INTERVJU
VAL STAVK
Direktor ZD Velenje Janko
Šteharnik str. 26-27
Nekaterim kos pogače,
drugim drobtinice? str. 12-13
PRILOGA
IV spona
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 8 / Leto 77 / 24. februar 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si
LPS z zmago na Emi presenetil vse
Ko so se uvrstili v finale Eme, so s tem presegli vsa svoja pričakovanja. Tudi zato štirje fantje in dekle, člani zasedbe LPS (Last Pizza Slice oziroma Zadnji kos pice), še niso povsem dojeli, da so letošnji zmagovalci slovenskega izbora pesmi, ki bo Slovenijo zastopala maja na Evrosongu v Torinu. Na dvorišču Gimnazije Celje - Center so jim številni dijaki navdušeno zaploskali in zapeli refren iz skladbe Disko. str. 48
AKTUALNO	SPROŠČANJE UKREPOV	CELJE
Položnice za ogrevanje Ali potrebujete hitri test za Trije novi častni občani str. 6 razburile Celjane str. 2	obisk zdravnika ali ne? str. 3
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Zdravstvo je samo eno. Eden glavnih ciljev političnih strank, ki bodo to državo obvladovale, bi moral biti dogovor, da v parlamentu ne bo razprav o takšni ali drugačni zdravstveni strategiji. Ta mora biti ena in jasna.«
Janko Šteharnik, direktor Zdravstvenega doma Velenje
»S somišljeniki zadnjih dvajset let obujamo zanimanje za vetrne harfe in jih želimo postaviti na zemljevid človeške zavesti. To zanimanje skušam med ljudmi vzbuditi tudi s pomočjo javnih postavitev.«
Primož Oberžan, izdelovalec vetrnih harf
»Režiser mora imeti rad ljudi in okolje. Morajo ga navdihniti barve sončnega zahoda, enako tudi negativne situacije. Iz njih potem črpa in jih vključuje v svojo vizijo pri primernem projektu.«
David Belina, režiser
»Pri peki krofov se nam pridružijo celo šoferji, ki takrat niso zasedeni. V tem obdobju naši zaposleni ne morejo vzeti dopusta, saj potrebujemo vse pare rok, ki so na voljo.«
Dominik Ocvirk, vodja tehnološko razvojnega oddelka v pekarni Geršak
»Dvoransko lokostrelstvo je zelo natančen šport, kjer ni vprašanje, kdo bo prej zadel sredino, ampak kdo bo prej zgrešil.«
Staš Modic, lokostrelec
ČETRTEK 1	1 PETEK
/ U/ 13 Г -2 O	f \\ / 11 • • • - -
SOBOTA I	I NEDELJA
j	:

CO
EUR ***1M.T3
ENRG ZEMELJSKI PLIN DECEMBER 2021 SI56 0400 1004 9145 427
ИдјигтЖ*
SI12 0311450574413
Energetika Celje, d. o. o. Smrekarjeva ulica 1
3000 CELJE
NujTB
25.01.2022
fc *—— '
UPNQR
Razlika za plačilo mesečnega stroška ogrevanja za 250 kvadratnih metrov veliko hišo ob približno enaki mesečni porabi je ogromna. Bralec se sprašuje, kako je to mogoče in kako so lahko vodilni ljudje javnega podjetja dopustili, da je do takšne podražitve sploh prišlo. (Foto: bralec)
Izrazita podražitev mestnega plina. Občina bo pomagala.
Položnice za ogrevanje razburile Celjane
Čeprav so jo mnogi že nekaj časa napovedovali, si nihče ni znal predstavljati, da bo podražitev ogrevanja tako »brutalna«. Celjanom, ki se daljinsko ogrevajo z mestnim plinom, ki ga zagotavlja javno podjetje Energetika Celje, je ob pogledu na zadnjo prejeto položnico zastal dih, marsikomu se je skoraj ustavilo srce. Skozi glavo mu je šinila misel: »Kako je to mogoče, kako bom to plačal?« Jeze je bilo v prvih dneh veliko, a se je počasi razkadila. Težave, zaskrbljenost in obup ostajajo.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Sredi prejšnjega tedna, ko je večina občanov prejela januarske položnice za ogrevanje, so telefonske linije celjskega javnega podjetja Energetika skoraj pregorele. Ljudje so mrzlično iskali odgovore in pojasnila za izjemno visoke zneske na položnicah. Marsikdo je upal, da je vendarle prišlo do pomote. A žal je energetska kriza, v katero se je ujela tudi Slovenija, nekatera dobaviteljska podjetja sicer nekoliko bolj kot druga, z vso silo udarila po ljudeh. Ti zdaj iščejo rešitve in druge dobavitelje, a položnice bo vendarle treba plačati.
