december, 14.30 naš tednik I ^ Številka 48 Letnik 44. Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 4. december 1992 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Podpisna akcija Mlade EL za zastopstvo koroških Slovencev v Deželnem zboru v Mestnem gledališču v Celovcu « * 30 let slovenski ^ gledališki praznik m SAMOROG 1^* (Gregor Strniša) Gostuje DRAMA, Slovensko narddno gledališče v Ljubljani \ Režija: Meta Hočevar Igrajo: Boris^Cavazza, Zvone Hribar, Silva Čušin, Saša revček, Brane Grubar, Bojan Emeršič, Ivo Ban, Andrej Nahtigal Prireditelj: Krščanska kujfuma zveza v Celovcu ^Pokrovitelj: Zveza-Ban k Glej tudi strani 8 / 9. Ze v prvem tednu kar 1000 podpisov Kaj zahteva Mlada EL? Da se omogoči samostojno zastopstvo, bi morali: • s posebnim določilom tako zmanjšati vo-ülno število za liste narodnih skupnosti, da jim, tudi če ne dosežejo osnovnega mandata, pripada en mandat na osnovi preostalih glasov, če dosežejo vsaj 1 % oddanih glasov Cče kandidira več list, mandat dobi tista narodna lista, ki je dosegla največ glasov) ali • uvesti za slovensko narodno skupnost vi-PHi mandat, nosilca, katerega bi določal zakonsko urejen, od pripadnikov narodne skupnosti izvoljen parlament koroških Slovencev. Sele slab teden teče podpisna akcija Mlade EL, s katero hoče podkrepiti zahtevo po samostojnem deželnozborskem mandatu — pa je doslej nabrala že okoli tisoč podpisov. Med podpisniki je tudi mnogo pripadnikov večinskega naroda. Kot sta na posebni tiskovni konferenci povedala mag. Rudi Vouk in podpred- sednik Mlade EL Simon Triessnig, želi Mlada EL nabrati okoli 5000 podpisov. Poleg tega služi tudi informiranju širše javnosti o smislu in važnosti samostojnega de-želnozborskega mandata. Akcija naj bi tekla naslednja dva meseca, zbrane podpise pa želijo nato predati predsednici Koroškega deželnega zbora Susani Kövari. Vouk je zavzel tudi stališče k trditvam nekaterih nasprotnikov samostojnega mandata (mdr. Petra Kaiserja), češ da se v primeru takega zastopstva večinske stranke ne bi več čutile zadolžene za manjšino. Vouk: „Take trditve so zgolj demagoške. V parlamentu je tudi stranka Zelenih: torej bi se po tej logiki večinske stranke ne smele zavzemati za zelena vprašanja.“ . V prihodnji izdaji Našega tednika bomo priložili podpisno polo. , Ze danes prosimo naše bralke in bralce, da s svojim podpisom I podprejo apel Mlade EL in da nagovorijo tudi druge podpornike. Nadaljnje informacije dobite pri: Mlada EL, W.-Oktoberstr. 25/111, 9020 Celovec. STRAN STRAN q petek, O 4. december 1992 TEDNIKOV KOMENTAR Piše Janko Kulmesch Živimo v času, ki narodnopolitično gotovo ni tako razburkan, kot je bil npr. pred 20 leti. Kdor je doživel Ortstafelsturm ter ugotavljanje manjšine, še ni pozabil, pod kakšnim pritiskom se je morala braniti slovenska narodna skupnost proti asimilaciji. Tako rekoč vsak dan je bila soočena z nemškonacio-nalno nestrpnostjo ter z nape- služni aktivisti ustvarjajo vtis, da ne morejo najti pravega odgovora na spremenjene razmere. * Načelo, ki je v preteklosti vodilo našo narodno politiko, je bilo: biti proti! Biti proti Heimat-dienstu, biti proti koroškim oz. avstrijskim oblastem, biti proti .. . Krivdo smo iskali v bistvu samo pri drugih. Vsakdo, ki Sprejeti novi izziv s starimi prijemi ? tostmi, ki so odmevale daleč preko naših meja, da, celo v Avstraliji. Toda naši ljudje so se znali braniti. Niso samo priredili odmevnih demonstracij, pokazali so svojo politično zrelost tudi na raznih volitvah. Samostojne občinske liste — predvsem Enotne liste — so doživele pravi preporod, KEL je leta 1975 samo za nekaj sto glasov zgrešila samostojni deželnozborski mandat, in le redko-kdo je bil mnenja, da si večinske stranke zaslužijo naše glasove. Medtem so se narodnopolitične razmere, kljub Haiderju, precej spremenile. KHD je postal podoben volku, katerega zobje so bolj gnili ko zdravi, v Sloveniji se je uvedla parlamentarna demokracija in se družijo državne stranke s svojimi koroškimi oz. avstrijskimi sestrami, visoki politiki na Dunaju in v Celovcu pa ponovno ugotavljajo, da jih sili prihodnji razvoj Evrope k večji prijaznosti do narodnih skupnosti. Vendar medalja nima samo pozitivne strani. Ni potrebno posebej poudarjati, da še slej ko prej mnogo vprašanj ni rešenih v smislu popolne enakopravnosti naše narodne skupnosti. Nič manj negativna pa ni tudi narodnopolitična letargija, ki je prevzela koroške Slovence. Še več: mnogi za- Politika, ki gradi na večnem Jamranju", je bila že v preteklosti, milo rečeno, problematična. 