izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 80-—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 12 TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po taiilu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znaiaks za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.63S.
STR V. 22.
V. LJUBLJANI, r pondeljek, dne 23. februarja 1925.
P&ltnina plačana r gotovini.
LETO H,
Srednja linija.
_ Nič ni bolj značilno m žalostno ni-žlao nase dnevne politike ko dejstvo, ca se gesla preobračajo v psovke. Je t* Knak, da smo še čisto v otroški dobi političnega nacionalnega življenja in d« »e se nismo povzpeli do tega, da bi tudi proii nasprotniku nastopili z argumenti. Danes pa vlada pravilo, da »e argumentov nasprotnikov sploh ne posluša. Naj prinese klerikalen list *e tako globoko misel, ona se kratko-iw\c zavrže, ker kaj bi tisto, kar pra-vi klerikalec . In naj nasprotno na-»topi liberalen list s še tako značilnim predlogom, tudi na klerikalni- strani se ga omalovažuje, ker prihaja od
liberalne . In v zvezi s tem, da bi to neresno stališče še bolj držalo, se pretvarjajo imena v psovke ali se jih vaaj skuša osmešiti.
Ko je dejal naš list, da je treba biti tudi do nasprotnika objektiven, se nam je. zalučal očitek kierikaluhov«; Ko so nastopili idealisti, da je treba štvoriti bratski sporazum, se jih je hotele osmešiti s sporazumask. In ker nastopamo za srednjo linijo, nas ker nastopamo za srednjo lini jo, se nas naši,-
Je to tako žalosten način politične borbe, da nas ne more zadeti. Toda stvar je v tem, da se na ta način zavaja narod v nekritičnost in da sodi politične nazore mesto po argumentih samo p« psovkah. In iz tega vzroka danes par besedi o tako prezirani srednji liniji.
Ko je bilo človeštvo še na oni žalostni stopnji, da ni poznalo parlamentarizma, tedaj je bila tudi srednja linija nepoznana. Boj je končal vedno ■/. iztrebljenjem premaganca in Gorje premagancem!« je bilo geslo tiste dobe. Toda v krvi in trpljenju je človeštvo spoznalo! da je bilo to geslo samo v nesrečo zmagovalcem ko premagancem, ifer vsled njega je bil pri-tiran boj do take skrajnosti, da je te-kln kri v potokih.
Zato je človeštvo ta nauk zavrglo in ni videlo več viška zmage v tem, da se nasprotnika iztrebi ali izpreme-ni v sužnja, temveč najvišja zmaga je bila v tem, da je obveljala osnovna misel zmagovalca, da pa se je nasprotnik mogel sprijazniti z novimi razmerami. Zakaj tudi nasprotnik je del naroda in iztrebiti ta del ali pa ga pognati v najhujšo opozicijo proti zmagovalcu, so pravi zmanjšati narodne sile in zato je boj do skrajno-.-,ti napačen ne toliko iz sentimentalnih, nego iz materielnih ozirov na si-
lo	naroda.
Logična posledica tega spoznanja je bila, da se ni vodil političen boj v narodu z orožjem, temveč z argumenti in tako je bil uveljavljen parlamentarizem. Osnovna zahteva parlamentarizma je zato, da ima tudi opozicija svoje pravico in da pridojo tudi njena mnenja pri zakonodajnem delu v poštev. t e tega ne bi bilo, potem je sploh brezmiselno, da pride ojiozici-ia v parlament in zadostovala bi na-' zočnosl večine. Zakaj, £o je večini opozicija zrak, potem je tudi vseeno, če je v parlamentu ali ne.
Pravi parlamentarec bo zato uvaže-val mnenje opozicije in »e bo le v skrajnem slučaju zatekel k preglasovanju. Redoma pa bo skušal svoje nazore formulirati tako, da se bo mogla tudi opozicija sprijazniti z novim
Preiskava proti Radiču se nadaljuje.
Zagreb. 23. februarja. Preiskava proii Radiču se nadaljuje rednim potom. Preiskovalni sodnik je zbral še ■ stali cbtožilni materijal, tako da se je obtožilni materijal proti Radiču zo-
pet povečal za nekaj kilogramov. Celokupni obtošilni materijal prodi Radiču je tolik, kakršnega dosedaj še ni imel noben politični obtoženec.
Or. Maček in tovariši bodo izpuščeni.
Zagreb, 23. februarja. Policija je izdala d -manti vesti, po katerih bi se dr. Mačku in njegovim tovarišem ža-
gi
avves za anulirsnje dolgov.
Chicago, 21. februarja. Agentura Havas poroča: Klub bankirjev je priredil na čast generala Dawesa prod njegovim nastopom podpredsedniškega mesta Zedinjenih držav banket, na Jraterem jo imel Davves velepomem- | ben političen govor. Med drugim je j izjavil:
Nobenega dvoma ni, da je Franci- i ja vsled vojne tako obubožala, da si je '
KONFERENCA VLADE.
Beograd, 23. februarja. Včeraj dopoldne se je vršila v predsedništvu vlade konferenca, kateri so prisostvovali Krsta Miletič, Uzunovič, Pri-bičevič in Voja Janjič. Razpravljali so
o	situaciji, ki bo nastala v parlamentu ob priliki verifikacije mandatov. Na seji ni bilo sprejetih nobenih definitivnih zaključkov.
PRED SEJO OPOZICIJE.
Beograd, 23. februarja. Za današnjo sejo opoz. bloka vlada veliko zanimanje. Danes dospe v Beograd dr. Korošec. Dr. Spaho ne more priti in ga bo nadomestoval dr. Hrasnica.
SENZACIONALNA POROČILA J1TARNJEGA LISTA«.
Zagreb, 23- februarja. Pred nekaj dnevi je pričel 'Jutarnji list" prinašati beograjska poročila s posebne strani. Ta poročila so izzvala v beograjskih političnih krogih veliko senzacijo. Iz tega jasno sledi, da postaja Hrvatska močno razpoložena, da se vsa borba prenese na drug teren. Splošno se je mislilo, da je ta poročila spisal sam Radič. Iz krogov HRSS
zakonom. Zlasti pa bo storil to pre-vdaren parlamentarec tedaj, kadar je manjšina skoraj enako močna ko njegova večina in kadar gre za tako vprašanje, da bi se mogla cela pokrajina upreti sklepu večine.
In taka dva slučaja imamo sedaj v Jugoslaviji. Opozricija je prejela 700 tisoč glasov več ko vlada. Narod torej ni na strani vlade. Dejstvo je dalje, do je Hrvatska, da Slovenijo vsled čudežno vplivnih 23.000 mladinskih glasov izpustimo, kompaktno proti vladi, in da se Hrvatje nočejo pomiriti s sedaj vladajočo politiko, ki jo označujejo kot sebi sovražno. In dejstvo je končno tudi to, da se ne more Hrvatov prisiliti, da to svoje stališče opu-ste.
Ne preostane torej nič drugega, kakor da se izbore med obema skraj-nostima srednja pot, ki naj varuje
branjevalo svobodno kretanje. Dr. Maček in tovariši bodo baje v kratkem izpuščeni na svobodo.
to le težke predstaviti. Toda to je le moje osebno prepričanje. Naša država, katere politika pravi, da mora Francija plačati v mejah njene plačilne zmožnosti, ni na tem stališču. Toda upam, da bo prej ali slej imenovan poseben Dawesov odbor, ki naj ugotovi, koliko naj Francija plača in če ni pametnejše sploh vse njene dolgove črtati.«
pa se to odločno demantira. Na drugi strani pa se trdi, da je avtor teh poročil dr. Dež,man, ki jih piše na podlagi informacij nekaterih beograjskih krogov.
DA VIDOVIČ PROTI NASILJU.
Beograd, 23. februarja. Šef demo-! kratske stranke Davidovi*; je poslal
| včeraj Pašiču pismo, v katerem ostro : obsoja nasilja, ki jih vrši režim v bre-ga!n iškem okrožju nad narodom. Na čelu tega nasilja stoji veliki župan. Nared je ves prestrašen. Davidovič ne preši, marveč upravičeno zahteva, da so uvede v onih krajih red in mir.
i “1^JAlT^ATOBr£u?l^f™
Zagreb, 23. februarja. Včeraj se je vršila seja Hrvatske Zajednice, na : kateri sta poročala dr. Lorkovič in dr. Polič o situaciji. Na seji je bila sprejeta resolucija in po seji je bil izdan komunike. Na seji so tudi razpravljali o zadevi enotnega parlamentarnega kluba.
DELEGATA HRSS ODPOTOVALA.
Zagreb, 23. februarja. Na sejo šefov opozicijonalnega bloka potujeta danes kot delegata HRSS dr. Polič iti Pavle Radič.
i državno in narodno edinstvo, ki pa j naj da Hrvatom vsaj toliko kompro-1 misa, da se morejo z novim stanjem sprijazniti.
Srednja Unija ne pomeni prav nobenega kompromisarska in nobene slabosti, temveč samo znak uvidevnosti, da je trebil tudi nasprotniku toliko pustiti, da more živeti. Živ noče iti nihče v grob.
Srednja linija je zato državniška preizkušnja za stranke in politike. Kdor bo uveljavil formulo, po kateri bodo mogli živeti Hrvati in Srbi, samo ta bo gospodar Jugoslavije. Ker šele tedaj bo združen ves jugoslovenski narod v konstruktivnem delu in Šele tedaj bodo vse sile naroda uveljavljene.
In zato smo kol nacionalisti za ■ siednjo linijo 'm zato sprejemamo lu-! di očitek srednjelinašev*.
Seja glavnega odbora zemljoradnikov.
Beograd, 23. februarja. Včeraj ves dan do večera je imel glavni izvršni odbor zemljoradniške stranke sejo, kateri so prisostvovali 1 delegat iz Vojvodine, 2 iz Dalmacije, 1 iz Hrvat-ske, 8 iz Srbije, 8 iz Bosne, 2 iz Slovenije in 6 delegatev zemljoradniške (•mladine. Na seji so razpravljali o politični situaciji, ki je nastala po volitvah. Posamezniki so kritikovali politike stranke in našli, da je bila ta premalo nacionalna. Vsled tega je stranka mnogo trpela. Razpoloženje na seji je bilo dobro in so vsi delegati polni zaupanja v bodočnost stranke*
VPRAŠANJE REKONSTRUKCIJE VLADE.
Beograd, 23. februarju. V skupščini se opaža ©življenje političnega življenja. Zlasti radikalni poslanci se pridne posvetujejo. Glavni predmet njih posvetovanj je rekonstrukcija vlade.
V	tem oziru se imenuje več kombinacij. Pašiča so posetili razni poslanci in ministri, da pripomorejo svojim kandidatom za ministrske sedeže do zmage. Vprašan je pa še ni tako dozorelo, da bi se že imenovali kandidati.
^ RAZKOL MED VOJVODINSKIMI SOCIALISTI.
•' Novi Sad, 22. februarja. Med vojvodinskimi socialisti je prišlo po volitvah do odkritega razkola. Voditelji si
medsebojno očitajo, da so s svojimi kandidaturami povzročili poraz. Čisto sigurno je, da se bo socialistična stranka v Vojvodini razbila na dva ; dela.
L)R. KRAFT "JE OZDRAVIL.
j Beograd, 23. februarja. Sem je do-! spela vest, da je dr. Kraft ozdravil in j zapustil sanatorij v Novem Vrbasu. i Odšel je na svoj dom v Indjiji. Zdrav-| niki so dr. Kraftu priporočali, da od-I ide za nekaj mesecev v kako planin-j sko zdravilišče.
PREISKAVA PRI DR. SRKULJU.
Zagreli, 23. februarja. Policija je izvršila predsinočnjem pri. dr. Srku-1 ju preiskavo. Po uradnem poročilu je policija našla pri preiskavi dva nova revolverja z več naboji. Pri zadnji preiskavi v januarju tega orožja policija ni naši«.
ITALIJANSKI ULTIMATUM EGIP TOV S KI VLADI.
London, 22. februarja. Kakor se poroča iz Kmre, je italijanska vlada zahtevala od egiptovske vlade, da jej izroči oazo Džerabub na zapadni egiptovski meji. Egiptovski ministrski predsednik je to zahtevo odklonil in naznanil italijanskemu poslancu, da je igaptovska vlada pripravljena skleniti z Italijo provizoričen dogovor o mejah. Italijanska nota, ki je vzbudila v egiptovskih krogih znatno razburjenje, ima — po poročilu : Daily Telegrapha* — značaj ultimatuma.
VELIKANSKI POŽAR V MESSIN1.
Trst. 22. februarja. Po vesteh iz Messine je izbruhnil v mestu silovit požar, ki je uničil cele okraje mesta. Požar je bil podtaknjen.
leški legionarji'o jugosiov. poittiki
Ker je pri ua^ še vse polno »nacionalistov«:, ki pod vplivom strankarskega časopisja mislijo, da je vsaka sporazumna misel napačna in znak slabosti, priobčujemo danes nazore čeških legionarjev
o	naši jugoslovenski politiki. Želimo, <ia bi zlasti naši nacionalisti besede čeških legionarjev, ki žele naši domovini gotovo samo dobro, dobro prevdariti in jih tudi uveževali. Upamo, da bo poteui tudi med njimi našla misel o bratskem sporazumu dobre in zveste prijatelje. —
V	uvodniku glasila čeških legionarjev Narodni Osvobozenk od 19. t. m. piše dt\ H. Ripka o možnostih predstoječe ju-gosh.venske politike. Pride do zaključka. da bo tudi v vladne kroge vedno bolj prodrlo prepričanje, da zmaga vlade ni lako popolna, da bi mogla rešiti jugoslovenski državni problem v zmislu radikalnega unitarizma in centralizma. Ako •'e je pri zadnjih volitvah okrepila vlada, j-e je ojačila tudi opozicija, narodnemu bičku pp se ni posrečilo razbiti avtonomističnih taborov na Hrvaškem in v Sloveniji, za katerimi stoje tudi Spahovi Muslimani. In ako je izšla Radičeva -dranka iz volitev močna, čeprav so bili njeni voditelji zaprti, in niso mogli med narodom agitirati, je to nedvomen dokaz, da je ostala večina Hrvatov v skrajni opoziciji proti beograjskemu centralizmu ter da želi istotako kakor večina
Slovencev sporazumno ureditev notranjih razmer v državi.