V uredništvo smo prejeli kar nekaj podobnih zgodb in izpovedi predvsem jeznih občanov. Objave o neverjetnih cenah so se kot požar širile tudi po družbenih omrežjih. »Enostransko, brez obvestila so dvignili ceno plina. Samo zato, ker so lani, ko so bile cene ugodne, preračunavali in čakali, da bodo še nižje. Zdaj pa moramo njihovo poslovno nesposobnost plačevati občani,« pravi ogorčen bralec, ki ne želi biti imenovan (ime hranimo v uredništvu). Ob tem se sprašuje, zakaj občani niso bili nikoli deležni nagrad, ko je podjetje ustvar-
jalo dobiček, zakaj so si lahko zaposleni izplačevali lepe plače, položnice pa zaradi dobrega poslovanja niso bile nižje. »Zdaj ko je kriza, ko je treba za napačne poslovne odločitve izstaviti račun, zdaj smo pa lahko udeleženi vsi. Menim, da bi bilo prav, da bi vodilni odstopili, ker je to navadna kraja. Zaradi tega bi lahko odstopil tudi župan, ne nazadnje je on tisti, ki je te ljudi posadil na stolčke.«
Takšnega povišanja
ni pričakoval nihče
Energetika Celje zemeljski plin dobavlja približno 6.100 odjemalcem. Zakupi ga na borzi CEGH, in sicer na trgovalni točki VTP Avstrija, s pomočjo svojega dobavitelja. Kot pojasnjujejo v celjskem javnem podjetju, so se nabavne cene zemeljskega plina od konca ogrevalne sezone 2020/21 do konca leta 2021 zviševale do nepričakovano visokih vrednosti, ki niso bile zabeležene še nikoli prej. »Nihče ni pričakoval tudi do desetkrat višjih nabavnih cen zemeljskega
plina,« pravijo v podjetju in dodajajo, da je Energetika Celje kupovala plin tudi v času nižjih cen, vendar je bila količina odvisna od zalog vsakega dobavitelja. Na očitke, da so nekatera podjetja uspela z zadostnim zakupom nadzorovati in omiliti zvišanje cen za končne uporabnike, v celjskem podjetju odgovarjajo: »Težko je komentirati poslovni model konkurence in kdaj bo prisiljena povišati cene. Velika povišanja cen, še posebej zemeljskega plina, so v Evropi nova resničnost, ki se ji prilagajajo vsi dobavitelji.«
Ljudje so dobre
rezultate občutili
Ob tem iz podjetja sporočajo še, da je bila prodajana cena zemeljskega plina, ki ga je Energetika Celje ponujala svojim odjemalcem, vrsto let ena najnižjih v Sloveniji. »Akcijska cena je bila v zadnjem letu celo najnižja v Sloveniji. Prav tako je omrežnina na območju celjske mestne občine zaradi stroškovne učinkovitosti podjetja med najnižjimi v Sloveniji. Posledično so odjemalci prejemali najnižje račune v Sloveniji,« odgovarjajo na očitke, da ljudje dobrega poslovnega rezultata niso občutili. Ob tem v celjskem javnem podjetju pojasnjujejo še, da je podjetje razliko med nabavno in prodajno ceno, do katere je prišlo že v drugi polovici lanskega leta, že več mesecev, dokler je lahko, uravnavalo v dobro odjemalcev. »Tudi z rezervami iz preteklih let, a žal se bodo te razlike deloma poznale tudi v prihodnjem poslovanju.«
Občina bo
pomagala
Izstavljene položnice bo treba plačati. Že v preteklosti sta občina in Energetika Celje omogočili, da so naj-ranljivejši odjemalci lahko stroške zemeljskega plina plačali na obroke. Tudi tokrat bo to mogoče. Hkrati bo občina, kot je na torkovi seji obljubil župan Bojan Šrot, pomagala tudi finančno. »Ocenjujemo, da bomo morali v proračunu najti približno tristo tisoč evrov. Menim, da ni nič hudega, če za kakšno leto zamaknemo kakšen projekt. Tudi zima je bila letos precej mila in bomo verjetno kakšen evro privarčevali tudi pri zimski službi.« Kot je še pojasnil, načrtujejo, da bodo enkratno pomoč delili na podlagi oddanih vlog, prosilci bodo morali ob tem predložiti nekatera potrdila o socialnem statusu. O podeljevanju bo odločala komisija, v kateri bodo po predvidevanjih župana tudi predstavniki centra za socialno delo, energetike, mestnega sveta in nadzornega odbora.