66 je bil soočen z razmerami v preteklosti, bo to skušal razumeti — kar pa ne pomeni, da že takrat ne bi potrebovali več samokritičnosti. Vendar danes ne zadostuje biti samo proti. Politika, ki gradi samo na odklanjanju in, kar je še huje, na večnem „jamranju“, je bila že v preteklosti, milo rečeno, problematična. Danes pa je v vsakem oziru kontrapro-duktivna. Kar izključno šteje, je zdrav optimizem, I naravna samozavest ter pripravljenost, pozitivne predloge ne samo formulirati, temveč jih predvsem tudi ofenzivno zastopati. V tem smislu čaka tudi na nositelje samostojnega političnega zastopstva, zlasti na občinski ravni, še precej dela. Razmere in zahteve današnjega časa so zanje nov izziv. Z (defenzivno) strategijo ter (nespodbu-jajočim) negodovanjem danes prav gotovo ne bo več možno parirati poskusom večinskih strank pri njihovem vabljenju slovenskih volilcev. Kaj šele spodbujati mladino k angažiranemu sodelovanju. Upam, da bodo zagovorniki politične samostojnosti znali na vse to najti pravi odgovor. V nasprotnem primeru tokrat namreč ne bo možno iskati krivcev v vrstah naših narodnih nasprotnikov. Andrej Wakcnig: „Vigredi bo občni zbcEnotne liste“ Koroški Slovenci kandidirajo na listah SPÖ in ÖVR In kaj pravi o tem predsednik Enotne liste? Z Andrejem Wakounigom se je pogovarjal Janko Kulmesch Ni mi znano, da bi se Hanzi Ogris, ko je bil v Deželnem zboru, kdajkoli zavzel za interese koroških Slovencev. predsednik EL Andrej Wakounig Naš tednik: Pliberški župan mag. Raimund Grilc (ÖVP) bo, kot izgle-da, gotovo prišel v naslednji Deželni zbor. Možnosti ima tudi socialdemokratska kandidatka Ana Blatnik. Oba se priznavata k slovenski narodni skupnosti in bosta skušala prepričati čimveč Slovenk-Slovencev. Andrej Wakounig: Kot člani pluralistične družbe nočemo in ne smemo predpisovati, kje naj kdo politično deluje. Zahteva narodne skupnosti do ljudi, ki kandidirajo za večinske stranke, pa je, da se jasno in odločno zavzemajo za interese narodne skupnosti in da se ne podrejajo strankarski disciplini. Pri tem pa so že nakazane meje svobodnega odločanja. Praksa oz. izkušnje kažejo, da slovenski funkcionarji nikoli niso smeli glasovati mimo prisile in zahteve frakcije, za katero so kandidirali. Bi lahko te izkušnje konkretiziral? Slovenski občinski odborniki, izvoljeni na listah SPÖ in ÖVP, se Ambasadorka dr. Katja Boh se informirala o položaju koroških Slovencev npr. nikdar niso upali vložiti predlogov za upoštevanje manjšinskih pravic. V resnici so bili sprejeti vsi sklepi glede narodnostne Predsednik enakopravnosti 5r>0tne liste (dvojezična to- Andrej Wakounig pografija, otro- zavzema ški vrtci, . . . ) fjdlišče izključno na po- " kandidaturi budo samostojne Enotne liste. Q®™unc,a In na deželni ravni? Blatnik. Ni mi znano, da bi se Hanzi Ogris, ko je bil v Deželnem bene stranke, ki bi zastopala zboru, kdajkoli zavzel za interese tiste volilce, katerih zaupanje ima koroških Slovencev. Mislim, da EL na občinskih volitvah. To se vzroka za to ni mogoče iskati Sotovo tudi ne bo spremenilo v samo v manjkajočem osebnem Primeru, da bo kak slovenski pogumu, temveč predvsem tudi kandidat večinskih strank izvo-v podvrženosti strankarski dis- 'Jen v Deželni zbor. ciplini- Kako se misli EL pripraviti na Pa še to: Raimund Grilc je v zad- deželnozborske volitve? nji številki Našega tednika jasno J"enutno teče podpisna akcija poudaril, da nastopa kot kandi- ^nade EL, ki naj bi podkrepila dat ÖVP. Zato bo v primeru, do Ppšo zahtevo po zagotovitvi sa-pride v Deželni zbor, zastopal ^ ^stojnega manjšinskega man-prvi vrsti stranko, ne narodno ata. Razveseljivo je, da tudi pri-skupnost. Kot takšen se bo v vo- Padniki večinskega naroda pod-lilnem boju moral ozirati pred- "Tajo našo zahtevo. Vigredi vsem na volilce, ki nam niso 993 pa bo EL imela občni zbor, nujno naklonjeni. a katerem bomo začrtali smer- Bo EL na naslednjih deželno- v°lilni boiin izvolili kandi- zborskih volitvah na vsaK 'n° llsto- način kandidirala? T;ako namerava EL določiti Seveda! Na deželni ravni ni no- kandidate? a obenem zboru bomo izvedli teokratični volilni postopek, ko (ja jme|a kandidatna lista e najširše zaupanje. V podrob-^ostih pa ga bo potrebno še iz- Delovna skupnost „Avstrijske narodnosti v SPÖ“ oziroma njen predsednik Tomaž Ogris se je v včerajšnji tiskovni izjavi ponovno izrekla za integracijo v večinske stranke, „ker se večina življenjskih in- moral imeti kompetence deželnozborskega kluba, zagotovili avtentično zastopstvo slovenske narodne skupnosti v Deželnem zboru, bo potrebno premisliti, ali še obstaja potreba po deželnozborski V primeru avtentičnega deželnozborskega virilista: „Premislili o potrebi po kendidaturi narodnostne stranke" teresov koroških Slovencev ujema z interesi večinskega prebivalstva“. Zato odklanja DS tudi virilni mandat v Deželnem zboru. Tajnik EL Rudi Vouk je na to odgovoril, da so socialistični Slovenci tako zelo pod ku-ratelo vodstva SPÖ, da ne morejo zastopati niti svojih lastnih interesov. Rudi Vouk: „Če bi preko virilista, ki bi kandidaturi z lastno manjšinsko stranko. V primeru takega zastopstva slovenske narodne skupnosti bi se morale stranke tem bolj potegovati za slovenske volice; posledica tega pa bi morala biti manjšini prijaznejša politika. Socialistični Slovenci bi bili prvi, ki bi imeli od tega korist, vendar tega še vedno niso dojeli. Dr. dr. Karl Anderwald, namestnik vodje Urada koroške deželne vlade: „Biro za narodne skupnosti pri Deželni vladi ima vso mojo podporo!