N'a drugi strani so srbski radikali, dobiš ši polovico mandatov prišli v položaj, ki jim garantira odločilni vpliv v državi v vsaki konstelaciji. Toda to dejstvo jim nalaga ob enem težko breme odgovornosti, i.ai.aj s pravicami so prevzeli tudi dolžnosti. Njinova nedvomna premoč jih obvezuje, da votlino resnično uržavotvor-no poiiiiiio. Taka politika pa mora — kot6 ali nehote — računih z dejstvom, da je ostala večina Hrvatov in Slovencev zvesta svojim tradicijam in principom, prav tako, kakor je tudi večina Srbov ponosna na svoje srbstvo. To so nam jas-
li	• pokazale zadnje volitve. — Ostajate torej dve puli: Moč in nadvlada ali pa sporazum.
Prva vodi v slepo ulico plemenskih bojev, ki pretresajo same temelje države. Druga pa vodi do procvita in razmaha države, ki je poklicana, da prevzame v novi organizaciji srednje in južne Evrope zgodovinske naloge. Radikali so na razpotju. Toda ne samo oni, marveč tudi glavne stranke opozicije. Eni kakor dragi so navezani na politiko sporazuma.«
Sporazum pa je mogoč le tedaj, kadar oba dela popustita in zato je politika bratskega sporazuma ona politika, ki bo merodajna za bodočnost Jugoslavije. To dostavljamo k izvajanjem čeških legionarjev in mislimo, da po pravici.
ne. Meletios je dobro razumel to izjavo turške vlade in ja zato zapustil že leta lyziJ. Carigrad in se hotel nastaniti v Solunu. Toda grška vlada ni odobrila njegovega koraka in Meletiosu ni preostalo drugega, da je demisioniral in odšel v nek samostan na gori Athos.
Patriarh Gregorios, naslednik Mele-tiosev, je kmalu umrl in imele bi se vršiti nove volitve. Pogledi voliicev so se obračali na metropolita Konstantina z Deakosa. Zastopniki Fanara so odšli k turškemu vrhovnemu upravitelju v Carigradu, da bi od njega izvedeli stališče turške vlade do novega grškega patriarha. Bilo jim je povedano, da smatra turska vlada izvolitev patriarha za interno zadevo grške pravoslavne cerkve. Toda kljub temu ne more biti patriarh metropolit Konstantin, ker je prišel v Carigrad šele po 28. oktobru 1918. in spada torej glasom lozanskega mirovnega dogovora med one Grke, ki morajo Turčijo zapustiti. Volilci, upajoč na pomoč Grške in Anglije, se niso ozirali na turško stališče in so izvolili dne 17. decembra 1. 1924. Konstantina za patriarha. Turška'vlada je nato pozvala Konstantina, da zapusti Carigrad. Ta pa tega ni storil, ker je upal, da bo mešana komisija, ki odločuje o izmenjavi prebivalstva, odločila v njegov prid. Pa se je zmotil. Turška vlada je nato izdala dne 30. januarja Konstantinu strikten nalog, da se takoj izseli in obenem naznanila, da bo moralo zapustiti Turčijo še 40 duhovnikov in trije metropoliti, ki prebivajo v Fauaru.
Tako so danes Fanarioti v težkih ativ kah. Grškega vojaškega nastopa se boj«,
v	pomoč Anglije pa ne verujejo. Na Gr-i škem so veseli, da je grško-turška vojaa i končana, Anglija pa skuša, da bi oslabila ' francoski upliv na narodno skupščino v Angori. Nadškof v Cauterbury in njegov i pristaši bodo storili sicer vse, da pomagajo Fanaru, ki je leta 1923. priznal apostolsko nasledstvo angleških škofov, toda njih napori ne bodo imeli uspeha, č« bodo vztrajali pri tem, da je Konstantin grški patriarh, potem bodo s tem obenem priznali, da je sedež grškega patriarha prenešen s Fanara v Solun. T* bi bil pa samo največji udarec za Fan* riote. Da bi to preprečili, bi morali prisiliti Konstantina, da demisionira in da bi bil mesto njega izvoljen patriarh, ki ; ne bi bil po lozanskem miru prisiljen aa-pustiti Carigrad. S tem pa bi bil dosedaj avtonomni Fanar podrejen vrhovnemu nadzorstvu velike narodne skupščine v Angori. Velike sanje iz let 1920. do 1922. i bi bile pokopane.
Grška vlada bi silno želela, da ostane kljub temu Fanar sedež grških patriarhov. Isto željo ima tudi Anglija, ki upa z uplivom na pravoslavne državljane Turčije utrditi svojo pozicijo. Anglija, pc se tudi trudi, da dobi preko Fanara upliv v Rusiji in zato se trudi, da bi postal Fanar merodajen tudi za rusko pravoslavno cerkev. V tem oziru se tudi že vrše pogajanja s sovjeti.
Ruska komunistična stranka.
Nedavno je izšla knjiga Stanislava Ivanoviča, uglednega voditelja ruskih socialnih de- ‘ mokraflov z naslovom »Ruska komunistična 1 'Iranka:. V tej knjigi nudi Ivanovič pregled j prilik v današnji komunistični stranki. Po- j dužuje se pri tem raznih izjav oficijelnili j sovjetskih krogov. Na podlagi strokovnja- j sitega pretresa svojih virov pride Ivanovič do sledečega zaključka: Ruska komunistična stranka ni stranka v onem smislu, kakor -Iranke v drugih kulturnih deželah. V gotovem oziru je zgolj administrativen aparat. Obstoji iz štirih glavnih skupin. Te skupine so: delavci, pristaši t. zv. ljeninovega združenja, seljaki in gospodarski ter vojaški kro-vp. Kdo so komunistični delavci? Ruska komunistična stranka je imela koncem 1. 192,! H8t3.000 članov, od katerih je bilo delavcev -anio 54.000. Ivanovič dokazuje, da je komunizem v zavodih in tovarnah samo pomožno sredstvo sovjetske vlade in rdečega airektorija za izkoriščevanje zaposlenca. Ko .'>4.000 delavcev ni več zadostovalo, je bil objavljen »Ljeninov nabor . Toda razven ne-vaj discipliniranih članov, je pristopil k stran-u »amo oportunist. So mnogo slabeje je gle-le kmetskih pristašev komunizma. Komunizem se je po ruskih vaseh v resnici precej ;ii*ro razširil, toda večina članov ostane v -tranki samo radi svojega položaja. Ivanovi«; ,e sklicuje na nekoliko praktičnih primerov v poedinih komunističnih edinicah. Tako je v neki edinici tombovske gubernije vsega ,|fupaj 17 članov izvrševalnega odbora, eden načelnik milice, trije milicijski stražniki, fden komunistični sekretar, eden prodajale«1
v komunističnem konsumu, dva činovnika v gospodarski zvezi, ena nadzornica otroškega doma, eden prisednik produktivnega društva in eden predsednik vaškega sveta. < celi edinici torej, ki šteje v celoti 17 članov, ni ne ene osebe brez oficijelnega značaja. .V celem je med kmeti okrog eO.OuO, komunistov. Toda ako se vzame v poštev razne funkcije, ki jih zavzemajo kmetje v ruskem javnem življenju,,potem po Ivano-vičovem mnenju v celi Rusiji ni več Kot 4000 oseb, ki so komunisti in ne zavzemajo nobenega javnega mesta. Vsi ostali so enostavno državni zaposlenci.
Stalili je na XIII. kongresu ruske komunistične stranke med drugim referiral o številu komunistov v raznih gospodarskih podjetju), trustih, sindikatm in podobnem. o tem referatu raste število komunističnih delavcev v ekonomskih strokah od dne do dne. To trditev potrjuje tudi Ivanovič. L. .1923 je bilo v gospodarskih podjetjih od lf.O mest 31 v rokah komunistične stranke, a lansko leto že 61. Podobno raste ta odstotek tudi v trustih in sindikatih. Slično je glede oseb z visokošolsko naobrazbo. V komunistično stranko vstopa namreč danes tudi nmogo starih kvahnciranih strokovnjakov. Tudi v rdeči vojski prevladujejo danes komunisti. Se koncem leta 1923 je imela rdeča vojska samo 88.179 Članov komunistične stranke, ki so bili po Zinovjevi izjavi večinoma na odgovornih mestiii, ter so tako pripomogli k političnemu ojačenju stranke. Nasprotno pa meti preprostimi vojaki ni nobenega ali vsaj prav malo komunistov.
Politične vesti.
Ozadje grško turškega spora.
O	tem predmetu je priobčil v praškem Venkovu« znani češki orientolog Musil zanimiv članek,#iz katerega posnemamo:
Pravoverni patriarh Konstantin je bil dne 30. januarja pozvan od turških uradov, da takoj zapusti Carigrad. Patriarh jo moral ubogati in c4šel je v Solun. Nastop Turkov je silno razburil javnost na Grškem in Angleškem. Grozilo se je celo z vojno proti Turčiji in nekateri konzervativni angleški listi so odkrito nastopali, da je treba Grkom pomagati.
Grški patriarhi, ki stolujejo v Fanaru, so uživali za Časa turške vlade tako telike samoupravne pravice, kakor jim jih niso priznavali niti kršč. bizantinski cesarji. Bili so priznani zastopniki vseh pravoslavnih kristjanov, pobirali so davke, odločevali v vseh osebnih zadevah in tvorili-so grško vlado v muslimanskem carstvu. Grški nacionalisti so videli v njih zastopnike nekdanjih bizantinskih resarjev in z veseljem so pozdravljali patriarha, kadar je nosil mitro, podobno kroni, bizantinskih cesarjev. Patriarhi so podpirali to mišljenje in bili so največji propovedniki panhelenistične misli,
ki je zahtevala obnovitev bizantinskega kraljestva.
V	letih 1920. do 1922. je bil Fanar na višku slave. Grška vojska je bila tedaj še nepremagana in ga je podpirala. V Carigradu so patruljirale grške čete in patriarh Meletios je bil bolj spoštovan ko grški kralj Konstantin. S Fanara so hodili ukazi za ustanovitev avtonomij v < d grške vojske zasedeni Anatoliji in iz. Fanara so prihajale zahteve po obnovit-
vi	bizantinskega cesarstva in postavitve križa na hramu Svete Modrosti.
Turi i so skrbno opazovali delavnost Fanara in postalo je jasno, da se bodo Turki v slučaju zmage v grško-turški vojni maščevali. Mnogi bogati Grki so se tega maščevanja bali in nasprotovali so patriarhu Meletiosu. Toda ta je upal na pomoč velesil in da mu bodo na lo-zanskih pogajanjih dane iste pravice, kakor jih uživa Vatikan. Živel je v misli, da je Fanar za pravoslavno cerkev isto !-o Vatikan za katoliško. Toda zmotil se je. Lord Curz.on se je zadovoljil s turško izjavo, da sme grški patriarh še nadalje ostati v Fanaru, toda le kot privatna oseba, ki mora spoštovati vse turške zako-
—	Nori tiskovni zakon bo, kakor poroča vladno časopisje, sestavljen na sledečih načelni. Za izdajanje periodičnih tiskovin ne bo treba nobenega predhodnega dovoljenja, temveč zadostovalo bo, če bo "izdajatelj ob pričetku izhajanja list prijavil policiji. Določbe ustave glede tiska, zlasti določba, ua mora policija vsak svoj ukrep v tiskovnih zadevah predložiti v 24 uran sodišču v potrditev, ostane seveda neizpremenjena. Glavna izprememba v novem tiskovnem z.akonu se uče določb o odgovornosti. Takozvani >Sitzre<lakterjk so izključeni. Enako ne smejo biti poslanci odgovorni uredniki, temveč mora biti odgovorni urednik tisti, ki je za pisavo lista res merodajen. To je v prvi vrsti glavni urednik. Zelo umestna je določba, da za članke, ki so podpisani, ne odgovarja urednik, temveč avtor. (Dosedaj je bilo lako, tla je moral celo za vsako »Poslano , kljub izrečni pripombi uredništva, da 7i\ vsebino Poslanega ne odgovarja, odgovarjati poleg avtorja »Poslanega;: še odgovorni urednik. Op. ur.). Tudi glede popravka rstva obetajo vladni listi hvalevredne iz-premeinbe. 1 opravkov, ki so v jasnem nasprotju z resnico, ne bo prisiljeno uredništvo več objavljati. Moralo pa bo na zahtevo odgovarjati pred sodiščem, če bi bila resnica popravka dokazana. Zelo pa bodo povišane kazni, in sicer za prestopke proti državnim interesom in pa osebni časti posameznikov. Upamo, da bo v tem oziru stilizacija tako jasna, da bodo vsake zlorabe izključene.