Ob tem je Šrot opozoril in občane pozval, naj bodo pri uporabi energentov varčni, saj so dragi in verjetno se cene ne bodo prav kmalu, če še sploh, vrnile na raven izpred leta.
Ukrepe za omilitev posledic energetske krize je sprejela tudi vlada, a še ni znano, kdaj, kako in če sploh bo ta pomoč dosegla tiste, ki jo resnično najbolj potrebujejo.
AKTUALNO
3
Sproščanje ukrepov in zmeda s hitrimi testi
Ali potrebujete hitri test za obisk zdravnika ali ne?
Kaj je prinesel nov odlok?
Zatem ko je konec preteklega tedna vlada sprejela Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo covid-19 in sprostila nekatere ukrepe, je bilo v ponedeljek kar nekaj zmede pri hitrem testiranju. Glede tega, ali je treba za obisk zdravnika opraviti hitri test ali ne, če oseba ni prebolela covida-19 oziroma če ni cepljena.
SIMONA ŠOLINIČ
Higienski ukrepi so še vedno nujni,
uporaba zaščitnih mask je obvezna pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih
krajih oziroma prostorih, razen v lokalih za mizami,
na odprtih prostorih so maske priporočljive, če ni mogoče zagotoviti medosebne
razdalje vsaj 1,5 metra,
uporaba zaščitne maske v šolah je še vedno obvezna,
samotestiranje v šolah je ukinjeno,
pogoj PCT ni več nujen v industriji, trgovini, turizmu in gostinstvu ter drugih
storitvenih dejavnostih,
sproščene so omejitve delovnega časa gostinskih lokalov,
odprti so nočni klubi,
Odlok namreč še vedno določa izpolnjevanje pogoja PCT v »nastanitvenih objektih« zdravstva, pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in programov, ki izvajajo nastanitev, ter v zavodih za prestajanje kazni zapora oziroma v prevzgojnem domu. To bi torej pomenilo, da mora oseba
v storitvenih dejavnostih ne veljajo več omejitve pri številu ljudi,
zbiranje ljudi je dovoljeno brez omejitev števila prisotnih in brez pogoja PCT,
osebe s potrjeno okužbo morajo v izolacijo, ni pa več treba osebi v primeru tveganega stika z okuženim s koronavirusom v karanteno.
- če ni cepljena ali covida-19 ni prebolela - za specialistični pregled pri zdravniku, ker bolnišnica velja za »nastanitveni objekt«, imeti opravljen hitri test. Drugače je v zdravstvenih domovih, kjer ho-spitalizacija ni možna. Ravno to je nekatere ljudi zmedlo, dodatno še toliko bolj, ker so hitri testi od ponedeljka plačljivi. Vendar odlok določa, da proračun sicer krije hitro testiranje, a zgolj za dejavnosti, kjer je hitro testiranje potrebno. Zato smo dodatno preverili, kaj velja za bolnika, ki prihaja na pregled v zdravstvene domove ali bolnišnico.
Brez testa!
»Hitro testiranje izvajamo od ponedeljka samoplačni-ško, in sicer po ceni sedem evrov. Pri vseh simptomat-skih bolnikih teste krije proračun. V primeru pozitivnega samotestiranja mora oseba opraviti hitri test, ki ga prav tako krije proračun. Ob tem
mora oseba pokazati fotografijo ploščice z osebnim dokumentom ali pokazati ploščico na točki testiranja. Od torka hitre teste in teste PCR izvajamo samo pri Zdravstvenem domu Celje, in sicer za reševalno postajo, in ne več v dvorani Zlatorog,« so nam odgovorili v ZD Celje. Ob tem so dodali, da bolnik, ki prihaja k zdravniku na pregled, ne potrebuje pogoja PCT, ob vhodu mu izmerijo temperaturo, v ambulanti pa mora podpisati izjavo, da ni bil v stiku z okuženo osebo.