“ Po upokojitvi dr. Unkarta je postal novi vodja Urada koroške deželne vlade dr. Sladko, njegov namestnik pa je dr. Karl Anderwald, kateremu so dodelili glavno odgovornost za vprašanje slovenske narodne skupnosti. V pogovoru z Našim tednikom se je izrekel za čimboljše sodelovanje s koroškimi Slovenci. Po razgovoru s koroškim deželnim glavarjem dr. Zernat-tom v četrtek, 26. novembra, sta diplomatska predstavnika Republike Slovenije, ambasadorka dr. Katja Boh in generalni konzul Jože Jeraj, povabila zastopnike osrednjih organizacij koroških Slovencev na pogovor ob kosilu pri Miklavžu v Bilčovsu. V pomenku o aktualnih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, med drugim predvsem o šolskih in izobraževalnih zadevah ter o razširitvi radijskega in televizijskega programa v slovenščini, sta oba diplomatska predstavnika koroškim Slovencem zagotovila nadaljnjo podporo Slovenije pri uveljavljanju manjšinskih pravic in interesov. ftaimund Grilc j® v zadnji številki Tršega tednika J®sno poudaril, nastopa kot Kandidat ÖVP. Dredsednik EL Andrej Wakounig Dr. dr. Anderwald prihaja iz Zgornje Koroške, „vendar to naj ne bi bil problem“ (dr. Anderwald). Moja iskrena želja je čim-bolje sodelovati s koroškimi Slovenci. To še posebej velja za sodelovanje z Birojem za narodne skupnosti pri Deželni vladi, ki ga vodi dr. Pavle Apovnik. Sodelavci Biroja imajo vso mojo podporo.“ V tej zvezi je dr. dr. Karl Anderwald poudaril, da želi v prihodnosti polagati pozornost na večjo prezentacijo delovanja Biroja v javnosti. Biro bo skupno z namestnikom vodje urada koroške deželne vlade priredil 15. decembra tiskovno konferenco. Že vigredi 1993 bo Biro za narodnostna vprašanja priredil v Špitalu ob Dravi slovenski kulturni teden. Cilj te prireditve je seznanitev tamkajšnjega prebivalst- va z vsestransko kulturno dejavnostjo koroških Slovencev. V prihodnosti naj bi ustvarili tudi pogoje za uspešnejšo prireditev kongresa o narodnih skupnostih v Evropi. Na Uradu koroške deželne vlade se zavedajo, da letošnji kongres ni nagovoril veliko ljudi. Zato želijo kongres prihodnje leto posvetiti položaju narodnih skupnosti v prostoru Alpe-Jadran, oziroma v Sloveniji, Furlaniji-Julijski krajini in na Koroškem; prireditev pa naj bi bila zunaj Celovca in ob koncu tedna. Še posebej si Anderwald želi, da bi leta 1995 prišlo do skupnega obhajanja lO.oktobra. „Zelo bi bil vesel, če bi mi to uspelo,“ je izjavil Anderwald v pogovoru z NT. Sploh pa se glasi njegovo načelo: „Podpiram vse, kar pri- speva k izboljšanju položaja koroških Slovencev! Želim biti resničen prijatelj slovenske narodne skupnosti.“ V tem smislu si želi tudi aktivno sodelovanje s slovenskimi osrednjimi organizacijami. Zato že kmalu namerava uradno navezati stike z zastopniki koroških Slovencev. —Kuj— CITAT TEDNA „Po vsej Evropi je samo pet držav, v katerih narodne skupnosti nimajo samostojnega zastopstva. To so Velika Britanija, Francija, Švedska, Avstrija in Srbija.“ mag. Rudi Vouk, Poslovedeči tajnik EL PARLAMENTARNE VOLITVE V SU3VENIJI 1992 Kako prerokujejo izid volilni managerji? Realistično ali preveč optimistično? Prihodnjo nedeljo, 6. decembra, bo slovenski narod volil državnega predsednika, novi Državni zbor in del Državnega sveta. Kandidira 25 strank, za državnega predsednika pa se poteguje osem osebnosti: Milan Kučan, Ivan Bizjak, Ljubo Sire, Jelko Kacin, Stanislav Buser, Darja Lavtižar-Bebler, France Tomšič in Alenka Žagar-Slana. Volilnih upravičencev je okoli 1,4 mio. V novem Državnem zboru bo 88 poslancev ter po eden iz vrst madžarske in italijanske narodne skupnosti. Novi Državni svet bo štel 40 poslancev; tudi v njem bosta zastopana madžarska in italijanska narodna skupnost. V nedeljo bo izvoljenih v Državni svet 22 poslancev (po regionalnem principu), ostalih 18 pa bo pozneje določenih po poklicnih združenjih. Kakšen bo izid volitev, se trenutno nikakor ne da uganiti. Kljub temu smo vprašali vodje volilnih štabov tistih strank, ki lahko računajo z izvolitvijo v Državni zbor: Kakšna je vaša prognoza za izid nedeljskih volitev? V nedeljo zvečer pa bomo videli, kateri volilni manager je dal bolj in kateri manj realistično prognozo. Pripravil Janko Kulmesch_________________________________ TOMAŽ KUNSTELJ (SKD) GREGOR GOLOBIČ (LDS) GORAZD ČUK (DS) DUŠAN KUMER (ZL) ANDREJ ŽORŽ (SDSS) JANEZ LOKAČ (SLS) JURE JESENKO (SNS) ANTON TOMAŽIČ (NDS) NACE POTOČNIK (LS) ' BOŽO FLJAŠMAN (ZS) VOJKO VOLK (SSS) SKD (Slovenski krščanski demokrati) 26 % 21 % 20 % 19,2 % 22 % 36 % 15 % 21 % 15 % 15 % 22 % LDS (Liberalna demokr. stranka) 23 °/o 29 % 25 % 19,1 % 20 % 26 % 14 % 18 % 10 % 18 % 20 % DS (Demokratična stranka) 7 % 12 % 20 % 8,2 % 8 % Ne pride v Državni zbor. 6 % 11 % 6 % 8 % 10 % ZL (Združena lista) 11 % 16 20 % 18,8 % 12 % Ne pride v Državni zbor. 8 % 8 % 6 % 15 % 13 % SDSS (Socialdemokratska stranka Slovenije) 6 % 6 % Ne pride v Državni zbor. 4,0 % 13 % Ne pride v Državni zbor. Ne pride v Državni zbor. 7 % 8 % 5 % 7 % SLS (Slovenska ljudska stranka) 8 % Ne pride v Državni zbor. 5 % 4,2 % 6 % 28 % 12 % 12 % 18 % 4 % 6 % SNS (Slovenska