Značilno! Najbolj presenetljiv rezultat zadnjih volitev je bil la, da je rešil džemiet od svojih 14 poslancev samo enega in še tega s težavo. Ker je džemiet plemenska in verska stranka in ker so ravno v zadnjih volitvah vse plemenske slranke odrezale dobro, j,- več ko čudno, da bi ravno džemiet od vseh strank odrezal najslabše. To so končno čutih' tudi vladne stranke in po treh tednih končno prišle na dan z razlago. Ze ta dolg molk je značilen. Se bolj značilna pa je razlaga. Pravijo namreč, da so muslimani sami bili nejevoljni natl postopanjem Ferad Prage in da so v protest glasovali za nacionalni blok. Vprašamo: Če je to res, zakaj pa niso glasovali za Kenau Zijo? Hazlaga vladnih listov torej ne drži in razkritja Petroviča še niso ovržena.
Glasilo francoske vlade, »Le Quotidien<, poroča v svoji številki z dne 18. februarja
o	rezultatu jugoslovenskih volitev in konsta-lirn, tla je bila zmaga dosežena z nasiljem
in na nekorekten način.
Wildcrjeva »Biječ« postavljena na lai.
Zagrebška >Ki*eč< je pisala, da je češkoslovaški poslanik Seba izjavil, da je bila spijeta vest o zmagi »nacionalnega« bloka od češkoslovaške vlade z velikim zadovoljstvom na znanje. Poslanik fteba je to vest demantiral, nakar je -.Riječ- še enkrat ponovila svo-\ jo trditev. Sedaj pa je naša vlada sama demantirala vest »Riječi* in lažnjivost njene vesti je s tem pribita.
—	O predzgodovini ramunsko-nem&keg« spora poroča »Prager Tagblatt< sledeče: Ze-
lo	slabe volje je prišel finančni minister Bratianu iz Pariza. Na finančni konferenci zaveznikov je bila sicer Rumuniji priznana enakopravnost z drugimi zavezniki, toda romunska zahteva, da se zviša njena odškodninska kvota je bila gladko odbita. Pa država rabi denar in zato je goskusil Bratianu a posojilom. Pri Zvezi narodov so dejali, da morajo najprej pregledati rumunske izdatke za oboroževanje. Ne gre vendar, da ima država denar za ustanovitev velike tovarne za orožje, da pa ji manjka denarja za univerze. Runiuni so se izgovarjali iicito,- <l*i se morajo oboroževati, ker je njihov položaj negotov. S tem so si pa onemogočili še posojilo pri bankah, ker kdo bi posojal, če pa ni denar siguren. Poleg tega pa banke tudi niso pozabile, da imajo v Rumuniji posebne navade, kadar je treba plačati. Rumu-nija torej ni mogla dobiti denarja nikjer. In v tej Zadregi se je spomnila, da je Nemčija izdala za časa okupacije za dve milijardi romunskih bankovcev. Ker Nemčija noče plačati, bo zaplenjeno nemško premoženje. S tem sicer Rumuniji ne bo dosti pomagano iu Rumunija ne bo dobila denarja, ampak to gospodo v Bukarešti ne briga. Glavno je, da bodo s pompoznim konfliktom z Nemčijo zakrili napake svoje notranje politike, ki lem bolj smrdi.
= Sporazum med Poljsko in češkoslovaško. Kakor poročajo listi bodo že v najbližji bodočnosti ustvarjeni trdni temelji za »kupno delo med Poljsko in češkoslovaško. Sporazum med obema državama pa ne bo fiksiran v pogodbi, temveč v 20. posebnih dogovorih o političnih in gospodarskih odnoša-jlh. Vprašanje ugodnih mej. mirovni dogo- ( vor v Rigi in odnošaji Poljske do Male «n-tnnte in sovjetske unije ne bodo omenjeni.
-	Politični uboji na Bolgarskem. V odgovoru na interpelacijo glede ubojev Mileva m Strašiinirova je podal notranji minister !>u-sev Kratek pregled o zadnjih ubojih. Ubijalci da so skoraj redno ekstremni zemljoradniki ali komunisti. Ti skušajo naravnost sistematično ubiti Čim največ uglednih oseb iz vrsi sedanjo vladne skupine. Vlada je prejela pe-ročuo, da je izvršni odbor ekstremnih socialistov in komunistov obsodil na smrt neko-i |iko članov sedanje vlade, šefa policije m ; mnoge druge. Ker so tudi razbojništva, ki so j se dogodila v zadnjem času, delo ekstrem-j [lili žrmlji delcev in komunistov, je Rusev ostro obsodil prenašanje združenih zemlje-tlelcev in komunistov ter izjavil, da bo vinila odgovorila na njihov teror z represalijami. Vlada apelira na zemljoradnike in komuniste, da prenehajo s prelivanjem krvi, ker drugače bo tu>. vlada nastopila z vso energijo. — Splošno se potrjuje, da so sw bolj-ševiki na Bolgarskem zelo utrdili in z velikanskimi vsotami skoraj popolnoma razbili enotnost med makedonskimi komitskimi or-
ganizacijami. Položaj na Bolgarskem je obupen in poboji ter razbojništva se množe v neverjetnem številu.
Razširjenje žensk« volilne pravice v j.u-gliji. Delavska stranka je predlagala, da se prizna ženam popolnoma iste volilne pravice ko moškim, da postane žena toroj volilka z dovršenim 2i. letom in ne šele s 80., kakor je to določeno sedaj. Angleška vlada je z-javila, da ne odklanja tega predloga, da pa se ji ne zdi aktualen. Obljublja, da ga oo predložila še tekom tega zasedanja. Delavski predlog je bil na to odklonjen.
—	Zveza sovjetskega tiska za samoobrambo. Te dni se je vršila konferenca predstavnikov moskovskih listov, na kateri se je med drugim sklenilo, da ustanove sovjetski listi obrambno zvezo provincialnega tiska. V ta namen se ima ustvariti nova institucija tako-zvanih šefov, kakršna že obstoja v rdeči armadi, v šolah, strokovmu organizacijah, ruskih vaseh itd. Redakcije, ki prevzamejo obveznost šefov, so dolžne dajati provincialnim listom članke, pošiljati jim tehnično literaturo, klišeje, papir in druge potrebščine. Razven tega morajo pošiljati manjšim redakcijam v notranjost države svoje urednike, da uvedejo člane malomestnih in vaških reti.. v žurnalistično delo in da jim pomagajo pri organizaciji delavskih in kmečkih dopisnikov, ki so glavni sotrudniki teh listov.
Drobne vesti.
Vojaško vzgojo mladine od 16 leta dalje nameravajo uvesti na Češkoslovaškem.
Avstrijska konferenca dežel je bila brezuspešna, ker je dunajski župan Seitz odklonil, da bi se razširila kontrola najvišjega računskega dvora tudi na Dunaj.
Med .švedsko in Litvo se vrše pogajanja glede sklenitve pogodbe, po kateri bi se vsa sporna vprašanja reševala polom posebnega razsodišča.
Egiptovska vlada je sklenila, da imenuje za Augoro posebnega poslanca in da bo občevala s Turčijo direktno.
Prvi ruski časopis za radiotelegralijo je pričel izhajati v Moskvi. List, ki se imenuje »Novosti-Radio«, je zelo dobro opremljen.
Žene igrajo v ruskem javnem življenju vedno večjo vlogo. Tako se poroča iz Jeka-terinoslavske gubernije, da so v 15 vaseh bile izvoljene žene za predsednike sovjetov.
Uriža se silno Siri po Angliji. Dosedaj je umrlo že več tisoč oseb.
Prvi iašisti so se pojavili na Danskem. Priredili so javen sprevod po Kodanju. Orne srajce so vzbudile veliko pozornost.
\ iiumo nifcrf Avstrijo in Nemčijo nameravajo v najkrajšem času odpraviti. Bil bi čas, di\ bi povojne iznajdbe izginile povsodi.
V	zvezi z nastopom Prunzeja kot komandanta rdeče armade, so bile izvršene na najvišjih poveljniških mestih velike izpremem-be. člani frezvičajke so prišli na prvo mesto.
Zakon o zaščiti države dobi tudi Japonska. i'o zakonskem načrtu so predvidene za prestopek proti zakonu kazni do deset let.
>ia londonskem tramvaju je izbruhnil Jttrajk uslužbencev, ker ni hotela uprava odsloviti nekega uslužbenca, kakor so to ostali zahtevali.
Sovjetska vlada zahteva, da se izvede plebiscit glede državne pripadnosti Besarabije.
Abd KI Krim, zmagoviti marokanski voditelj, bo po poročilih židovske telegratne agencije v Kairi na svetovnem muslimanskem kongresu predlagan od egipčanskih muslimanov za kalifa.
Nov glasbeni list. Pevsko društvo > Ljubljanski Zvon« v Ljubljani začne ob priliki dvajsetletnice svojega obstoja (1905—1925) izdajati mesečno revijo za zborovo glasbo 'Zbori«, ki bo prinašala na leto 12 zvezkov novih, še neobjavljenih ženskih, moških in mešanih zborov a capella. List, ki ga bo urejeval Zorko P r e I o v e c bo v začetku z ozirom na gmotne stroške izdaje skromen. Imel bo obliko kvarta, pesmi bodo na trpežnem papirju lično in razločno lito-grafirane. Naročnina za »Zbore« bo zna. šala borih 20 dinarjev na leto. V januarski in februarski številki sta natisnjena J. Ravnika moški zbor »Solnce v zenitu«, « Častno nagrado odlikovana skladba in K. Adamiča lahek mešan zbor Zrelo žito*. Želimo podjetju, ki naj zborom vsaki mesec, da novega dobrega gradiva za koncertne vzporede, obilo uspeha. Naročnike sprejema pevsko društvo <Ljubljanski Zvoik \ Ljubljani, Narodni dom I. desno. Prijave> dopisnici.
Zbori »Ljubljanskega Zvona«, -Januarska “ti februarska številka ste se v litografiji "('koliko zakasnili. Naročniki, ki so že pognali naročnino, ju gotovo dobe do konca <n«H«ra, marčevo številko pa začetkom mar-<•'«, _ Naročajo »e »Zbork po dopisnici na »Hslov: Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon v Ljubljani. Letna naročnina za Jugoslavijo ‘0 dinarjev, za Italijo II) lir, za Ameriko 1 dolar. — Pevikl zbori, naročite I
Proslava 50. letnice jugoslovanskega akademskega društva »Triglav« v Mariboru. Ta proslava se vrši na sledeči način: Dne 0. marca t. 1. zvečer se vrši prijateljski sestanek Triglavanov v Narodnem domu v Mariboru. Dne 7. marca popoldne ob 3. uri svečano zborovanje aktivnih članov v Narodnem dimu. Ob 4. uri skupno slikanje na dvorišču Narodnega doma. Ob 8. uri zvečer elitni ples v Gotzovi dvorani. Pred plesom je svečano pripetje spominskega traku, katerega daruje triglavanski zastavi starešinska zveza, i okroviieljstvo nad prireditvijo bo bržkone prevzel naš kralj in se pričakuje vsak dan tozadevnega obvestila Udeleženci prireditve imajo tudi četrtinsko vožnjo na železnicah. Ker bo obisk ogromen, se bo strogo pazilo, da imajo dostop samo vabljeni. Zato priporočamo že danes gostom izven Maribora, ki nameravajo priti na to prireditev, da sporočijo to z dopisnico starešinski zvezi, katera jim pošlje vabilo. Pri prireditvi bo navzočih čez 300 triglavanov ter je nadalje javljeno že ogromno odličnega občinstva iz cele Jugoslavije.
— Kako to? Znano je, da je >Jutro« pred volitvami skoraj dnevno poročalo, kako da je Vatikan proti SLS, in da bo duhovnikom prepovedano, da kandidirajo na listi SLS. Včerajšnje »Jutro« pa napada pažeževega nuncija v Beogradu, monsinjora Pelegrinettija, da je strasten klerikalec in da je celo jamčil za zmago Davidoviča. »Jutro« pa ni nezadovoljno samo z nuncijem, temveč s sv. Stolico samo, ker da je tudi ta preveč vneta za klerikalno politiko. — Tako je »Jutro samo razkrilo, da so bile vse njegove p red volit vene vesti o nasprotju med papežem in ljubljanskim škofom neresnične in navaden volilni manever, vreden mladinov, toda nevreden ljudi, ki hočejo veljati kot predstavniki nacionalizma.
— Nazaj v sreduji vek bi hoteli spraviti madžarski fašisti svojo deželo. Nek fašistov-ski zdravnik je namreč začet silno propagando proti uporabi narkoze proti porodnim bolečinam. Ta zdravnik utemeljuje svojo čudno propagando s tem. da je v sv. pismu zapisano:	v	bolečinah boš rodila in je zato
uporaba narkoze pregrešna. — Pri lej priliki objavlja v dunajski »N. Fr. Presse nek zdravnik sledečo zanimivo anekdoto. Tirolski knezoškof je bil svoje dni tudi silen nasprotnik uporabe narkoze pri porodih. Nekoč je poklical k sebi vseučiliškega profesorja dr. Scnanta in ga vprašal, če je res, da on žene pri porodih narkotizira. Ko mu je ta potrdil je dejal škof: »Ali veste, da je to proti sv. pismu, ki pravi, da bo žena rodila v bolečinah? Nato mu je dejal dr. Schanta: »Zakaj pa pometajo v cerkvah vaše škofije v soboto cerkve'?- »Kakšno vprašanje,« je odgovoril škof. »Zato, da so v nedeljo cerkve čiste! Nnto je dejal profesor: >Potem govore vaši verniki vsako nedeljo neresnico, ko molijo: »X prahu pred Teboj kleči Tvoje ljudstvo." škof je nato umolknil in dr. Schanta je imel mir.
Sarajevski muslimani so začeli bojkotirati židovske trgovce, ker so ti glasovali za nacionalni blok. Bojkot vodi poseben odbor. Strast gre tako daleč, da kupuje sarajevski musliman raje pri radikalu Srbu, ko pa pi> judovskem trgovcu. Kljub temu se misli, da bojkot ne bo imel uspeha.
