nje vabeči se prevari: Gorje in slast, ki v srcih nam vihari, Izliva le si v pesem divno-glasno. In množica, ki gorke solze toči, Ker ganeno je srce ji zavzeto, Ukhinja nepremagani se moči. A njeno bitje, vse ponižno, vneto, Živi le muzam, upajoče vanje. In svoje dovršuje sveto zvanje. Pojoča roža. 134 Na pokopališči. Od boli malo ne mrjem, Ko »"rob njegov, otožna zrem, In v veli travi tam klečim, Grob bridko s solzami rosim, Da zmočeno je cvetje nanj —• Najrajšii bi jaz legla vanj! In drobno lučico prižgem, Moliti, oj,, moliti licem, Postavlja volji duh se v bran, Obupu, togi v plen je dan: Premišljam in vprašujem se, Kako li sem na sveti še ? — Pogled k višini dvigam svoj Ter hipno duh zvedri se moj. Ker milo smeje se nebo, Cisto je, sinje in lepo, Kakor sijale so oči, Kakeršnih več na zemlji ni! Krotkejše silno je gorje, Ojači tožno se srce, Ljubezni večne čuti moč, Ki temno v dan prestvarja noč Pomiloščena čujem zdaj Besedo, ki mi kaže vaj'. Tešimo jo šepeče zrak In na gomili cvet sladak. Vse stvarstvo vzklika jo željno A vriskajoč svetlo nebo; Besedi svidenje je glas In v njem živim ter upam jaz Tolažba. Ljubezen večno v groba je temine Človeštvo nekdaj skrbno položilo. Zaprlo s težkim kamenom gomilo V strahoti, da iz rakve ne izgine. A vender tretji dan še jedva mine. Ko vidi že prikazen rajsko-milo. Premagujočo smrti hudo silo Iz grobne vzdvigovati se globine. — Slovesnost tako milo nam praznuje Srce, kadiir v spominu se živeče Prikaže, kar zagreblo je tožeče. Ljubezni svoje znova se raduje In trepetaje jo sedaj pozdravlja: Saj glorija trpljenja jo poslavlja! 137 Vedno hvalo! Cula sem, da milost prejme 1 kisa ta iz božjih rok, Kteri videti On daje Stvarstva čudoviti krog. Ljubljenci! pomiloščeno Imenujte mene zdaj: Čudes zrla sem nebrojnih. Gledala na zemlji — raj! Prehodila sem, presrečna, Velekrasni vrt cvetan, Ki najlepši je na sveti, Ki Italija je zvan. V njem čudile so prirodi Blažene se mi oči. Naslajale so mi s čarom Umetninske jih stvari. Zrla sem potapljajoče Solnce v sinje se morje: Luna, zvezde so trosile Vanje bisere zlate. Odkrivala je lepota Čudovitih se jezer, Kjer mi je oko ustavljal, Očaroval blesk stoter. Pozdravljala sem otoke. Večna je na njih pomlad. Večno jih pokriva cvetje In iz njega gleda sad. Bivala sem v prosti Švici, Vzduh vživala nje goni, Vpričo Gotarda snežnika Preslavljala sem Boga. In blaženstvo! petje tudi Poslušala sem sladko. Ono petje, ki vzdviguje Zeljno srce mi v nebo! — 139 Ni li res, da hvalo dolžna Vzglašati sem Njemu jaz, Njemu, ki mi da2 užiti Ta nebeško - srečni čas r Pozor, otroci! Hčem postaviti, otroci. Vam Slovena pred oči, Njega, ki vrstnika najti Zlahka mu med nami ni. Mož izvoljeni navdušen Um rojakom je bistril. Rod spoznavati sladkoto Svojih glasov je učil. Skrbno čistil, umno gladil Sleharno je nam besed, Pod rokama je narastal Diven mu za cvetom cvet. 140 ln Sloveniji odičil Milo s cvetjem je glavo, Da zavzete rodne sestre Gledale so čudo to. A ponižen, nesebičen Učenik nam vsem je bil, Znanstva večne on zaklade Rad z rojaki je delil. On je zvezda bil blesteča, Ki ne vtrne se nikdar, Dokler bode rod slovenski Pesništva prešinjal čar. Petja njega je soglasje Onih zlatih strun odmev, Ki v nebeški visočini Spremlja angeljski jih spev. — Resno bilo mu je lice In veličesten pogled. Čislal je samo pravico, Nje iskal jedino sled. 141 Toda sinjega očesa Svit prijazno zasijal. Ko