nacionalna stranka) 7 % 8 % 5 % 7,3 % 6 % Ne pride v Državni zbor. 15 % 8 % 15 % 7 % 7 % NDS (Narodno demokr. stranka) 6 % Ne pride v Državni zbor. Ne pride v Državni zbor. Ne pride v Državni zbor. Ne pride v Državni zbor. 10 % Ne pride v Državni zbor. 9 % 8 % Ne pride v Državni zbor. 3,3 % LS (Liberalna stranka) Ne pride v Državni zbor. Ne pride v Državni zbor. Ne pride v Državni zbor. Ne pride v Državni zbor. Ne pride v Državni zbor. Ne pride v Državni zbor. 6 % 8 % Ne pride v Državni zbor. Ne pride v Državni zbor. ZS (Zeleni Slovenije) 6 % 6 % 5 % 3,9 % 5 % Ne pride v Državni zbor. 5 % Ne pride v Državni zbor. 5 % 9 % 5 % SSS (Socialistična stranka Slovenije) Ne pride v Državni zbor. Ne pride v Državni zbor. 3,41 % 4 % Ne pride v Državni zbor. Ne pride v Državni zbor. Ne pride v Državni zbor. 4 % 3 % 7 % Ob robu povedano KHD hujska ljudi na podeželju Z gonjo proti slovenskim duhovnikom je začel KHD, ki sedaj zahaja na podeželje in hujska ljudi, da bi zahtevali več nemških maš. Tako je Antonia Adensamer, žena občinskega odbornika FPÖ Bil-čovs, pretekli teden organizirala tudi v Bilčovsu tako zborovanje in sicer s samim Feldnerjem. Jasno se je izkazalo, da nemške maše najbolj zahtevajo tisti, ki pravzaprav ne hodijo v cerkev. To je moral zase priznati tudi šef KHD-ja, Peldner. Ugotovitev nekega udeleženca, da je v smislu krščanstva možno zagovarjati to skupne, ne pa ločenih maš, to dala marsikomu misliti. Eden izmed gostov je izrazil todi prepričanje, da ima bil-šovški župnik prav dober občutek za to, v kakšnem jezikovnem sorazmerju bere posamezno mašo. Malo razumevanja pa je 'mel eden od udeležencev razgovora, in sicer za to, da Eeldner prihaja na podeželje 'n hujska ljudi proti podporam |Jrada zveznega kanclerja, ki j'h dobivajo slovenske organi-zacije in društva. Ker je to specifična podpora manjšini, hi morali po taki logiki dobiva-h Podporo tudi kmetje v ugod-nih legah, saj jo dobivajo tudi 9°rski kmetje. Zato naj bi se toka vprašanja reševala v pristojnih gremijih, ker hujska-nto ljudi na podeželju gotovo ne prispeva k boljšemu s°žitju, kakršnega si hajmat-hinst menda želi . . . stih Bilčovs: obvezna dvojezičnos Pred kratkim je SRD „Bilka" z dv Z'cnim letakom vabila na koncert, aterem so sodelovali tudi zbori iz: enije. Ker v avli ljudske šole ni Pnsotnih gostov, ki bi ne znali slo\ i ’ je_zastopnik Bilke pozdravil k °venščini. Predsednica drui m?®' ^ Schellander je to interp 'a takole: „Bilo me je zelo sram, P10 tudi mi kot Bilka tako ignorant a prirejamo v dvojezični občini t , n®mščini. Tako obnašanje je ak netolerantnosti ali ignoranci na?ne °žine ali pa morda celo r niJ2rt1a" vprašanje, ali bi de J nemških bilčovških društev c dali lsteni mer'lu' ie Schellande mJa, : -Seveda. Vendar to zar Hierilo.“ Mag. Aleš Schuster se poklicno udejstvuje na Dunaju, za konec tedna pa najde čas za kulturno udejstvovanje na Koroškem. Med drugim vodi MoPZ „Jepa-Baško jezero“. Poznamo pa ga tudi kot dirigenta nekdanjih „Graških študentov“. „Zakaj se zadovoljujemo z zmehčanim dostojanstvom?11 Razmišljanja aktivnega društvenika o nekaterih aktualnih vprašanjih mm Pripravila Heidi Stingter Aleš Schuster: ... o podpori društvom in o dvojezičnosti Niso mi znani mehanizmi, po katerih celovške centrale razdajajo kulturni novčič. Menim, da bi bilo vsekakor koristno, če bi tudi posamezna društva imela na voljo stalna gmotna sredstva za podeželju prikrojene potrebe, saj odborniki društev sami najbolj čutijo, kje jih čevelj žuli. Dvojezične prireditve so pri marsikaterih društvih postale že prave stalnice. Naj omenim samo oktobrska srečanja „sosedov“. To je gotovo pametno, poskus velja. Pri vsej naprednosti takih idej pa ne gre prezreti, da je bilo poskusov in zaletavosti že kar dovolj, odmev s strani sodeželanov pa je bil večinoma klavrn. Dvomim, da bi bil to lahko temelj za pošteno dvojezičnost v naših društvih, sicer pa navzkrižja seveda ne gre pripisovati samo duši ene same strani. ... o reformi volilnega reda in o integraciji Reforma volilnega reda naj bi prinesla možnost samostojnega zastopstva narodne skupnosti v Deželnem parlamentu, vsaj tako pravijo odgovorni. Tako bi manjšina imela priložnost, da pred široko javnostjo oblikuje svoje zahteve in potrebe in da svojim željam konkretno obliko. Vprašanje je samo, kje bi se našla taka integra-tivna oseba, ki bi zmogla pokriti pestro paleto manjšinskih mnenj. Pozitivno zastavljena integracija je sicer pri zadostni uravnovešenosti res lahko velika priložnost za realizacijo manjšinskega jaza kot trden del celote, v neugodnih okoliščinah pa tudi lahko pelje v „acijo“, ki po rožansko zveni takole: „Te valče ribe te mihane jiajo“. . . . o aktualnem položaju koroških Slovencev Podatki ljudskega štetja iz leta 91 so zelo zanimivi, ker kažejo spremenjeno tendenco. Število oseb, ki so izpovedale svojo pripadnost k manjšinam, je naraslo. Grenak priokus pa ima pri tem dejstvo, da to velja le za druge avstrijske manjšine, koroški Slovenci statistične krivulje nismo izboljšali. V zastoju smo. Ali je prepričanje res samo prazna, puhla in votla beseda? Zakaj se zadovoljujemo z zmehčanim dostojanstvom? Boli me, da popuščamo, da vse bolj opuščamo domačo govorico, ki je za nas značilna, ki nam daje koroško identiteto. Moti me, da s tako naslado „gojimo“ razprtije, ki so brez dvoma del zapletene človekove duše, ki bi jih pa kljub temu lahko naselili na bolj sprejemljivi ravni. Kako je že dejal nek delegat na sobotni konferenci socialistov: „Prerekanje koristi samo drugim strankam!