V	Sarajevu živeči Bolgari, ki se bavijo večinoma z vrtnarstvom, so bili pozvani na policijo, kjer so bili zaslišani. 30 od njih je bilo nato izgnanih iz Jugoslavije. Misli se, da je vzrok izgona političen.
Kako so obogateli ruhrski magnati, katerim je nemška vlada darovala 700 milijonov zlatih mark. Te dni je iskal nemški rudarski magnat Thyssen v Ameriki posojilo v znesku 12 milijonov dolarjev, da bi povečal svoj obrat. Pri tej priliki je navel, da je njegovo podjetje vredno 117 milijonov dolarjev nli 492 milijonov zlatih mark. Oe pa se upoštevajo ameriške mezde, potem je podjetje vredno celih 250 milijonov dolarjev. To je premoženje moža, čegar rodbina je pričela leta K./O s premoženjem 8000 dolarjev. Pred vojno ni znašalo njegovo premoženje več ko 200 milijonov mark in mu je torej povojna in medvojna doba dala najmanj 300 milijonov zlatih mark. In te bogataše je Nemčija podpirala z ogromnimi vsotami v času, ko je ljudstvo dobesedno stradalo. Ni Čuda, da imajo komunisti toliko hvaležnih poslušalcev.
— Znižanje romih tarifov. Da olajša ljudem, ki se radi previsokih voznih cen večkrat niti v svrho ureditve najnujneših poslov no morejo poslužiti železnice, se je odločilo ministrstvo saobračaja, da zniža še tekom tega meseca tarife za osebni promet in popotno prtljago.
— Onim, ki »o namenjeni v Ameriko. Gla-
vesti
som podatkov ministrstva za socialno poli-I iko,' se je pripetilo v poslednjem času več slučajev, da ,°.o bili naši državljani, ki so bul namenjeni v Ameriko, zavrženi na Elis otoku, in sicer brez ozira na to, ali so se hoteli izseliti ali pa ostati v Ameriki samo začasno. Ameriške naseljeniške oblasti postopajo na-pram doseljencem izven kvote silno strogo.
V	večini siučajev jih pošlijajo nazaj. V drugih slučajih pa zahtevajo bon kol garancijo, da zapusti dotična oseba Zedinjene države najkasneje po šestih mesecih. Višina vsote, na katero se glasi bon, je 500 dolarjev za osebo. Popotniki, ki nameravajo za krajši čas poseliti Zedinjene države Amerike, se opozarjajo na te težkoče. Zapomnijo naj si /.lasti, da sam potni list in ameriški vizum ne zadostuje, marveč, da je treba zadostne garancije, da se ne misli ostati dalj časa v Ameriki.
— »Ljubljanski Sokol«. Vsled predpriprav za društveno maškarado, se telovadba vseh oddelkov prekine; redna telovadba se prične zopet v petek, dne 27. t. 111. Zdravo! Pred-njački zbor.
— Sove telefonske proge. Ministrstvo za pošto in brzojav projektira več novih važnih telefonskih prog. Že ačetkom aprila se prič-110 dela za 2500 km dolgo direktno progo Beograd—Cetinje. Proga bo šla preko Tre-binja, Nikšiča in Podgorice in bo ena najmodernejših v naši državi. Ustvari se pa še draga zveza Črnogore v Srbijo. Podaljša se namreč proga, ki je bila lani izpeljana no Peči, od Peči do Črnegore. V Podgorici se zgradi letos moderna radio-postaja. V načrtu je tudi gradnja nove proge Beograd—Zagreb ter temeljita poprava že obstoječih dveh telefonskih prog. Dalje se že trasira telefonska proga Beograd—Dunaj, ki bo šla preko bu-dimpešte. Ko bo upostavljen telefonski promet z Dunajem, se prične graditi slednjič važna telefonska proga, ki bo vezala Beograd s Curihom.
— Imenovanja. V področju ljubljanske poštne direkcije so imenovani: Anton Pod-bevšek za pripravnika na glavni pošti v Ljubljani, Ana Kratohvil za telefonistko na ljubljanski glavni pošti, Ivan Kržišnik za pripravnika v Radečah pri Zidanem mostu, Anton Tušek za pripravnika v Tržiču, Karlina Kuralt za telefonistko na gl. pošti v Mariboru. V prosvetnem oddelku velikega župana v Ljubljani je pomaknjen v 5. grupo L kategorije ekonomsko-financijski referent dr. Ivan Karlin. Na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani je imenovan dosedanji glavni učitelj Nande Marolt za stalnega profesorja v I. kat. 5. grapi, za stalnega učitelja glasbe v II. kat. 1 grupi pa dosedanji provizorični učitelj Emil Adamič. Učiteljska imenovanja. Za stalnega ravnatelja deške meščanske šole v Vojniku je imenovan Mel-hior Rismal, učitelj iste šole. Za upravitelja osnovne šole v Št. Vidu pri Ljubljani je imenovan Ivan Šmajdek, upravitelj v Krtini, za upravitelja v Št. Jurju pod Kumom Karl Rostohar, dosedaj upravitelj v Cerkljah pri Krškem, za upravitelja v Grahovem Fran Mercina, dosedaj upravitelj v Tribučah, za upravitelja v Zameškem pri Raki Josip Sieg-mund, dosedaj upravitelj v Starem trgu pri Kočevju. Za stalnega učitelja III. deške osnovne šole v Ljubljani je imenovan Fran Silvester, dosedaj upravitelj v Boh. Bistrici, za stalno učiteljico v Gorjah pri Bledu pa Terezija Jalen, učiteljica v Koroški Beli.
—- Razpisi službenih inest. Razpisana so mesta šolskega upravitelja na Raki, v 2i-reh, Orehovici in v Trebnjem ter mesto učiteljice v Novem metu. — Prošnje je vložiti do 28. februarja: dalje poduradniško mesto pri okrož,. sodišču v Mariboru (oddado se tudi vsa mesta poduradnikov in sodnih slug, ki bi se izpraznila na katerikoli način tekom razpisa ali zaradi oddaje razpisanega mesta) prošnje je vložiti do 31. darca 1925; slednjič po eno mesto za zvaničnika (zva-ničnieo) pri srezkih poglavarjih v Celju, Dolnji Lendavi, Gornjem Gradu, Konjicah, Ljutomeru, Maribor (desni breg), Maribor (levi breg), Murski Soboti, na Prevaljah, v Ptuju, Slovenjgradcu in Šmarju pri Jelšah. Prošnje je vložiti do 5, marca 1925. Natančnejše podatke glej Uradni list z dne 21. februarja 1925.
Ža športnike interesantne tožbe. Na Tirolskem se je nahajala večja angleška družba zaradi gojitve zimskega športa. Na podlagi ugodnih noročil prometnega urada nekega znanena zimskošportnega kraja, so napravili Angleži izlet iz Innsbrucka v ta kraj. Ko pa so prišli tja, so videli, da je bilo poročijo neresnično in da ni bilo skoraj nobenega snega. Angleži so nato vložili tožbo zaradi povrnitve potnih „stroškov.
~- Pravilnik za prosvetne in šolske nadzornike. V prosvetnem ministrstvu izdelujejo nov pravilnik za prosvetne in šolske nadzornike, ki bo veljal za celo državo.
Zopet madžarski špijnn prijet. Iz Novega Sada poročajo, da je bil te dni v Dža-kovu prijet 21 letni kmet Džuro Horvat radi Spijonaže v korist Madžarske. Horvat je pobegnil lansko leto iz policijskega zapora v Zagrebu. Mahnil jo je na Madžarsko, kjer je stopil v slike z znanim madžarskim špi-jonom kapetanom Medličem in drugimi. Glasom dogovora s temi osebami je špijoniral po Slavoniji in Baranji. S ponarejenimi madžarskimi dokumenti je prekoračil osemkrat mejo in dal Madžarom važno informacije. Pri zaslišanju je Horvat vse priznal. Oddali so ga novosadskemu okrožnemu sodišču.
— Naša ljudska šola v Carigradu zatvor-jcna. Narodne manjšine v naši državi zahtevajo, sklicujoč se na senžermensko pogodbo, svoje šole, prosvetno ministrstvo pa je prejelo poročilo, da je zatvoril Kemal paš-i začetkom tega mesaca našo ljudsko šolo. ki je obstojala že «eč desetletij.
—Drevo je ukradel in prodal. Lojza Gorenc je ovadila delavca Franceta Homca na policiji radi tatvine lipe. Povedala je, da je prišel Home dne 12. t. 111. k njej ter jo vprašal, če mu proda lipo, ki je rasla na njenem posestvu v Koleziji. Bila je k temu pripravljena in dogovorila sta se, da ima Home plačati kupnino 37.50 Din naprej, sicer lipe ne sme izkopati. Čez par dni pa je izvedela, da se njena lipa nahaja na vrtu posestnika Prepeluha na Vojvode Mišiča cesti. Sla je k Prepeluhu, ki ji je povedal, da mu je lipo prodal Home za 60 Din 50 p. Vrniti Prepeluh lipe ni hotel, temveč je odštel rajši še lastnici zanjo 37.50 Din. Pravijo, da se bo Home za svoje dejanje pokoril v justični palači.
— Pogreša še že od novega leta 62-letni
vdovec Anton Trček iz Dobrunj. Ker je prodajal po deželi razno drobnarijo ter nosil navadno ves izkupiček s seboj, ni izključeno, da ga je kdo umoril in oropal.
— Železniški tatovi. V Zalogu pri Ljubljani je zasačilo železniško osobje pred pav dnevi tri moške, ki so demontirali razne stvari z vagonov, ki stoje za reparature pripravljeni na tiru. Dvema se je posrečilo pobegniti, tretjega pa so »uhvatili«. Uzmovič je 20 letni zidarski vajenec Ludovik Devetak iz Ljubljane. Tudi / vagonov, ki stoje že od prevrata med Dravljami in Št. Vidom, demontirajo ljudje razne sestavne dele, posebno železje. Civilistov, ki kradejo železniški premog, so že dosti prijeli. Kradejo ga pa tudi nekateri železničarji sami ter ga odnašajo v nahrbtnikih, nakar je policija že opozorjena.
— Brezplačno je hotel priti do zimske suknje. Brezposelni delavec Tomaž Dimic je ogledoval te dni zimske suknje, ki vise pred prodajalnami starinarjev na Sv. Jakoba nabrežju. Prav posebno se mu je dopadel dobro ohranjen komad pred prodajalno Amalije Jurčičeve. Ne da bi dolgo premišljal je snel suknjo z žeblja jo oblekel in stekel proti Jurčičevem trgu. Toda imel je smolo. Opazil ga je namreč mož slarinarice ter zdirjal za njim. Pri čevljarskem mostu ga je dohitel in izročil stražniku, ki ga je »deponiral« na Bleivveisovi cesti. Suknja je vredna 150 dinarjev.
— Izgubile so se v soboto 14. t. m. tri knjige Bučarjeve zgodovine za meščanske šole v rujavem zavitku na poti od Matične knjigarne do Glasbene Matice. Najditelja se prosi, da vrne knjige proti odškodnini v pisarno Glasbene Matice, Gosposka ulica štev. 9./I.
Prosveta.
Pianistični koncert. Pod protektoratom L’ Association Francaise d’ Ex-pansion et d’ Echanges artistique v Parizu se vrši v petek, dne 27. t. m. koncert francoskega pianista Marcela Ci-ampi. Ta družba si je nadela plemenifo nalogo, da širi in seznanja tako francosko glasbo, kakor tudi najodličnejše francoske umetnike po vseh nasledstvenih državah. Po njeni inicijativi koucer-iirala je v našem, mestu svetovno znana Blanehe Selva, v Zagrebu in Beogradu pa tudi odlični pianist Cortot. Ta družba omogoča tudi koncert pianista Ciampi, katerega kritika vsporeduje prvima imenovanima umetnikoma. Pred prodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Koncert Humi, Ličar, Tkalčič. V dvorani Filharmonične družbe nam je minuli ponde-Ijek odlična zagrebška umetniška trojica priredila prelep komorni večer, ki se je veselil obenem povoljne udeležbe sicer letos za koncertne posete zelo zaspane in apatične Ljubljane. Vspored je prinesel trio franco-za Saint-Saensa v F-duru op. 18, trio Nemca Beethovna op 97 in Dvorakov Trio op. 90 (Dutnky). Vsa tri zanimiva komorna dela so mojstri podali virtuozno. Najbolj je seveda ugajal Dvrak s svojim temperamentom in izrazilo slovansko ritmiko. Umetniki so prejeli za svoja prvovrstna prednašanja navdušeno priznanje poslušalcev. Tretji abonma koncert filharmonične družbe je morda koga zbudil iz letargije in le želimo, da bi se za abonma na prihodnje koncerte oglasilo več ljubiteljev glasbe kot dosedaj. — Gg. Pumla, Ličarja in Tkalčiča bi pa zopet kmalu radi pozdravili v naši sredi.
Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani namerava na svojem prihodnjem koncertu izvajati veliko glasbeno delo za soli, zbor in orkester Cezar Franka »B^atitudes«. (Osem blagrov).
Skladatelj Stanko Premrl je zložil tri otroške pesmi za ženski zbor s spremljeva-njem klavirja na besedilo Karla Široka. Skladbe so mehke in nežne ler jih bodo ženski zbori zelo veseli. Kilo jih založi in izda, še ni znano.
Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« namerava v kratkem prirediti koncerta na Viču in v Hrastniku.
Gospodarstvo.
Posledice predobre sladkorne letine.