nedolžnost je ugledal, Nji v veselje cvetje bral. Ti mladost, bila mu sreča, Nadovita mu pomlad, Htel razsipati nad tabo Žitja plodnega je sad. Mislil je na vas, otroci, Mož preblagi sleharn dan. Mislil še na vas v ljubezni. Ko je smrtno bil bolan. Nikdo pogovarjal z vami A" takem se jezici ni, Ki šumel je kakor vrelec. Ko iz skale čist kipi. Čitajoč zvesto prejmite Blagoslov njega besed In branite jih v spominu A' dobi resni moških let. 142 Oj, utisnite si v srce, Kar Nam blago je srce Njega dalo, ki na zemlji Bilo — Levstik mu ime! Drago nam ime, katero. Od veselja se solzeč, Zapisala mati Slava V knjigo častno je ljubeč. Zakaj li? Za nami še listje požene dobrava, Za nami še ondu zveni slavčji glas; Za nami svetlejša se dvigne še Slava, Bolj svet še osupne ponosni nje kras. A srcu, ki zanjo od nekdaj je vžgano, Ki mater mu ljubi in hvali gorko: Zakaj temu srcu li vnetemu dano Življenje je kratko in j e d n o samo ? T 1 43 O Milanovi smrti. (Gispe Hariji G.) Napolnjen je pot Potočnic povsod Ob vodah po pisanem logi: Njih cvet se modro, Kot čisto nebo, Nasmehuje meni ■— ubogi! Oči tako dveh Veseli nasmeh S prijazno me čaral je silo: Dii, oni sta res Lepoto nebes Kazali že tukaj premilo. A njima gorje, Ki žge mi srce, Neznano je v solzni dolini: Očij se teh zdaj Rad ti je že raj — Moj ljubljenec biva v višini! — 144 Tja mimo je šlo To dete drago Nekdaj, oj, na mater sloneče: Nasmehnil pogled Njegov se — in sled Shranilo je cvetje ljubeče. ->*<- V spomin Antona Janežiča. Nebo gori z večernim žarom, Široki svet je vrt cvetoč, Za stražo mu visoke gore, Od vekov ga obimajoč, Ljudje, veseli te krasote, Vse božje vredni so dobrote. Med njimi preprost mož, pohlev Obraza milega, krotak: Oko njegovo je ljubezen, Ljubezen je nasmeh mu vsak. Nje žarki so i name pali, Kar v srci tlelo je, razžgali! On, posvečen ves domoljubju, Budljivo mi roko je dal, 145 On, kteri nam je vsem naklonil Zaklad nesmrten in svetal ; Solze veselja sem točila. Globoko se pred njim vpognila. Od tamkaj cesta me odvedla, Izginil mi prelepi raj, A domoljuben sem prinesla Plamen s seboj v domači kraj : Moleč, da v pesmih bi gorelo, Kar v srci mi je oživelo. A onega večerja zarja In korotanskih pas gora, Cvetoči svet, ljudje veseli, Podoba krotkega moža, Denes še pred menoj je živa, V hvaležni duši mi prebiva! ->*.<- Belopeški jezeri. Kako te šume zeleneče Hlape dišavno in hladno; Kako li solnčno in modrece Nad njimi kroži se nebo! 14i) Klokotal viri, skal otroci, V napoj vabeč, mimo begoč, Nizdol gredo, nizdol potoci, V poskoku pen se igrajoč. Potujem , slušam razmišljaje : Lehko mi, čilo je srce, Kot preneseno v blazne kraje S perotjo naglo od zemlje. Glej, skozi smrečje mrakovito Prizor neznan zalesketa: Z nižin zrcalnih čudovito Odseva v me obriiz neba. Jezero je nedvigovano, Prečist smaragd, zelen, svetal, Jezero v dragi kamen dano Obleki gorovitih tal. V molčanji sladkem vse miruje, Sladko priroda sama spi; Le božji dih iz vej se čuje, Tihoten s travami šumi. 117 Nad se po tesnem, strmem poti Na strme vzpenjam se vrhe, Da strah mi skoraj srce moti, Ustavlja sapo in noge: Kar čudo večje v zrak zašije. Utrne svit se iz lesov; V iskrah se zlatih mi odkrije Jezero drugo — prizor nov.' A tam? — Kedo demantno glavo Po konci nosi drzovit? Kedo, opasan v zelenjavo, Snežen drži na prsih ščit ? Kako veselje to oznanim ? Tam z veličastvom obliščan, V dotik očem očarovanim Stoluje