“ . . . o desnem ekstremizmu Razvoj desnega prostaštva v Nemčiji je zelo vznemirljiv. Težko je razumeti, da so odgovorne oblasti spremljale razvoj samo z enim očesom. Kako pa to, da je ista državna oblast znala zadušiti tako učinkovito levi terorizem? Tudi v Av- Odborniki društev sami najbolj čutijo, kje jih čevelj žuli. mag. Aleš Schuster striji dvigajo glavo dvomljive sile. Želel bi si še jasnejših in odločnejših besed in dejanj s strani naših državnikov, zastopnikov Cerkve in raznih komitejev. Vsi, ki gledajo na usta „folku", se pravi volilcu, nas hočejo napeljati na mnenje, da so ljudje preplašeni zaradi prisotnosti tujcev, ki jim menda jemljejo delovna mesta, stanovanja in sploh življenjski prostor. Gotovo je v tem tudi kanček resnice, vsak ve za svoje skrbi. Samo z vse glasnejšo ihto se vprašanja človečnosti ne da rešiti. Šlo naj bi vendar tudi brez kakršnegakoli netiva ali smodnika. . . . o bojazni, da bi „bratov“ nekak „Brüskau“ Začela se je strnjena „kampanja" avstrijske vlade v zvezi s pogajanji Avstrije za vstop v ES. S tem naj bi Avstrijci prišli na „žmah“. Če bo šlo vse po volji Bruslja, se temu objemu gotovo ne bomo mogli izogniti. Evropski velikaši obljubljajo manjšinam v slučaju vstopa v ES vse pravice, ki jim gredo — zajamčeno zaščito in blaginjo. O dolžnostih še ni govora. Prepričan sem, da bo znanje jezikov dobilo še večji pomen, kot ga že ima, ker se nam obeta svoboda izbire delovnega mesta tudi izven meja, če bomo o mejah sploh še govorili. Če pa se bo idealistično naravnana teorija ujela s prakso, bo pokazala prihodnost. Dodal bi še to, da si je rdečeoktobrska tvar utrla pot v utvaro; centralizem vzhodnega kova je zaenkrat preminil. Na Zahodu pa na risalni mizi leži centralizem subtilno-mehke vrste, ki se trenutno bori s porodnimi krči. Upati je, da nas metropola evropske zamisli ne bo po svoje bris-kirala, da ne bo tam „hratov“ nekak „Brüskau“. Iz naših občin Galicija: odvažanje smeti za polovico dražje Tudi občani v Galicji bodo morali seči leta 1993 globeje v žep. Odvažanje smeti se je podražilo za polovico. Poroča Silvo Kumer V letu 1992 je Občina sama iz rednega proračuna prispevala 250.00.- šilngov za odvoz smeti. Po novem deželnem zakonu tega ne sme več. Odvoz smeti morajo v celoti plačati občani sami. Župan Josef Wutte (VP) je dejal, da ni druge možnosti, kot da Občina poviša ceno. To so uvidele tudi druge frakcije, ki so privolile v povišanje; le-to pa je nedvomno zelo visoko. Za zabojnik (1201) so v Galiciji doslej plačevali letno 1014,- šilingov, v letu 1993 pa bo stalo odvažanje kar 1534,- šilingov, toraj za polovico več. Doslej so v Galiciji 200 gospodinjstvom odvažali smeti v vrečkah. Odslej bodo to storili samo še tistim, ki živijo sami in tisti, ki pozimi s tovornjakom podjetja Gojer niso dosegljivi. Kdor se bo v prihodnje hotel v Galicji priključiti na občinski vodovod , bo moral pravtako seči globeje v žep. Priključek (za 100 m2) stane odslej 16.000.-šil. (doslej 10.000.-šil.), pri če-' mer je to najnižja predpisana vsota. Soglasno je občinski svet sklenil tudi finančni načrt za gradnjo gasilskega doma v Galicji. Prvotno sta bila za projekt namenjena 2 mio. šilinga; dejanski stroški pa bodo znašali le 1,3 mio. šilingov. Dežela bo prispevala 700.00,- šil. Občina 300.000. - šil., požarna bramba pa 200.000.-šil. Preostalo vsoto želi župan pokriti iz proračuna leta 1993. Občina je povišala turistično takso od 4.- na 6.- šilingov. Pri 14.000. - nočitvah v letu 1992 to pomeni za Občino skupno le 84.000. - šil. dohodkov. Na zadnji seji je bil zaprisežen odbornik EL Franc Wut-tej, ki je nadomeščal frakcijskega vodja Jožeta Uranka. Št. Janž: samoiniciativna skupina bo revitalizirala kopališče Süd - Ost Spange: Občina Bistrica ostro protestira Po zaprtju kopališča v Št. Janžu, se je občinski odbor na Bistrici v Rožu na svoji zadnji občinski seji odločil, da bo Občina ta areal dala za 10 let brezplačno v najem samoiniciativni skupini privatnikov. JUL Pliberk______________ Letos 20 % manj turistov Letošnje leto je prineslo na Koroškem splošno nazadovanje nočitev. V Pliberku so letos našteli za 20 % manj nočitev tujskih gostov. Skupno so našteli le 10.330 nočitev. Pri tem številu je le težko govoriti o turizmu v pravem smislu besede. Senčni kraj__________ Vodna oskrba Prebivalci v Senčnem kraju pri Pliberku bodo kmalu priključeni na občinski vodovod. To je soglasno sklenil pli-berški občinski svet. Pristojni referent Fric Kumer (EL) je dejal, da je bila priključitev neobhodno potrebna, ker je predvsem med sušo