Velika 9vetovnu nadprodukciju sladkorja, kakršne že ni bilo mnogo let, je prisilila sladkorne producente in njim priključene rafinerije, da so podvzele pri svojili vladah potrebne korake za zaščito industrije pred grozečo nevarnostjo inozemskih konkurenc. Mednarodno liberalistično gospodarsko nazi-ranje, ki je imelo v zadnjem času, posebno v zapadnih evropejskih državah, močne zagovornike svobodne trgovine, se je radi resnega položaja sladkorne industrije zopet moralo umakniti pred zaščitno trgovsko politiko.
V Nemčiji se že dalje časa opazuje težnjo sladkorne industrije, posebno rafinerij, doseči visoke uvozne carine, ki naj bi nemško produkcijo ščitile pred subveneijoniranimi inozemskimi konkurenti.
Pod pritiskom svojih producentov je Italija povišala pretekli teden uvozno carino na sladkor. Za to koncesijo pa so se morali italijanski sladkorni koncerni obvezati, notranjo ceno sladkorja toliko znižati, da bo kg sladkorja, ki stane v drobni prodaji 8 lir, veljal največ 6.50 do7 lir.
V Angliji se namerava v najkrajšem času urediti vprašanje o zaščiti sladkorne produkcije. Toda v klasični državi svobodne trgovine se noče upeljati carinske zaščite, temveč se vršijo sedaj debate o načinu protekcionističnega subvencioniranja. Vlada je izdelala predlog, po katerem naj bi se mesto zaščitne carine dalo sladkornim čistilnicam za vsakih 50 kg sladkorja, izdelanega iz domače sladkorne repe premijo od 24 šilingov. Umljivo je, da se temu predlogu pro-tivijo rafinerji trsnega sladkorja, ki ga dobavljajo iz angleškin kolonij. Dotok inozemskega sladkorja ne bi bil preprečen, temveč le uvoz lastnega kolonialnega sladkorja in zato bi morale čistilnice trsnega sladkorja ustaviti svoje obrate, inozemska konkurenca pa bi vseeno radi nižjih produkcijskih stroškov lahko konkurirala v Angliji. Dolžnost Anglije pa je, da ščiti svoje kolonijo in jim zasigura tržišče za sladkor. Zveze sladkornih
producentov zahtevajo sedaj ureditev zaščite na la način, da se ne bi oškodovale rafinerije ; s trsnim sladkorjem.
I Pri nas v Jugoslaviji znaša produkcija j sladkorja preko 12.000 vagonov in je dosegla I do sedaj rekordno višino le naše, še jako I mlade industrije. Domača uporaba sladkorja ! v naši domovini je znašala v preteklem letu približno 6000 vagonov. Ker se je to leto cena znižala, je tudi cena rafiniranega sladkorja nižja od one preteklega leta. Zato se pričakuje, da se bo letošnji domači konzum zvišal na 7—8000 vagonov. Iz tega sledi, da nam ostane za izvoz okoli 4—5000 vagonov. Ker je povsem umevno, da je na mednarodnih tržiščih povpraševanje za sladkor jako malenkostno in vsaka hausse špekulacija radi prevelike produkcije ukinjena, je naš izvoz do sedaj minimalen ter ne presega 600 vagonov. In to kljub dejstvu, da je naše blago na zunanjih tržiščih posebno radi nizkih stroškov produkcije zelo konkurenčno. Glavna naša odjemalca sta Francija in Egipt. Ker bi prevelike ponudbe večjih količin sladkorja imele za posledico še nadajnjo padanje cen r>od produkcijske stroške, se vse blago po mogočnosti pridržuje. V naši domovini so pa še drugi vzroki za zadrževanje. Ker se odprema sladkorne repe ni popolnoma izvršila in radi silnih množin blaga, so se velike količine repe pokvarile. Ker niso sejalci radi pada cen dobili pričakovanih dobičkov, se bo sejalo to leto veliko manj slaunorne repo ko lani. Večje dobičke si obetajo kmetje od setve žita ali koruze.
Iz tega vzroka se za izvoz določeni kontingent našega sladkorja sedaj pridržuje. Z njim se bo potem v prihodnjem letu k, n lahko eventualni primanjkljaj in tako preprečila naša odvisnost od inozemstva, kar bo velikega pomena za našo uvozno bilanco. Kajti naš forsiran izvoz sladkorja nam bi sedaj prinesel male dobičke, kasnejša potreba po uvozu pa povečala našo uvozno bilanco, pomeuilu gospodarsko pasivnost in obremenila za nepotrebne postavke našo že itak pasivno plačilno bilanco.
45. REDNI OBČNI ZBOR »KMETSKE POSOJILNICE LJUBLJANSKE OKO-LICE«
reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani se je vršil dne 19. februarja 1925.
BilRnca za upravno leto 1924 izkazuje stalen in krepek napredek tega najstarejšega slovenskega zavoda v Ljubljani.
Upravno imetje se je zvišalo na Din 87,430.284 58. Stanje hranilnih vlog je doseglo Din 77,606.21699, prirastek v letu 1924 znaša torej Din 18,413.33102. Posojila so dosegla Din 68,776.900'73.
V	zaščito domačega gospodarstva se je posluževal zavod čim kulantnejše obrestne mere pri kreditih, kljub visokemu porastku obrestne mere pri vezanih vlogah. Cisti dobiček je dosegel pri tem Din 556.376 54, torej še v sezoni najvišje napetosti kreditov Din 8 milj. 793.18852. Zavod je emaneipiran od vsake denarne krize in vestno varuje trajno in čim višjo mobilnost.
Portielj lastnih vrednostnih listin se je znižal na Din 8,145.369 —. Tu je ponovno pripomniti, da so odpisani vsi avstrijski in ogrski papirji, zlasti vojna posojila. Odpisana je tudi kurzua razlika vseh medvojnih naložb na Dunaju, lako, i d» je v zavodu povsem izbrisana vsaka '
nepovoljna sled izza vojne dobe.
Rezervni zakladi so se zvišali na Din 2,027.933-17.
Število udeležnikov se je zvišalo na 4357.
Denarni promet je uarastel na Din 469,179.010-54.
V	občekoristue narodne namene je zavod v letu 1924 stalno daroval višje zneske, izkazane med upravnimi stroški, med drugim Din 30.000'— ob vremenski nezgodi v pogorju nad Medvodami. Od čistega dobička pa je občni zbor na novo dodat v enake namene Din 65.000—.
X Prodaja siarega materiala (kovinskega) se bo vršila dne 20. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X DobRvc Vršile se bodo naslednje ofer-talno licitacije: Dne 5. marca t. 1. v pisarni Stulne vojne bolnice v Ljubljani glede dobave mesa, mleka, masti, fižola in raznega špecerijskega blaga. — Dne 12. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede oddaje zgradbe kurilnice v Vršcu. — Dne 13. marca t. 1. pri direkciji državnih želez-nic v Subotici glede dobave kurilnice v Novem Sadu. — line 16. marca I. I." pri komisiji za razmejitev z Italijo v Ljubljani glede dobave cementnih mejnikov itd. — Dne 20. marca t. I. pri upravi barutane v Kamniku
glede dobave jelovih hlodov in jelševine; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 110.000 kg kovaškega oglja, glede ’ dobave železa za rešetke in glede dobave I borovih desk. — Predmetni oglasi z natanč-
i	nejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. *
X Svedožbe o izvoru blaga, izdane po Za-derski trgovski zbornici so smatrati v bodoče po odločitvi carinskega sveta, ki jo je odobril minister linanc, kot polnomočni dokaz
o	izvoru blaga.
X Posetnikom Lyonskcga velesejma. Za poset Ljonskega velesejma ni treba nobene posebne legitimacije, ampak je dovolj, da vsak posetnik sejma sporoči železniški postaji, na kateri vstopi, da potuje na Lyonski velesejem ter se pri osebni blagajni legitimira z za Lyon izstavljenim potnim listom. Do Postojne je polovična vožnja, skozi Italijo ni železniških ugodnosti in stane od Postojne do Modaiie I. razred Lit 252.—,	11.
razred Lit 169.—, III. razred Lit 98.—. Od Modana do Lyona velja II. razred 48 Fr tur-rotour. Priporoča se vsakemu posetniku, da sporoči na naslov »Agenee Commerciale Privilegije, Lyon 44, rue Vietor-Hugo<, za katere dni rabi v Lyonu stanovanje.
X Nakup moke Rusije v Ameriki. Sovjetska vlada je k že kupljenim 600.000 sodom moke naročila v Kanadi še 1,300.000 '.Teč, ki se naj takoj odpreroijo v luke Črnega morja.
X Mednarodni velesejm v Poznanju. V
Poznanju (Poljska) se vrši mednarodni velesejm od 3. do 10. maja t. 1. Točnejše informacije. dobivajo interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
X Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 18. marca t. I. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave rjuh, brisač, prevlek za blazine, posteljnih odej, vzglavnikov, žimnic in slam-nic; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave hrastovih desk ter glede dobave oljnatih barv. Dne 19. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave jekla ter glede dobave smrekovih desk. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Tnritokilometar. Pod tem naslovom je izdal višji kontrolor državnih železnic v Osijeku Ljudovik Kirchlerclmer važno pomožno knjigo za izračunanje kilometerske oddaljenosti vseh železniških postaj v naši kraljevini v vseh relacijah, na podlagi katere se določa najcenejša vozariua za blagovni promet. Knjiga je izdana s podporo trgovske, in obrtniške zbornice v Osijeku in obsega poleg kilometerskih kazal tudi vse važne informacije splošnega pomena za železniški promet in' je vsled toga v kaosu tarifnih predpisov, ki veljajo v naši državi, za vse poslovne proge za kalkulacijo prevoznih stroškov vrlo dobrodošel pripomoček, ki ga vsem interesentom najtopleje priporočamo. Stane 200 dinarjev in se naroča direktno pri avtorju.
110RZF.:
I Ljubljanska in beograjska borza 21. febru-
I	urja niste poslovali.
Curili. Beograd 8.426, Ne\v York 5.202, London 24.79, Pariz 27.32, Milan 21.45, Praga 15.426, Budimpešta 0.1)072. VVien 0.00732, So-fia 3.774, Rukarešta 2.60.
Anekdote.
Anekdota o Daudclaire-u.
»Satanistu; Karlu Rnudelaire-u (1821—67), čigar Pesmi v prozi nam je poslovenil dr. P. Karlin, se je primerila sledeča zgodbica.
Nekega jutra si je dal lase zeleno pobarvati, češ, da je ta način manj meščanski. Zvečer pa so pojavi pri njegovih durih mlada krasotica.
»Vi ste avtor ,Bolnih cvetlic*? ga nagovori nekam hlastno in nestrpno.
»Sem, gospa. ;
Vašo knjigo sem čitala. Obožujem vas. Lepa sem. Ljubite me.
Drugo 'jutro po zajtrku se izvrstna osebica poslavlja od pesnika.
Med tem, ko gre niz stopnice, jo Boude-laire pokliče:
»Gospa, ej gospa! Oprostite to vprašanju. Ampak po kaj ste prav za prav že prišli k meni?«
Dogodek je povsem istinit. Samo La Fon-taine-u so se pripetile slične historije, ki pričajo o silni raztresenosti.
nk.
Živite srečno na svetu.
A. France pripoveduje, kako se je otresel neprijetnega znanja: »Nisem vedel, kako bi se je odkrižal. Nekdo, ki ni bil neumen, je dejal: V prirodi je ni težje stvari, nego telo ženske, ki si jo nehal ljubiti;.. V višku najine pijanosti mi je bila zaupala ključ od vseh vrat svojega stanovanja. Držala se me je kakor klošč. Bolj, ko sem se skušal osvoboditi, bolj se me je oklepala. Ondan pa mi je otroško rekla: Bodite tako dobri pa mi vrnite ključ. Moj mož se vrne v L ar iz...
Takoj sem porabil ugodno priliko.
Gospa, — sem dejal s poparjenim glasom
—	evo vam ključa. Razumem obsežnost svoje nezgode. Nikdar je ne prebolim, a kaj za to, samo, da ste vi srečni!
Po teh besedah sem se zagnal niz stopnišče, kar po štiri stopnice sem preskakoval. Ona je stala na hodniku in vekala nalik Didoni, ko je odhajal Enej. Jaz pa sem položil roko na srce in ji zanosito ponavljal navzgor: To me spravi v grob, gospa, to me spravi v grob!
Ob vratih sem skočil v kočijo. Ona pa je tekla za mano s telovadnim korakom. Zakričal sem izvoščeku: Ošvrknite no svojo kteko. Dobro napitnino dobite... Njej pa sem zaklical, z roko na srcu: Živite srečno, mene pa pustite v miru.
A. D. iz »A. France v copatah .
: Neznanca raztrgal vlak. Te dni je opazil strojevodja osebnega vlaka, ki se odpelje ob 16.40 iz Pulju, približno 250 metrov od postaje Zabronici, na levi strani tira strašno razmesarjeno človeško truplo. Moža je povozil najbrže brzovlak, iti priimja ob 16.25 v Pulj. Identitete dosedaj še niso mogli ugotoviti.