Iz celjske bolnišnice so sporočili, da bodo bolniki, ki prihajajo na specialistično ambulantno obravnavo in niso cepljeni ali niso preboleli covida-19, lahko vstopali na podlagi epidemiološke triaže. »Ta bo opravljena pri vhodih v bolnišnico. Za nekatere visoko tvegane preglede, pri katerih je zaradi nastanka aerosolov tveganje za prenos okužbe večje, bomo še naprej izvajali testiranje v bolnišni-
ci. Bolniki, ki bodo takšno testiranje pred pregledom morali opraviti, bodo s tem seznanjeni že v vabilu na specialistični pregled ali diagnostični poseg. Tudi v novi uredbi ostaja obvezno testiranje bolnikov ob sprejemu v bolnišnico.«
Nekoliko drugače je za obiskovalce, ki lahko v skladu z izjemami obiščejo hospitalizi-rane bolnike. Ti bodo morali še naprej tako kot zaposleni izpolnjevati pogoj PCT. »Razlog je, da vstopajo na akutne bolnišnične oddelke, na katerih moramo tveganje za vdor okužbe zmanjšati v največji možni meri,« še dodajajo v bolnišnici. Ob tem bolnikom svetujejo, naj na preglede ne prihajajo, če imajo znake okužbe s koronavirusom (kašelj, vročina, oteženo dihanje) ali so bili v tesnem stiku z okuženim. So pa v bolnišnici še vedno obvezni zaščitna maska, razkuževanje rok in spoštovanje razdalje.
(Foto: Pixabay)
Turistični vodniki pred številnimi izzivi
Sodelovanje pri okrevanju turizma
»Za nami sta dve težavni leti. A v prihodnost gledamo optimistično,« so ob svetovnem dnevu turističnih vodnikov, 21. februarju, dejali v Društvu regionalnih turističnih vodnikov Slovenije. Tudi na Celjskem so ta dan obeležili s številnimi brezplačnimi dejavnostmi, z vodenimi ogledi ter osveščanjem o prvinah kakovostnega turističnega vodenja in njegovi dodani vrednosti. V društvu so ob tem spregovorili o možnostih vključitve turističnih vodnikov v ponovno aktiviranje turistične dejavnosti s poudarkom na vključevanju najranljivejših skupin. Tema letošnjega praznovanja je namreč bila Turistični vodniki sodelujemo pri ponovnem zagonu turizma.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
V Društvu regionalnih turističnih vodnikov Slovenije so izpostavili, da je bilo v času epidemije težko vzdrževati »vodniško kondicijo«, veščine
vodenja. Tako so se vodniki lotili različnih dejavnosti.
»Pri zagonu turizma je zelo pomembno, da razvijamo vključujočo družbo. Želimo
si, da bi v dejavnosti, predstavitve vključili vse skupine obiskovalcev, tudi osebe s posebnimi potrebami, ne glede na omejitve. Pri tem potrebujemo dodatne veščine. Druženje bo pomagalo pri spoznavanju in zmanjševanju predsodkov. Tako bomo prispevali k hitrejšemu oblikovanju vključujoče družbe,« so poudarili turistični vodniki, ki so začeli sodelovati tudi z Zavodom Brez ovir. Ta se med drugim ukvarja z osebno asistenco in dostopnim turizmom. Kot je dejala Mojca Slapar iz zavoda, so turistične vodnike v zavodu usposobili glede posameznih skupin oseb z ovirami, možnimi ovirami med turistično ponudbo, ter glede tega, kako se izogibati
Cilji svetovnega dneva turističnih vodnikov:
poudarjanje vloge turističnega vodnika v turističnih dejavnostih in pri okrevanju turizma,
izpostavljanje turizma pri razvoju vključujoče družbe,
povečanje ugleda turističnega vodnika,
obveščanje splošne javnosti, kaj turistično vodenje je,
osveščanje javnosti o pomenu edinstvenosti kulturne in naravne dediščine,
izpostavljanje težav, s katerimi se srečujejo turistični vodniki,
utrjevanje dobrega slovesa profesionalnosti poklica,
seznanjanje splošne javnosti o vsebinah turistične industrije,
zaščita okolja in kulturne dediščine s pomočjo profesionalnega vodenja skupin.
tem oviram in kako ravnati v primeru zapletov.
Spletna vodenja za oskrbovance domov
Turistični vodniki so bili v Sloveniji po protikoronski zakonodaji nekaj časa upravičeni tudi do mesečnega temeljnega dohodka, kar jim je omogočilo izvajanje nekaterih dobrodelnih akcij, med njimi spletnih vodenih ogledov za starejše občane v domovih in centrih dejavnosti. Turistična vodnica Urša Sreš, ki je imela spletna vodenja po Celju za oskrbovance domov starejših, je povedala, da so tovrstna vodenja postala stalnica, a da se je bilo težko privaditi, da ne vodiš skupine pred seboj. »Pojavili so se novi izzivi, strah, ali bo delovala spletna povezava in ali bo ustrezen zvok. Bilo je kup strahov, ki se počasi razblinjajo. In ko na drugi strani vidimo zadovoljne obraze, je ves trud poplačan,« je dejala.