primanjkovalo vode. Zato se je tudi močno zavzel za projekt. Bistrica nad Šmihelom Pešpot do jezera Na Bistrici nad Šmihelom bodo zgradili pešpot do Breškega jezera. Potrebno zemljišče je Občina v zamenjavi za drugo dobila od podžupana Jožeta Partla. Velikovec____________ Primerjava bank ni bila objektivna Velikovški časopis „Eulen-spiegel" je objavil v zadnji številki primerjavo velikovških bank. Pri tem očitno avtorica ni bila povsem natančna, saj je pri velikovški Posojilnici zamenjala mesečne stroške za vodenje konta s stroški na kvartal. Pri tem pa je seveda bistvena razlika. Poslovodja Karner: „To seveda popolnoma spremeni analizo, naša banka nudi boljše pogoje, kot je to razvidno iz poročila." Suha_________________ Gramozna jama Na Suhi bi morali gramozno jamo sanirati že januarja 1992, a še danes iz nje izvažajo gramoz. Lenart Katz (EL) je napovedal, da bo celotno zadevo predložil občinski nadzorni oblasti. K njej pripada tudi Vili Mo-schitz, ki je dejal, da naj bi tu nastal center za preživljanje prostega časa. Župan Hubert Gradenegger je pozdravil to iniciativo, vendar je dejal, da skupina štirih privatnikov s strani Občine ne bo dobila nobenih podpor. Kot smo že poročali, je občinski odbornik VS Vili Moschitz kot edini, že od vsega začetka silovito protestiral proti zaprtju šent-janškega kopališča. Prvotno je Občina nameravala temu arealu spremeniti namembnost in ga uporabiti za gradbene parcele. Na pobudo Vilija Moschitza je v Št. Janžu nastala pomembna sa-moiniciativa štirih privatnikov, ki so se odločili, da bi iz obstoječe infrastrukture naredili center za preživljanje prostega časa. Privatniki bodo iz svojega žepa financirali revitalizacijo tega areala. V prvi fazi hočejo zgraditi na tem zemljišču dve teniški igrišči; za obratovanje pa nameravajo uporabiti že obstoječo infrastrukturo, in sicer kantino, stranišča in kabine. V drugi fazi pa želi iniciativna skupina morda celo obnoviti obstoječi bazen za kopanje. Nadalje je občinski odbor na svoji zadnji seji sklenil, da bo ustanovna seja Zveze za odvajanje odplak “Srednji Rož”, v katero so vključene Občine Bistrica v Rožu, Bilčovs in Borovlje še decembra tega leta. Takrat bodo Občine dale strokovnemu podjetju nalog za izdelavo potrebnega načrta. Ostro pa so občinski odborniki protestirali proti namenu ÖBB, da bi zgradili skozi Rož železniško progo za tovorni promet, po kateri bi z veliko hitrostjo vozilo dnevno 200 vlakov. Župan Hubert Gradenegger je z ogorčenjem poročal, da Občine s tem sprva sploh Župan Gradenegger se je izrekel proti gradnji železnice skozi občino Bistrica v Rožu. niso bile seznanjene. Koroška deželna vlada pa je medtem že pozvala Zvezo, da poskrbi za za-konsko osnovo, da bodo morale Občine držati predvideno traso za železniško progo prosto. S tem pa Občine niso bile seznanjene. Nadalje je župan poročal, da je prišlo pri tovarni Jungfer do pr0' strukturiranja. Italijanski koncern Fiamm je namreč prevzel 70% oddelka za proizvodnjo baterij. Končno pa je občinski odbor zavzel še negativno stališče v zvezi z izkopom nadaljnih gramoznih ]am' Heidi Stingler Iz naših občin Dobrla vas - kanalizacija: kdo bo naslednji pred sodnikom? Državni tožilec raziskuje pri privatnikih! V Dobrli vasi občinski možje popolnoma stojijo za svojim vodjem občinskega urada Ludwigom Diexerjem, ki je bil po njihovem mnenju obsojen po krivem. Kakor je znano, je bil vodja občinskega urada Ludwig Diexer obsojen na 72.000.- pogojne kazni. Državno tožilstvo mu je pripisalo odgovornost za pomanjkljivo kanalizacijo. Na zadnji občinski seji so se občinski možje postavili za Diexerja in mu izrekli popolno zaupanje. Župan Josef Pfeiffer: „Prepričan sem, da je bila kazen že pred procesom določena." Župan je Prevzel nase tudi vso odgovornost, česar pa sodstvo ni hotelo sprejeti. Tine Wastl (EL) zastopa mnenje, da je Diexer najboljši vodja občinskega urada v Podjuni. Wastl: „Kriva je politika in ne Dieser, ki je doslej odlično vodil naš občinski urad." Medtem je vrsta posestnikov hiš Phšla pred državnega tožilca, ki zasleduje anonimne ovadbe zaradi kanalizacije. Vsem tem zaenkrat tudi Občina ne more pomagati. le gradnja kanalizacije bi rešila Položaj. Ti dogovori pa se zamahujejo. Na minuli seji je bil sprejet tudi dodatni proračun za leto 1992; skupno znaša proračun 89,4 mio. šil. Ostro obsojen je bil finančni polom v domu socialnega združenja v Velikovcu (Sozialhilfeverband). Dobrolčani morajo dodatno prispevati 840.000,- šil. Kakor je znano, velikovški dom raziskuje državni tožilec. Vse štiri dobrolske frakcije bodo zastopane v društvu „Prijatelji Zablatnikovega močvirja", ki se bo trudilo za ohranitev in delno tu-istično izkoriščanje močvirja. Skoraj večino predlogov za spremembo namembnosti zemljišč je občinski svet odklonil. Tako tudi prošnjo Ane Wautsche iz Male vasi. Občina pa namerava omogočiti „Jauntaler Kieswerke" predelavo gradbenih odpadkov. Dovolenje pa bo odvisno od tega, koliko hrupa bo povzročala naprava. Razširitev gramoznice proti severu pa Občina jasno odklanja. Finančno podporo v višini 15.000.