: Ah zračno ali morsko brodovje? Po ne\v-y('iških novinah besni trenotno ardit boj radi
vprašanja, trii naj posveti država svojo defi-
ii	Mihaelom, šefom ameriške zračne Rotile in tajnikom pomorskega urada Wilburgnom, ki je trdil v nekem izvedeniškem mnenju
o	rezultatu tozadevnih poskusov, da letalske bombe niso mogle napraviti vojnih ladij za boj nesposobnih. General je temu nasprotno trdil, da \Vilbum ointa prav, ter je pokazal več slik, iz katerih je bilo posneti, da se je ladja »Alabama , na katero so poskusoma metali letalske bombe, v 30 sekundah potopila, in sicer vsled razdorne moči bomb, o katerih je trdil Vv ilburn, da ne morejo predre i i oklopnih piošč. Druge slike so zopet kazale, da sta se ladji -IV ost Virginia in >Ne>v Yersey<, zadeti od bomb, potopili v dveh do sedmih sekundah. Iz vsega tega sklepa gen. Mitchel, da je treba zračne in pomorske vojne sile združiti pod enotnim vodstvom. Državnemu tajniku za uarodno obrambo bi bilo treba prideliti po enega državnega podtajnika za zračno brodovje, vojsko na kopnem in mornarico. Potem ne bo več mogoče, da bi se gradile zn drag denar Indije, ki ne vzdrže niti onegu samega napada kakega aeroplana. Zn denar, ki ga stano ena bojna ludjn, je mogoče zgraditi 4000 do 5000 neroplnnov. Tudi Anglija, ki stoji na stališču, da je treba zgraditi v prvi vrsti zračno bojno moč in, da se je treba izogniti riva-lileti med zračnim brodovjom in marino že iz finančnih vzrokov.
Vdova Rošlinka.
Golarjeva veseloigra je v sodobnem slovstvu, predvsem seveda v drami, dogodek. Poet je nastopil s svojim prvencem v času, ko se je v ustvarjanju razmahnila teorija, ki delcu že pred rojstvom sešije oblekeo. Zopet stojimo par let za drugimi narodi, ki so že davno preko intelektualne umetnosti. Pehamo se za deli, katere ustvarja asketsko revna fantazija in spoštujemo kritiko umstvenih lubadarjev, ki so trumoma zarijejo vsakemu resnično živemu delu pod kožo. Čudno »e mi pa zdi, ko sta postala samobitnost, duh domače zemlje že naravnost ekstatična vizija, da ne vidimo in nočemo poznati del, ki rasto iz te zemlje.
Večina naših dramskih pisateljev posnema tuje vzore, ki streme za razbitjem dosedanje oblike ter poizkuša iz nanizanih drobcev življenja ustvariti moderno duhovno dramo. Le dva sta nam dosedaj podaln samoniklo formo in uveljavila zopet dramatičnost v drami, kar pogrešajo vsa ona dela, katera je pustila fantazija na cedilu. Za Župančičem, ki je z drzno roko začel ustvarjati svojo obliko in svoj stil v tragediji, je prišel Golar s svojo veseloigro.
Golarja poznamo kot poeta, ki hodi po naših vaseh, med našimi polji, vsak dan vesel in Židane volje, da mu srce prekipeva v ra-
dosti nad življenjem. Rad postaja pred pa-njevi ter nam v lepi vezani in nevezani ne-sedi pripoveduje zgodbe, ki jih je na deske naslikala nerodna roka vaškega živopisca. Po koridorjih abstraktne filozofije ne hodi, jemlje življenje kot je in je zanj vse lepo tako, kakor ga gleda, še več, povzdignil se je do simbolizacije lepote in greha v življenju našega kmeta.
Tako je ustvaril tudi Rošlinko. Polnokrvna vdova bi so nerada odrekla vsem slastem življenja. Z vsemi zvijačami bi si rada primožila postavnega Janeza, fanta svoje hčere. Zenska se opeče. Pod to svojo zmoto za trenutek klone, takoj na to pa se vzbudi v njej tista zdrava natura naših gospodinj, ki po tolikih hišah trdno drže na vajetih gospodarstvo in inventar.
Vrline Golarjevega dela so predvsem dvojne. Delo je ustvarjala resnično tvorna fantazija. Živahno se razvija prizor iz prizora ter nas zanima ves čas, čeprav že iz dispozicije vemo, kako bo zadeva končala. Roš-linkina želja po možitvi je smešna v tistem hipu, ko se porodi v njej. Golar jo je vkljub temu docela osmešil v treh dejanjih in jo pripeljal do spoznanja svoje zablode. Isto-tnko vemo za Janezu, da ne bo vzel druge kot Mance. Njegov značaj pa omogoča v veseloigri vedno nove, nepričakovane prizore. Bal vsled tega, ker je veseloigra zgrajena na
značajih, je tako pristno resnična. Golar je s tem (ial odru in igralcem velike možnosti uprizarjanja. -Ustvaril je tipe, ki so za res nega igralca neizčrpni. Prepričan sem, da bodo osebe v Rošlinki za igralce merilo nji-hoviu zmožnosti, bodisi v govoru, kakor v mimiki. V delu je mnogo nonupisnnega (kar tun, ni potrebno!). Igralec mora namreč slediti pisateljevi fantaziji in soustvarjati. Tako šele zaživi delo pred nami. Tega nudi Golarjeva umetnina v izobilju. Ima pa Se drugo prednost. Rošlinko lahko podaš realistično, vendar se mi zdi, da bi Golarjev simbolizem mirne duše prenesel tudi modernejši način uprizoritve. Mogoče bi la poslednja še finejše podajala nikdar surovi humor.
Polog Siročino značajev je velika vrlina jezik v veseloigri. Počim moramo priznati, da se na našem odru še niso predstavili tako globoko in vsestransko začrtani kmečki značaji, čutimo obenem, da je jezik sočen, pristen in nikakor literaren.
Iz obeh vrlin pa sledi lahkotno potekajoče dejanje, vselej napeto, polno novih domislekov. Nevarne čeri objadra Golar z njemu edi- ( nemu lastno enostavnostjo (v mislih imam l snubitev v tretjem dejanju). Zdravi humor pa je brez sence lascivnosti po svoje pobarval kočljivi prizor koncem drugega dejanju. Mirne duše trdim, da je takih prizorov malo v literaturi ,
G. Lipah je bil prvi režiser veseloigre. Potrudil se je in postavil precej pristno kmečko sobo. Dejanje jo vodil sprotno, neprisiljeno, a v globino ni Šel. Zdi se mi, da bi bil režiser dolžan ustvariti v delu strogo enoto in recimo •/. ozirom na oder nekoliko debelo podčrtani dogodek z obema snubačema omiliti. Ta namreč kvari delikatnost v igri. Istotako ni v zadostni meri uveljavil svoje avtoritete pri kreiranju Balantačevo osebnosti. Odlikoval pa bi se lahko, kakor malokje z iznajdljivostjo v nemih prizorih.
Ga. Juvanova in g. Cesar sta bila vsekakor osrčje veseloigre. V tej obliki uprizoritve slu jima zadovoljivo posrečili kreaciji ter sla bila upravičeno deležna spontanega priznanja. Najtežja oseba, ki mora b.ti podana z veliko naivnostjo jo HaluntaČ. Kralj mu ni bil glasovno, ne mimično kos. Ta lip bi zahteval voHtnegn študija naših beračev, malo prebrisanih in navihanih, •** pa žebrajo molitev knr iz navade. Naš Ba-lantnč pa se je zelo neokretno gibal po Oi.ru in jo bil marsikdaj v zadregi za izraz. Izmed snubačev se jo postavil Plut, Košič ni bil verjeten. Manca in Tončka pogrešati več kmečke pristnosti. Jan je bil dober.
prepričan sem, du bo Golarjeva veseloigra ImS vsled svoje toplote in delikatnosti poslala Se kabinetna veseloigra.
J. K.
K P.:
Skavtizem.
5kavtizem je ona oblika taborištva, kat turu jo osnoval v letin 1906 do 1908 angleški general K. Baden Powell. Ta se je seznanil ista 1906 s kanadskim prirodopiscein in pisateljem Ernest Thomson Seton-om, ki je ustanovil leta 1902 v Ameriki gozdovniško organizacijo, za katero pa v Angliji ni našel pravega umevanja. (O taborištvu v splošnem je bilo poročano v »Narodnem dnevniku« v >feviiki 89 z dne 13. aprila 1924, o gozdov-sištvu pa v štev. 208 z dne 16. septembra 1924.) General Baden Powell je bil zelo »svdušen za to novo organizacijo, tako, da je »topil v vrsto Setonovih sotrudnikov. Ker se pa a Setonovo organizacijo ni povsem strinjal, je izstopil kmalu iz posvetovalnega odbora ter začel ustanavljati novo organizacijo po svojem okusu. V ta namen je vzel osnovne ideje Setonovega gozdovništva, jih nekoliko spremenil ter dopolnil po svoje. Kot bivši vojak je dal organizaciji na pol vojaško obliko. Uvedel je vojaške označbe in vojaško metodo. S svojo organizacijo je sto pil pred javnost leta 1908 na podlagi svoje knjige »Scouting for Boys«. Ime za svojo organizacijo je vzel po oddelku mladih izvidnikov (scout, šclereur, Spilher), katere ie organiziral, ker je imel premalo rednega vojaštva v izvidniške in ordonančne svrhe, ob priliki, ko so Buri oblegali pod njegovim poveljstvom se nahajajočo trdnjavo Mafe-king, v znani burski vojni. Ime je torej vojaškega izvora in za taborniško organizacijo povsem neprimerno in neprikladno, kajti namen današnjih skavtov ni izviduištvo.
Zato je povsem nedopustno, da se rabi
■	>d strani onih, ki zgojovine taborniškega po-ijrCala—rte poznajo (in takih je najti mnogo celo med skavtskimi voditelji) izraz skavti-/.em (scoutmg) kot skupna označba vseh raznih smeri te nove vzgojne metode. Pod skavtizmom je treba torej razumeti samo mio smer, ki temelji na Baden-Powell-ovih osnovah. Kot skupna označba za obe smeri bi bil najbolj prikladen izraz taborništvo, kajti taborenje v prosti naravi je podlaga in bistvo tega pokreta. Ker je vpletel Baden 1’ovvell v svoj program nekatera gesla vladajočih struj in pozval v organizacijo vplivne osebe iz vladujočih krogov, je imel znatno več uspeha kot pa Seton, ki se izogiba v svo-ti organizaciji vseh političnih izrazov.
Skavtizem se je širil z velikansko hitrostjo po celem svetu. Baden Powell-ove knjige »Scouting for Boys< se je razpečalo v enem samem letu čez 200.000 izvodov. L. 19X0 jo bilo že pol milijona skavtov, danes pa jih bo že okoli 2 milijona.
Posamezni narodi pa niso vedno točno posnemali angleško skavtsko organizacijo, temveč so jo več ali manj spremenili. Ravno tako so jo posamezne politične struje prilagodile svojim načelom in prikrojilo za svoje namene.
Skavtske organizacije dele svoje članstvo večinoma v 3 velike skupine: na naraščaj (volčiči in čebelice) od 6. do 12. leta, skavte in skavtke od 10. do 18. leta ter starejše čl&nttivo od 16. ali 18. leta dalje. Ker se ima I>o določbah predzadnjega skavtskega kongresa vršiti program ločeno po spolih, se dele te skupine zopet na dva odseka.
Najmanjša skavtska edinica je vod (Pa-trol), ki nosi ime kake živali (pri deklicah cvetljice) in šteje 6 do 10 Članov, 2 do 6 vodov tvori četo (Troop). Vse čete enega kraja tvorijo daljšo višjo edinico. Te se združuje zopet dalje v višje enote ter v udruže-nje cele države. Na čelu voda stoji vodnik, na čelu čete četovodjn. Načelniki se deloma volijo, deloma imenujejo. Pri pristni skavtski organizaciji se načelniki navadno imenujejo od višjih poveljnikov.
Vsak skavt mora pred končnoveljavnim sprejetjem položiti obljubo, ki se glasi v Baden I ovvellovi formulaciji sledeče: Obljubljam na svojo čast po svoji najboljši moči:
1. Izpolnjevati svojo dolžnost napram Bogu in kralju,
2. pomagali bližnjemu vsaki čas,
S 3. spolnjevati skavtske zakone.
Prevod originalnih skavtskih zakonov, kot so navedeni v 1. in 19. izdaji Baden Povvei-love knjige »Scouting for Boys« se glasi:
1. Na skavtsko čast se lahko zanese.
2. Skavt je zvest svojemu kralju, svoji domovini, svojim voditeljem, svojim starišem, svojim gospodarjem in svojim podrejenim.
3. Dolžnost skavta je biti koristen in pomagati drugim.
4. Skavt je prijatelj vseh in brat vsakemu drugemu skavtu, brez ozira na družabni razred, h kateremu pripada.
5. Skavt je uljuden.
6. Skavt je prijatelj živali.
7. Skavt sluša povelja svojih starišev, svojih vodnikov in četovodij brez ugovora.
8. Skavt se smeji in žvižga v vseh okoliščinah.
9. Skavt je varčen.
I	10. Skavt je čist v mislih, besedah in dejanjih.
Nekatere skavtske organizacije kot n. pr. v Sev. ameriških Zjedinjenih državah in v š.vi-; ci imajo 12 zakonov.
:	Mnoge	neangleške	organizacije so obljubo
in zakone precej spremenile ter prikrojile režimu v svoji državi ali pa svojim političnim načelom. Nekatere pa so jih morale vsled političnih sprememb spreminjati.
Tako n. pr. je imel »Bund deutscher Pfadfinder leta 1914 v zakonih pod točko 2 -mileče besedilo:	Skavt je zvest svojemu
Bogu, svojemu deželnemu cBavarju, svojemu cesarju in svoji domovini.
Takoj po prevratu so spremenili to točko v sledečo: skavt ljubi domoviuo, je zvest, odkritosrčen iu pošten.
Leta 1919 pa so to točko, ko .je polegel prve prevratni vihar, zopet spremenili na sledeči način: skavt je zvest, bogaboječ, ljubi domoviuo in imrod.