Mangart velikan! Radostna duša v meni vriska: ,, Nebeško-lep si, dragi dom!" Z gore v doli nazaj pritiska Besede te. odmevni grom. 148 Ub o s e o. Dramatičen prizor. B5ži5, žarsk najsvetlejši, TT lolgi n£oi najtemnejši. Osebe J a r o s 1 a v , Bogdan, Janko, Olga, ) Jelica, I Ubožec. j bratje, njih sestri. (Gledališče: Soba z dvojimi vrati, jedna uhoina a druga drže v cistično sobo.) 01 g a. Od radosti sama ne znam, kaj počnem. Večer ta najljubši mi v letu je vsem! J a r o s 1 a v. A meni stoprv! od veselja ne spim, Ne jem in ne pijem, ne vem kaj storim! Popreje, ko vrata se nekoč odpro, Ugledal sem smreko zeleno lepo, In belih in rdečih in pisanih sveč Po nji je nataknenih sto, a še več. Bogdan. Nastavil sem tudi jaz svoje oko —• Olga. To bilo ni prav, to — 151 Bogdan (ji seže v besedo.) Ej, jedno samo ! A videl sem z jednim očesom stvarij, Da tisoč bi želel imeti očij! Saj že nanosili so angelji nam, Popisati česar nikakor ne znam. Orehov od čistega, čujte, zlata, In jabolk leskečih se v svitu srebra. In smokev napravljen somenj je bogat, In grozdja in jederc, ki zobljem jih rad. Zazrl sem i konjca, trdnjavo lepo, In piinico tudi, ki miga z glavo, In — J e 1 i c a. Piinico , piinico , ali je res Za Jelico ista prišla iz nebes ? J a n k o. Da skoro bi zvonček že ljubi zapel, Na glas bi zavriskal brez konca vesel! J e 1 i c a. O, Jelica tudi, ne, Janko, sam ti. Veš, Jelica danes jokala še ni! (nekdo potrka na 'ahoar.a vrata.) 152 Olga. Kdo trka? (Glas pred vrati:) Ubožec, ki prosi lepo. Da smel bi ogreti otrplo telo! (Otrooi vzkliknejo:) Le noter, le noter takoj! (Olga odpre vrata.) U bože c. Ali smem ? Olga. Brez skrbi! J a r o s 1 a v. In dobro si došel nam vsem! fCtrcoi 35 ubožou prijazno bližajo.) Olga (ljubkuje ga). Pozdravljen mi bodi! — A Bog moj presvet, Ročici sta mrzli, še bolj nego led! O daj, da ogrejem ji tebi skrbno, Ni res, da je v izbici naši gorko? Trepečeš še vedno, ubožec ti moj, Zakaj li ostavil si domec nocoj ? 153 J a r o s 1 a v. -nocoj, ko pri svojcih se vsak veseli, Drevo ko božično prijazno blesti! U b o ž e c. Otroci presrečni! — pri meni doma Xi radosti, ampak vladarstvo gorja! Ni svita , ki padal bi v kočo temno, Svetle se le solze, ki tamkaj teko! Jar os la v. Roditeljev nimaš? B o g dan. In v koči si sam ? Ubožec. Roditelje dobre, preljube imam. Sestrico in bratca, mi draga oba, Ki ljubim ju gorko iz vsega srca. A z delom končal se je oče bolan Ter z bedo bori se mi mati zaman, In bratec, sestrica — od gladi mrjoč — Ubožca pobere božična mi noč! Olga. Kaj čujem, moj Bog!--a le bodi srčan, Za tebe je tudi na zemljo poslan Nebeški otrok, ki obide ves svet Z usmiljenjem božjim brezkončnim razgret. Nikari ne joči, o bodi vesel, Pomoči, darila ti bodeš prejeli J a r o s 1 a v. Takisto je, deček! delim rad s teboj, Kar meni naklonjeno bode nocoj! Bogdan. Za bratom ostajati nečem nikdar: Ta suknjiča topla (al jo 3:eee) moj prvi je dar! Ne gledam, trpinčil da oster bi mraz Zdaj tebe, ko v gorkem presrečen sam jaz. Janko. Nasmihaj, otrok se ! glej, čevlje imam, Novi in lepi so, na! tebi jih dam! Aha, zdaj vesel si, ker nisi več bos, In čuj! še pogače darujem ti kos! Jelica. A Jelica tebi posodi celo Se piinico svojo, ki miga z glavo, Če skoro jo zopet prineseš nazaj : Povedi, te prosim, povedi, kedaj ? 155 01 g a, Pozdravi sestrico in bratca doma, Prositi jaz zanja bčem vedno Boga. \*erižico ljubo mi, vzemi, zlato