- šil sta dobila reklamno združenje dobrolskih podjetnikov Poroča Silvo Kumer Vodja občinskega urada v Dobrli vasi Ludwig Diexer je bil po mnenju župana po krivem obsojen. Zato mu je občinski odbor izrekel vsoe zaupanje. ter obrtno združenje Sinča vas. Podpora velja za božično reklamno akcijo. EL: podpora kmetom Mandatarja EL Martin Wastl in Pepej Komar sta vložila predlog, v katerem predlagata ustanovitev fonda, iz katerega bi kmetje dobili povrnjene 80% škode, če jim pogine žival. V ta fond naj bi vplačevali Občina, Dežela in kmetje. Bekštanj - Loče Občina podprla nakup orgel Na zadnji občinski seji v Bekštanju, 27. oktobra 1992, so občinski odborniki soglasno sklenili, da bo Občina podprla nakup orgel za cerkev v Ločah. Orgle bodo stale 1,8 milijona šilingov, Občina pa bo to investicijo podprla s skupno šil. 180.000.-. Iz letošnjega proračuna bo bo v ta namen dala šil. 50.000.-, v letu 93 šil. 65.000. - in v letu 1994 šil. 65.000, - Pobudo za velikodušno podporo je dal občinski odbornik EL Foltej Kargl, ki se je na občinski seji odbornikom zahvalil za njihovo razumevanje. Nadalje je bilo na dnevnem redu tudi sklepanje o spremembi namembnosti nekaterih zemljišč. Tozadevno Občina Bekštanj trenutno odloča zelo previdno, ker še čaka na nov načrt o namembnosti površin in na razvojni koncept, ki bo gotov predvidoma šele junija leta 1994. Zato Občina sedaj odloča o spremembi namebnosti zemljišč le v takih primerih, ko strokovnjaki nimajo pomislekov, da bi taka odločitev nekega dne lahko negativno vplivala na vaško podobo. H. Stingler Borovlje: Skromno razumevanje za težave naših gorskih kmetov Proračun '93 - zopet le skromna podpora obrobnim področjem, ki pa so je pravzaprav najbolj potrebni. Citati iz občinskih sob .. KELAG bo gotovo vesela, če bodo v Dobrli vasi in v Sinči vasi še bolj razsvetili ceste..." Dobrolski obbornik Pepej Komar h sklepu, da Občina podpre božično akcijo trgovcev. »Ta apokaliptični bik..." Pliberški odbornik Hans Jurz o načrtu vodnjaka na Glavnem trgu. „Kaj Vam pomaga vodnjak, če so trgovine mrtve..." Gospodarski strokonjak Christian Klotz na predavanju v Pliberku. ‘To praktično pomeni, da kot župan lahko vodim le še občinske seje; za to sem pa Predobro plačan..." Dobrolski župan Pfeiffer k odločitvi sodišča, da vodja občinskega urada ni vezan na ukaze župana. Občinski odbornik Volilne skupnosti mag. Peter Waldhauser je na zadnji občinski seji letošnjega leta krepko presejal proračun za naslednje leto. V njem je namreč predvidenih premalo sredstev za obrobne kraje, kot na primer za Slovenji Plajberk, kjer je kmetijstvo zelo zahtevna panoga. Delo gorskih kmetov ob izrednih pogojih bi se moralo čimbolj spodbujati in ne zavirati. Zato mag. Waldhauser opozarja: „Podpora za obrobne kraje je preskromna!“ Pravtako je mag. Waldhauser kri- Piše Franc Sadjak tično ocenil optimistično prognozo glede dohodkov Občine ter dejal: „Napoved je previsoka, kajti gospodarski položaj v občini se bo po vsej verjetnosti poslabšal!“ Kontrolni odbor je tokrat odkril pomanjkljivosti v Gradbenem oddelku (Bauhof), saj je nesprejemljivo, da ni bilo javnega razpisa. Na seji so sklenili tudi partnerstvo med občinami Borovlje-Tržič-Sponheim-Cervignano (v Furlaniji). Namen le-tega je, da sedaj najdejo nove poti sodelovanja med Mag. Peter Waldhauser: „Podpora za obrobne kraje je preskromna!“ pobratenimi občinami. V naslednjem letu se bo zvišala tudi krajevna taksa, in sicer s 4 oz. 6,5 na 10 šilingov. Ob robu: Očividen razvoj dogajanj v občinski sobi nakazuje, da je na tihem prišlo do male koalicije med SP in FP. 30 let v Mestnem gledališču Sardine so, sardin ni! Slovenska prosvetna zveza je poskrbela za gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane, ki se je celovški publiki v Mladinskem domu predstavilo z imenitno komedijo Michaela Frayna „Hrup za odrom“, katero so ljubljanski teatralci sicer pripravili kot uvodno predstavo letošnje gledališke sezone. Piše mag. Mojca Uršič Bralec se verjetno sprašuje, kaj imajo sardine skupnega s Fraynovo igro. O, pa še veliko! Že pri vhodu v dvorano smo se gledalci srečali z njimi. Spremljajoči gledališki list je imel namreč nenavadno podobo — bil je škatla s pločevinko sardin. Na škatli so bili, kot na vsakem gledališkem listu, našteti vsi sodelujoči v komediji, mankali pa seveda niso tudi osnovni podatki o vsebini pločevinke (izvor, teža, kvaliteta, . . . ). In ko se je pričelo prvo dejanje, so bila zopet glavna tema sardine. Komedija „Hrup za odrom" temelji na situacijski komiki, prežeti z besednimi igrami, kar gledalcu nudi sprostitev in dobro voljo. Igralci v tej igri v bistvu predstavljajo sami sebe. V prvem dejanju smo jih spremljali na zadnji vaji, ko je režiser Janez Hočevar-Rifle ugotavljal še vrsto pomanjkljivosti. V drugem dejanju smo gledalci spremljali dogajanje za odrom med samo premiero; sledili smo pripetljajem v zvezi z igro in privatnim življenjem igralcev z vsemi manjšimi in večjimi problemi, simpatijami, ljubeznimi, ljubosumjem, sovraštvom — priča smo bili pravi komediji zmešnjav; skupno vsem nastopajočim je bilo, da igro pripeljejo do konca. V zadnjem dejanju pa so igralci gledalce prepričali, da je teater ena sama improvizacija. Pravi užitek je bil spremljati igralce ljubljanskega Mestnega gledališča, ki so koroški publiki predstavili Fraynovo komedijo profesionalno prepričljivo in v igri katere so tudi sami vidno uživali. Vidno pa so uživali tudi gledalci, saj je dogajanje na odru poskrbelo za njihove toplejše občutke, četudi so morali zaradi premalo ogrete dvorane oz. telovadnice v Mladinskem domu v večini ostati v plaščih. Menim, da je tudi to eden od pomembnejših vzrokov, da sta bili kljub kvalitetni predstavi zasedeni le dve tretjini sedežev. Deželni muzej — Deželna galerija Marko Pernhart V sredo so odprli dve razstavi risb in platen koroškega slikarja, zapoznelega predstavnika bidermajerja, Marka Pernharta. Mojster čopiča in svinčnika se je rodil leta 1824 v Spodnjem Medgorju (Un-termieger). Ukvarjal se je z upodabljanjem krajin in panoram. Veliko je potoval, ne le po Koroški, temveč tudi po Kranjski in drugod. Vedno je s seboj nosil slikarski pribor in prenašal na platno in v ski-cirke lepote, ki jih je zaznalo njegovo oko (Veliki Klek, Vrbsko jezero, Triglav, Bled, . . .). Zanimivo je, da Marko Pernhart ni poznal meja, kakršne poznamo danes, oz. katere danes nekateri tako radi poudarjajo. Mojster se je brez predsodkov povzpel na Stol in naslikal široko panoramo od Ljubljane do Celovca. Za razstavo v Deželni galeriji v Celovcu (odprta do 31. jan. 93) je nekaj Pernhartovih del prispevala tudi Narodna galerija iz Ljubljane. M. U. STRAN q petek, STRAN q petek, ---------- ____________________O 4. december 1992 tj 4. december 1992_ 30 let V MeStneiTI gledaliŠČU 8. december — gledališFaznik koroških Slovencev Bliža se 8. december in z njim eden vsakoletnih viškov v kulturnem koledarju koroških Slovencev. Letos mineva 30 let od prvega nastopa slovenske gledališke skupine v Mestnem gledališču v Celovcu. Pripravila Mojca Uršič in Janko Kulmesch Kot se spodobi, so za nastope v prvih letih poskrbeli domači ljubitelji odrske umetnosti. Prvo gostovanje slovenskih poklicnih gledališčnikov, in sicer iz Trsta, pa so si Slovenci v celovškem teatru ogledali leta 1966. Od tedaj dalje se je na odrskih deskah osrednje koroške gledališke hiše zvrstilo veliko različnih, tako poklicnih kot tudi ljubiteljskih ansamblov, ki so koroški publiki nudili mnogo kulturnega užitka in hkrati spodbudo za njihovo gledališko dejavnost, ki jo prizadevno gojijo po mnogih amaterskih odrih na podeželju. Ob tako okrogli obletnici, kot jo ljubitelji gledališke umetnosti skupno s KKZ praznujemo letos, smo se pozanimali, kako Slovenci gledajo na 8. december po 30 letih. Povprašali smo tako tiste, ki se aktivno ukvarjajo s teatrom, kot tudi tiste, ki rezultate te dejavnosti spremljajo z gledaliških sedežev. Izkazalo se je, da se vsako leto veselijo tradicionalnega slovenskega gledališkega Praznika 8. decembra. Z izborom iger so v glavnem zadovoljni 'n praviloma pričakujejo zahtevnejših komadov. Na splošno uživajo v slovenski umetniški bese-rll, ki dobi še posebno težo, ker 2veni v Mestnem gledališču. Vprašani so potrdili, da jim 8. december nudi nenadomestljivi estetski užitek, hkrati pa tudi neke vrste gledališko šolo vsem, ki radi stopijo na odrske deske. Štiri vprašanja ob gledališkem prazniku O V čem vidite pomen gledališkega praznika? © Pozdravljate izbor del? © Kaj si želite glede 8. decembra v prihodnje? O Kaj pomeni gledališki praznik za delovanje podeželskih odrskih skupin? Župnik Poldej Zunder (režiser): O Vsak je poklican, da se v gledališču vedno znova uči. Nikoli ne bom pozabil besed rajnega Bojana Štiha: „Verujem v poezijo, ki je luč sveta.“ © Odgovorni pri KKZ so se vedno potrudili, da so izbrali tisto delo, za katerega so mislili, da bo primerno naši publiki. © Gledališki praznik naj ostane! Obenem pa si želim, da bi profesionalna gledališča prišla z manjšimi predstavami tudi na podeželje. O Gledaliških predstav v Mestnem gledališču se udeležuje mnogo ljudi, ki se odrsko udejstvujejo v prosvetnih društvih. Zanje je to gotovo velika spodbuda. Franc Trap (član gledališke skupine KPD „Šmihel“): O Da je vsako leto na isti dan gledališki praznik, se mi zdi zelo praktično. Tako že celo leto vem, da si moram 8. decembra rezervirati čas za obisk Mestnega gledališča. © Še kar. © Moja tiha želja je, da bi lahko enkrat sam oz. skupno s šmihelsko odrsko skupino nastopil v celovškem Mestnem gledališču. O Če vidimo igralci in režiserji profesionalce pri delu, nas to gotovo motivira za višje cilje. Od tega pa ima nenazadnje korist tudi publika, ker se tudi igralci sami bolj potrudimo in se svojih vlog bolje naučimo. i|||jSg!i IpSy i j* Franc Kuežnik 'ete^o • (član nekdanjega st*cker „Odra 73“): er): O Precej, ker si 1° Predvsem v tem, ko tudi amaterji og^iSaj e naši ljudje lahko mo profesionalne Pf.,J enkrat na leto ude- stave. Vrhu tega slovenske predsta- stavlja Mestno 9le