Skavti se dele na 3 stopnje: novince ali skavte 111. reda, skavte II, in skavte I. reda. Program izpitov za vsako stopnjo za I. in II. red obsega navadno kakih 10 do 15 tcčk, v katerih se zahteva različno znanje in praktične spretnosti, kakor: zgodovina skav-tizma. zgodovina gimnastike, nauk o higije-ni in prvi pomoči v nezgodah, postavljanje šotorov in taborov, kuhanje, plavanje, čitanje speeijalnili kart. uporabljanje kompasa, vrvi, vozlov, signalizacije itd.
Za neobvezne spretnosti se polagajo posebni izpiti, za katere dobe skavti posebne znake; za junaške čine pa se podeljujejo redovom podobna odlikovanja.
Večina skavtskih organizacij je sprejela zelo praktičen angleški kroj z večjimi ali manjšimi spremembami z značilnim Široko-krajnim klobukom kot ga nosijo ameriški vojaki, kar tvori veliko privlačno silo.
Goslo in pozdrav skavtov se glasi:	bodi
pripravirm! Njih znak je stilizirana lilija, kakršne je videti na nekaterih starih grbih,
I	osebno pa v grbu svoječasno na Francozom vladajoče burbonske dinastije.
Vsako četrto leto priredijo skavti vseh narodov poseben mednaroden zlet, ki se '•««-nuje Jamboree, kar pomeni v jeziku Zulu-zamoreev: sestanek vseh rodov. Prvi se je vršil leta 1920 v Londonu. Drugi se je >’r-šil lansko loto v Ktibeuhavuu (Kodanj).
Ljubljeni (Bien-Aime). Kopel in zobni zdravnik! Vse je v tem. Kopel, higijena, edina morala v ljubezni. Vse telo mora biti pripravljeno za laskanje, saj menda niste tak milojerast pustež, ki osebo drugega spola poljublja rahlo na lice, kakor da bi šlo za svetinjo ali božjo skledico. Jaz hočem vso, celokupno Venero ... Od številne domače porabe se narede tod žulji. Puh odleti, koža je ne-občutna. Ljubimci imajo pravico do neobjavljenih mest, do prvih izdaj, ako smem tako reči. Sedaj poznam ničnost vseh človeških naukov. Koliko nepotrebnega čtiva, koliko nadležnega znanja za toli kratko življenje, porabljeno med nevedneži! Cernu ta zoprna prtljaga, ko pa je potovanje tako kratko. V ničemur nočem biti več učen razen v ljubavnih rečeh. Ljubezen, to je poslej moj edini in osobiti študij. Njej posve-
tim ostanke gorečnosti, ki pojema. K* bi smel napisati vse, kar mi našepeta?a ljubavni božiček. Jadna sramežljivost vlada nad slovstvom, bolj bedasta, kruta in zločinska sramežljivost nego sveta Inkvizicija. Zame je posehkrat žena — knjiga. Slabe knjige ni, sem vam že povedal. Ako pridno listaš, naletiš končno na mesto, ki te poplača za tvoj trud. Jaz pa listam, prijatelj, dostikrat listam .. .<
To rekši si oslini prste in napravi mrzlično kretnjo, kakor bi gladil in bnžkal namišljen pergamenntni papir. Oči se mu svetijo od mladosti, ko spat povzame:
»Kadar mi je dana sreča, da imam božjo stvarco, čitam to umotvorino od vrste do vrste. Niti vejice ali pičice n« preskočim. Pri tem še včasih izgubim svoje naročnike.«	DA.
To in ono.
A. France je našel pri starinarju »Poljuben ^ »Llngije« Janeza Secunda (nizozemskega latinskega pesnika) v Tis-sotovi izdaji. Razlagu drugi naslov, ki se glasi: »Nekaj neizdunih poljubov dodal P. F. Tissot.«
»Kakšna ničemrnost! Edino kak hri-lkovee utegne domnevati, da se da v lej razburljivi stroki še kaj izvirnega od-Rriti. prvi dan stvarstva sta po dveh treh urah pomenkovanja na edenskem vrtu Adam in Eva znala prav toliko kolikor Secundus in Tissot. Sicer pa nimam kdo ve kakega zaupanja v njegovo patontirane poljube, lista so tako P« Lna grščine in latinščine, da morajo puščati tintne kolobarčke devojčicam na
Neobjavljeni poljubi.
licih, kadar preidejo od besed k dejanjem. Ali p« sploh do tega pridejo? Opazilo se je, da so erotični pisatelji precej zmrzli v vsakdanjem življenju: to so pisalniški priapi...
Ali ljubite božanje? Mene kar žeja po ljubkanju. Pri tem ne poznam ovir: sla-• ost. lepota, neenakost družabnega položaja ... Vojvodinja ali sobarica, vse to, vidite, so zgolj etikete. Pridružujem se mnenju najstrastnejsega naših kraljev: Vseeno katera! je govoril Ludovik XV. !,obelu, svojemu hišniku. Vendar poprej jo povedite v kopel in k zobarju?
Ta monarh je bil velik mož. Naj se je reklo karkoli, zaslužil je pridevek
UMOR ŽENSKE V BUDAPEŠTI.
V	budapesti so razkrili te dni ininisteri-jozen umor. žrtev je 26-letna deklica iz boljše Juse, Amalija Leirer po imenu, znana kra-so.ica iu prijateljica nekega holandskega tovarnarja susna. Bila je umorjena pred dvema mesecema, truplo pa je ležalo ves ta čas, ne da bi bil kdo slutil, v postelji njene spalne sobe. Dejanje je prišlo na dan slučajno vsled tega, ker je prišel amsterdamski to-
I taruar Teocfor Kersten v spremstvu svojega
| advokata na policijo in prijavil, da je prfeel
, pravkar iz Holandije ter je bila njegova prva pui v stanovanje prijateljice. Zvonil je in zvonil, toda ker se nihče ni oglasil, je dal
l \iata vlomiti ter našel v spalnici že popolno-: ma razkrojeno truplo svoje prijateljice. Po-: Ucijska komisija se je podala na lice me-| sla m ugotovila, da je imela umorjena v najemu dve sobi velikega stanovanja. V | sosednji sobi, ki so jo ločila zazidana vra-; !a> p stanoval igralec Gerhard Maly, ki ni ; imel niti najmanjšega pojma, da se je zgo-I , J njegovi neposredni bližini tako strašen zločin. Iz časopisov, ki so jih našli v stano-
V?T’„?° ,u8otovili da se je izvršil umor | okoli 21. decembra. Amalija Leirer je bila 1 odpustila svojo služinčad okrog 20. decembra. Iruplo je bilo strašno razmesarjeno. Policijski izvedenec je ugotovil o smrtnih “bodljajev. Eden od teh je predrl senci nesrečnice, ostali so bili v spodnjem delu te-
Tdjem je bil izvrSe“ '-ločim
■	e se m dalo dognati. Najbrže se je poslu-, m,,01llec ostrega kuhinjskega noža. Truplo e ležalo v postelji na hrbtu s skrčinimi ko-
mrnš V,P°.stf ih. kakor tudi na tleh, so bile mlake krvi. Pm utis je bil. da gre za umor u pohotnosti. Na mali mizici so stali trije kozarčki za liker, iz katerih se je najbrže
'Ztt	pi‘°- ČTapra-vili so osem do
deset daktiloskopičnih posnetkov, ki kažejo
šli ih,*° odllse,prstov- N« mizici so našli tudi sveženj igralnih kart ter vzeli prav-tako s kart odtise prstov. Preiskava skuša pojasniti tudi vprašanje, kako je bilo mogo
ce, da je moglo ostatt truplo cela dva meseca v stanovanju neodkrito, dasi je bil vonj ta-
diSečn Cani je- morala komisija vporabiti
v uiiu n°č A \ rJe m0Rla VZdrŽati V gtaQU-■orim,' „u ^ ee’ Pre‘nožen najemnik, je
ebrmn ?oe naJamnino. Tudi za mesec
Da dekli™	P°	sv°iem	advokatu.
novdroni ■	ii°	^j' 11190 videli*	9e	sosta-
ovaliem m	zdelo	čudno, zakaj bila	je	s svo-
jem PTOtov -n> Kerstnom opetovano na dalj-tem Cnn ail,JU V mozemsjvu ter imela med em časom stanovanje veiino zaklenjeno. 9e-
opisSo110 8ta.bila ?kupaj v Italiji. Sosedi lepo	-n°. 3ako eleferantno In
se ie le	vea J0 zel° rezervirano, in
zapiravračala domov po uri, ko se
poznali i eŽna V«'*' V hiSi 90 Kerstena Policija • 'edeb, da je bil njen prijatelj.
van ja umor	°	j je izKinil°	iz	«t«no-
r-apestnir, /	,ne '•	dragocenosti, med temi
karal od' sr«K^° ’Z pallna ter ve^ servisnih Hionov bra 111 a'l)ake. Tudi sedem mi-• celem'’ it me 10 biI° naibrfe ukradenih.
kovecZ 2nZT S° "n51i 98010 e“ b!U1-
in.mokl',0 k-’	i-i''‘'!,U,xc/dal0	90 Ra črepinje
•	0 na sli na prenrof?! v sla-
ker soIhI^T Hl' 'ie P0,icijski uradnik, ie nosfol f ..ra(l' raznih nečednosti oslovih, a,rt,fil ,el jr nastopal kol soloplel
drugih v tr'er0r je živel’ kakor Se par
danes še^ nP naS'^
oost ki i,,i, ■ I;1- Najbrže je izvohal nevarnost, ki mil ))rptl< ter sp -e skrj]
PEKLENSKA I0ŽNJA OROŽNIKA.
m 'iških	se.	°digral na beo-
", V‘ n i ,0!1 !’rizor, ki — dasi je za priza-fit.tega nekoliko neprijeten, ni brez komike. Okrog ene ponoči je drvel po ulici kneza
o	’ 5a,imf>f?d'ina prihajajoč, avto ‘ rVilka t..,. Izgledni je kakor pijanec, ker je skakal med divjo vožnjo na desno in na levo ter je ogrožal na ta način pasante. Neki žandar, ki je avtomobil opazoval, je dal šo-ferju znamenje, da naj ustavi, toda avtomo-bd jo drvel z bliskovito naglico mimo ču-\ rja javne varnosti. Nakrnt se je zaletel v. iso silo v neka vežna vrata ter se ustavil. Žandar je stojiil k šoferju, ki je bil ocividno popolnoma pijan ter ga pozval, da gre z njim na policijo. »Takoj« je odgovoril šofer, pognat ravnodušno motor ter dal žandar ju znamenje, naj vstopi. Ne da bi slutil, kaj namerava vražji šofer, se je vsedel mož postave v avtomobil, pri čemur si je pač mislil, da pride tako. hitreje na policijo.
Komaj pa se je vsedel, že je začel drveti avtomobil, kakor poklenski voz! Hiše in ceste obloemce in izložbe so kar frčale mimo žan-darjevih oči. Končno se je žandar zavedel ter je klical šoferju, da naj pelje naravnost na policijo. »Sedaj boš videl, bratec, kako se vozit« se je rogal šofer in avtomobil j# drvel dalje, kakor da je od hudiča obseden, »btoj.r, je zaklical žandar ter zgrabil za puška »Jutri, jutri«, je bil porogljiv odgovor Ker se je žandar bal, da bi se ne pri-
! ! , ,-uesre?a’ ,če se prismojenega šoferja
i	.e količkaj dotakne, se ni upal ničesar pod-
i	viea ... In triko se je blazna vožnja nadalje-vala čez Knez Mihajlov vijenac, skozi jzurunirkovo, Vasino, Kolaričevo ulico in
l	erazije, dokler nista bila zopet v Knez Mi-! hajlovi ulici. Petkrat je preropotal avtomobil s peklensKim smradom in hrupom ome-njene ulice, petkrat sta drvela čez šajkaio, u jo je zandar, stiskajoč se smrtno bled v J-1/ a'ibmobila, med to blazno vožnjo izgu-bil. Vsi poskusi drugih žandarjev, da bi av-tomobil ustavili, so ostali brez uspeha. Pri-j hajoe in brlizgajoč je drvel avtomobil, vse-; joj mimo njih, kakor, da je prišel pravkar i/. pekla. Kadar se je pripeljal mimo žandar-jov, so culi ti obupani glas svojega tovariša, ki je padel na ta način v ujetništvo šoferja.
rt!„c -Ve’	bi	se vozila obadva še
•	-s, ce ne bi bilo zmanjkalo šoferju na-
I	enkrat bencina ali pa če se ne bi bil že tudi sam utrudil. Pri Šesti rundi je obstal avto-mooil^par sto korakov pred žandarji, ki ai preje 'meo vedeli pomagati. Seveda so se daj hitro pridirkali k avtomobilu in šoferja aretirali. Na zadnjem sedežu je sedela kla-verna 'figura, ki je bila bolj podobna ponesrečencu z morko boleznijo, kakor pa žan-darju. Mož je bil smrtno bled, potne srage so pokrivale njegovo čelo in začel je — klicati .-.vetega duha na pomoč. Najbrže se ne . bo vsedel nikdar več v noben avtomobil...
lin« '	Čoke.	Kakor	se poroča iz Ber-
lina, sta potovala jeseni I. 1924. dva mlada nemška dijaka, Kindermann in VVolscht po imenu v sovjetsko Rusijo, kjer sta nameravala študirati m predavati brez vsake politične tendence o nemški državni kulturi, da i/' lla ta “ačl? 'Peljeta v ruske akademske o ?,ga' Kflt.,ohnač tu je spremljal Nemec iz Baltsko, D it mar po imenu. Sovjetska vlada ni dala dijakom samo dovoljenja za potova-nje v državo, marveč je trojico celo povabila,
. Pr^ kot gost za dobo enega semestra v Moskvo. Teden dni po prihodu v Moskvo pa so bili dijaki pod obdolžbo špionnže aretiram m vrženi v ječo. Do obdolžitve je prišlo vsled tega, ker so skušali dijaki v svrho dopolnitve potovalne blagajne 'posredovati zveze med nemškimi tvrdkami in njihovimi prešnjinn sibirskimi veleodjemalci. Kljub toniu, da sta poskusili nemško poslaništvo v Moskvi iu rusko v Berlinu vse, kar je bilo v njiju moči, in je izjavil celo ruski komisar za zunanje stvari nemškemu poslaništvu, da je prepričan, da so dijaki nedolžni, zdihuje trojica še vedno v ječi Čeke. To dejstvo meče vsekakor jasno luč na postopanje sovjetsko-ruske teoristične organizacije,
: Konec pustolovca. Te dni je nastopilo pred berlinsko poroto več članov prejšnje nemške dvorne družbe. Nasedli so bili ope-tovano predkaznovanemu Dunajčanu, čifut-skemu trgovcu Goldfadnu, ki je izvršil v Berlinu mnogo pustolovščin. Goldfaden je imel v enem prvih berlinskih hotelov celo vrsto sob v najemu, v katerih je sprejel med drugimi tudi nekega dvornega maršala, neko dvorno damo ter veliko število komornikov m oifcirskih dam, ki so mu zastavili briljante, bisere, dragocene preproge in vsakovrstne rodbinske relikvije. Goldfaden je vse zastavljene predmete vnovčil. Ko so zahtevali nekateri oškodovanci končno dragocenosti nap j, se je izkazalo, da je bil Goldfaden porabil vse sam zase. Goldfaden je imel celo dirkališki hlev ter je odnesel s svojimi konji na dunajskih in berlinskih dirkali več zmag. Nekega grofa Reichenbacha je osleparil pod jiretvezo soudeležbe pri špekulacijah z zemljišči za dragocenosti v skupni vrednosti 750 tisoč zlatih mark. Goldfadnove goljufije znašajo okrog 2 milijona zlatih mark, kar znati v naši valuti nad trideset milijonov dinarjev. Dri hišni preiskavi so našli pri njem med drugim 45 novih oblek in 300 svilenih moških garnitur. Tudi praška in dunajska policija sta uvedli zoper pustolovca postopanje, ker jo osleparil tudi več članov češkega visokega plemstva za težke zneske.
Za kratek čas
Najboljša ma*ka.
Mosetieben: Kaj mialii Jakobi, ali uaj {i «aa na maakaradni plet & rdečo ali z zeleno Url*, k o?
Jakobi: Kaj *e pravi » krinko? Pošteno »e m«M. tu nikdo te ne bo spoznal!
Pravica motnejiega.
>Xo, Drago,« je vprašal posetnik, »ako bi ti dala mama dve jabolki, eno veliko, drugo ■ajbno, in bi ti rekla, da morai eno dati ir«j»mu bratu, katero bi mu dal?*
*To od vidi od tega, »e bi ilo za velikega ali m malega brata.t
T#«e pozvoni, »e odkrije in rek* l boleat-atai obrazom: »Ubogi oče treh porednih •trak prosi m »alo posojilo.
»Idite z mano na dvorišče«, odgovori hiini J gospodar. >Ko boste tale drva razsekali, — j dobite en dinar.«
Tone vzame sekiro v roke — jo dvigne — j ter jo izpusti l globokim vzdihom zopet na j tla.
»Veste kaj, dragi gospode, meni, »pošljem ! vam raje svojega prijatelja Jožeta — naj ta i zasluži denar, — on ima namreč štiri j otroke.
POGUM
Nadoslav: »Moj sinko ima, dasi je star šele deset mesecev, več poguma, kakor jaz.« ' Drago: »Kako to?«
Nadoslav: »Ne boji se prekiniti svoje ma- j lere, kadar govori.«
* * *	i
(
»Kak šlovek je pravzaprav tvoj ženin?«
>Kako naj to vem, saj sva se šele včeraj
zaročila.«
* * *
»Kateri važni dogodek se je zgodil točno
pred tristo leti?«
»Ne vem, gospod učitelj. Star sem Sele
osem let.«
* * *
Pri man j«
Ona: »Ko sva bila zaročena, si me bolj ljubil!«
On: »Poročenih žensk sploh ne morem trpeti!«
Izdajatetj: dr. Josip Haeia.
Slavni i* odgovorni urednik:
Železnikar Aleksander.
Tilka tiskarna »Merkar« v Ljubljani.
Najboljši
Šivalni stroj J« edino le
Josip Petelinc-a
znamka
Gritzner in Adler
za rodbino, obrt in industrijo
Ljubljana ZSSSL
Pouk« vezan.u brezplačen. Večletna garancij* Deirtvntcn zet popravil«
.is velik*
Telefon 913
Ni malt
Ja«k Laadaa
(19.)
Borni doživljaji.
Komen Južnega morja.
— Bili ste preveč oblastni — drznili ste se —
Zataknilo se ji je in ni mogla nadaljevati.
Sheldon Je bil prava podoba obupa.
— Priznavam, da se mi kar vrti v glavi. Če bi s* vsaj hoteli jasno izraziti! —
— Tako jasno, kakor ste se izrazili vi, ko ste r*kii, da mi ne dovolite oditi na Guvutu? —
— Kaj pa je na tem hudega?
— Saj nimate pravice do tega — nihče nima Ranice, praviti mi, kaj mi dovoli in kaj ne. Dovolj aen stara in rabim čuvaja; tudi nisem premerila dolge poti na Salomonske otoke zato, da bi ga tu ■aila.
— Gentleman je čuvaj vsake žene.
— Da, toda jaz nisem vsaka« žena — to je v»e. Ali mi hočete blagohotno dovoliti, da pošljem v««6ga dečka po Noah-Noah? Hočem, da spravijo ribiški čoln v vodo. Ali pa naj grem sama ponj?
Stala sta si nasproti — ona z zardelimi lici in »rditimi očmi, on pa v zadregi, zbegan in preplašen. črni mladenič je stal kot soha — kot čina soha — prav nič se ni zmenil za ravnanje teh nera /.umljivih belokožeev ter je z mirnimi očmi sanjal o neki vasi v pragozdu daleč na pobočju Malaite, ki je pokrita z džunglo in kjer se modrikast dim vijuga iz kolib, ki so zgrajene iz bičevja, in se
odraža od sivega ozadja deževnih oblakov, ki se bližajo z gorovja.
— 'I oda take bedastoče vendar ne morete storiti, — je začel.
— Že zopet začenjate s tem, je vzkliknila.
— »Saj vendar dobro veste, da tega nisem mislil tako.« — Sedaj je govoril počasi in resno. —
Kar se tiče one prepovedi, da ne smete potovati, je bilo to pač malo nerodno povedano. Seveda nisem vas čuvaj; vi sami veste, da lahko greste na Guvutu, če hočete. —
— Vrag vzemi vse skupaj, — bi bil najraje dostavil.
— Zelo žal bi mi bilo, če hi šli tja — to je vse. In odkrito obžalujem svoje besede, če so vas užalile. No pozabite, da sem Anglež.
Jeana se je nasmehnila in je zopet sedla.
— Morda sem se prenaglila — je priznala- — Saj veste, da ne morem prenesti utesnevanja. Če bi vi vedeli, kako sem se morala boriti za svojo svobodo! Zato me vedno zadene v živo, če mi kateri izmed vas gospodov stvarstva, ki ste se sami postavili na to mesto, ukazuje, kaj smem storiti in kaj ne. — Viaburi! ostati v kuhinji. Ne sem pripeljati Noah-Noah. — Sedaj mi pa povejte, gospod Sheldon, kaj naj storim? Tu me nočete imeli, na drugi strani pa zopet in v bližini mesta, kamor bi mogla iti?
— To je res nerodno. Ko vas je morje vrglo na breg, se mi je zdelo, kakor bi vas bil poslal sam Bog. Bil sem tako zapuščen in bolan. Zares ne
vem, če bi se bil sploh izrezal brez vaše slučaja* pomoči. Toda za to ne gre. Osebno in iz čisto sebi« nib- razlogov bi mi bil vaš odhod zelo neljub. Tod* nase niti toliko ne mislim, temveč predvsem la
Vas. — To je — razumete? nedopustno. —
Če bi bil oženjen — ali če bi bila tu še ena že*a vašega rodu — toda tako-le ...
Sklenila je roke v navideznem obupu.
— Ne morem vam slediti — je rekla. — ▼ Mii sapi mi govorite, da moram oditi, da pa tu ni kraj«, kamor bi mogla iti in da mi torej ne dovolite odHi. Kaj naj torej jaz, ubogo dekle, počnem?
— V tem bas tiči težava — je dejal breaapaa.
— In ta položaj vas jezi.
— Samo radi vas.
— Dovolite torej, da Vam prihranim neprijetne občutke z izjavo, da mene vse to niti najmanj •* jezi in ne vznemirja — razen morda krik in vik, ki ga ženete vi zaradi teh stvari. Nikoli ne pripustim, da bi me jezilo nekaj, česar ne morem odvrniti. Vsak boj zeper neizbežne stvari je vendar nespameten. Položaj je tu sledeči: vi ste tu in Jaz sem tu. Po vašem lastnem prepričanju ne morem oditi nikamor. Enako pa tudi ne morete oditi vi in me pustiti tu na plantaži popolnoma same v družbi dvestotih kodrolasih ljudožreev. Zategadelj ostanete tu vi in ostanem tu tudi jaz- To je vendar zelo preprosto. In pri tem. prav zanimiv doživljaj. Ni-karte se s tem ne mučite dalje. Nimam veselja do zakona. Prišla sem na Salamenske otoke, da bi tu našla plantaže in ne moža. —	(Dalje prih.)
MAII OGLASI
Cene oglasom d« 2« feesed Din 5'-, vsake nadaljna besedH
94 para.
Pisanja
Kupi se
na stroj prevzema na do* perlakl- enodi uainaka hiška v sredini al.
strojepiska proti uiakeinu hono okolici mesta Ljubljane. Ponudbe t rurju 1’oirudbe na upravo lista pod uredbo kraja in c«ne na upravo li-«Naiau*na<.	»tu	pod »DOM*.
j  išči se ’
stanovanje v Ljubljani obstoječe i* 1 »obe in kuhinje. Plnča ae od 800 | do 400 Din mesečne najemnine. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«.
Kupi sc
d*bi* ehrunjeno damske k*l*. fo
nudk« i navedbo «en« aa upravo pod >K«le<
Inštrukcije
i* Matematike in flatk* daj* »lad pr*f**or Ponudbe na »prave lista pod Matematika«
Dijak-sedmošoiec
tli* hakorfnekoli popoldanske aape-ilitv«. Ponudbe na upravo list* ped »Vesten in enerniten*.
Sprejme se
* tnUruUfijo niij**imaa*ij»a r H«h predmetih. Ponudb* aa uprave Ifart« poti Mfro: >T***l|it in reve* dijak«
Kupi se
STILA ZA m kajif*, dobro • ktttnjeaa, tudi tz mehkejta lesa. Po-iA>v j navedbo tene aa uprave lista
on
pod- »TAKOJ«.
Vezilja
iif* dela tu aa dom Ponudbe *a tiprnvo It»Ui pod >L*po del<v>
Išče se
ta ua<* p*dj«tj* » Dalaiaaiji
elektromojster
m v idile vanje veije *l*ktrt4ae naprave Monterji, ki ae izkaiejo z dalj-to pmkfto pri napravah ia vbioke napetoati (5000 volt) i«udo prodno*! Le prvovrstne ntoii, ki imajo spoaobooai kot glavni elektriki, naj poiljejo tvoje (»ontidbe na »8 V f I D«, Tri«*tr Via M**eU*v*IU • 11.
Knjigovodstva
vpeljuje in revidira ter sestavlja in revidira bilance no lastnih strokov-! ujakih GospodarriKa pisarna, druftba * o. i. v Ljubljani, Wo1(ot* ulira fctev. 1 II.
Gospodična
v »tnroHti 25 let, dobra in mirna, *eli mesta k boljši rodbini *a nobarico, pomot v £o*podinjHtvu ali varuhinjo k otrokom. Ponudbe prosi nn upravo ; lista pod »PoStena in marljiva«,
j Din 300--
‘ aa*rade oneuiu, ki preskrbi bivšemu xkladi£«niku mesto pisarniške slu^e parnika ali nkladiWnika za takoj ali pozaeje. Ponudbe nn upravo lista pod Mfro: »DELO 700«___________
Proda
*• Mukulaturui papir po 5 Din kg, kje. pove upr. fNarodn. Dnevnika«.
V plombiranih vrefah po 50 kg raapvliU* noji en®l*
U angl kovn>H	;;
la angleftljj kol>e
Iti anqle)>l<l premog
lit)Ovina'» kurivom
l)OM. ČKBIN,
Wolto»* uh«« »t**. i **-: Melrtto*« »* DOHAVLJA w	pfwt+.
tr«* to
N. *«W	N«
s
>
o
C
D
•fH
mmt
TJ
O
co
Z
o
'ca
•F»
t-H
m
n
ca
te
Popolnoma varno naložite denar
r. z. z o. z. v Ljubljani, telefon št. 9
Mestni_trgjši_6
lamslvena glavnica za vloge znaša že nad 11 milijonov dinarjev.
Vloge obrestuje zelo ugodno in sicer
vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi, po 8°|„ vloge z enomesečno odpovedjo, po 10u|o vloge s trimesečno odpovedjo, p* 12°|o vloge s Šestmesečno odpovedjo, po 15°|0
Izvenljubtjanskim vlagateljem so na razpolago poštne položnice, da nimajo s poSiljanjem denarja nikaklh
stroškov.
Posojila daje le proti popolni varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroStvo.
Inkaso faktur in menic.
Trgovski krediti.