Tudi letos sredstva za turistične vodnike
Slovenska turistična organizacija (STO) je na pomoč slovenskemu turizmu in turističnim vodnikom med epi-
Znanje in moči so združili tudi turistični vodniki v Celju. Ob svetovnem dnevu turističnih vodnikov so pripravili turistično štafeto. Šest vodnikov je obiskovalce popeljalo na sprehod skozi bogato zgodovino mesta. Turistično štafeto in zanimivosti so z obiskovalci delili Urša Sreš, Metka Krajnc, Maja Kos, Janez Turnšek, Sašo Sevšek in Vinko Žerjav. (Foto: SHERPA)
demijo covida-19 v letih 2020 in 2021 priskočila z javnima pozivoma. Kot je dejala vršilka dolžnosti direktorice STO Ilona Stermecki, jim bo turistična organizacija s sredstvi pomagala tudi letos. »Zavedamo se, kako pomembni so turistični vodniki pri promociji turistične ponudbe, destinacije, države, a tudi pri povezovanju vseh udeležencev v turizmu, in to je treba spodbujati. Ko bomo opravili s pandemijo, moramo biti dobro pripravljeni vsi ponudniki, vsi udeleženci v turizmu, zato moramo vztrajati ter imeti dobre, izobražene turistične vodnike. In s tega vidika mora STO to podpirati,« je poudarila.
Pomanjkljiv nadzor
Vodniki so opozorili tudi na pomanjkljiv nadzor turistične-
ga vodenja in na to, da poklica turističnega vodnika ne mora opravljati vsakdo, temveč le tisti, ki imajo ustrezna znanja in ta znanja nadgrajujejo. Poklic turističnega vodnika v Sloveniji spada med regulirane poklice, kar pomeni, da je zanj treba pridobiti licenco na lokalni in državni ravni. Žal je na trgu vedno več oseb brez omenjene licence, kar ni dobro za promocijo Slovenije, so poudarili.
Turistična vodnica Nina Buh iz Turistične destinacije Rogla--Pohorje ter članica upravnega odbora Svetovne zveze društev turističnih vodnikov (WFTGA) je dodala, da je zelo pomembno tudi, da znajo vodniki predstaviti svoje ideje in jih kreirati, saj so tako v podporo destinacijam in lahko dobro sodelujejo z njimi.
4
GOSPODARSTVO
Sol Navitas bo letos namestil več kot 400 sončnih elektrarn
Telefoni nenehno zvonijo
Zaradi podražitve energentov se je lani in predvsem letos močno povečalo povpraševanje po sončnih elektrarnah. Ne samo proizvajalci solarnih panelov, med katerimi je v Sloveniji najuspešnejši preboldski Bisol, tudi podjetja, ki sončne elektrarne nameščajo, imajo zmogljivosti popolnoma zasedene. V celjski družbi Sol Navitas, ki so jo leta 2008 ustanovili menedžerji Celjskega sejma, danes pa je v lasti družine Pangerl in Roberta Otorepca, ocenjujejo, da bodo letos namestili približno 400 sončnih elektrarn za gospodinjstva in od 15 do 20 za industrijska podjetja. Toliko elektrarn v enem letu doslej še niso postavili, zato bodo letos tudi njihovi poslovni rezultati rekordni.
današnjih cenah energije se jim naložba v sončno elektrarno povrne v sedmih do osmih letih, če bodo cene še
naraščale, bo ta čas še krajši,« navaja Otorepec.
Po letu 2023 se bo sistem samooskrbe spremenil, letnega obračuna ne bo več, vendar Otorepec pričakuje, da bo država uvedla druge ugodnosti. Za industrijska in druga podjetja, ki imajo sončne elektrarne, sistem samooskrbe ne velja in morajo viške električne energije prodajati. Takšnih primerov sicer ni veliko, saj večina vso elektriko, ki jo proizvede, porabi sproti. »Zaradi višjih cen elektrike ter napovedanih sprememb
JANJA INTIHAR
»S podražitvijo električne energije so naložbe v sončno elektrarno postale zelo privlačne, a ne samo za gospodinjstva, ampak tudi za industrijske porabnike,« pravi Robert Otorepec, prokurist podjetja Sol Navitas. Kot pojasnjuje, gospodinjstva hitijo z naročili tudi zato, ker bo tako imenovani sistem samooskrbe veljal le še do konca prihodnjega leta. »Ta sistem je zelo ugoden, saj omogoča, da gospodinjstva,
ki imajo nameščene sončne elektrarne, poleti in čez dan, ko proizvedejo več elektrike, viške pošiljajo v omrežje, pozimi in ponoči pa jih jemljejo nazaj. Če imajo tako veliko elektrarno, da zadosti njihovim potrebam, imajo elektriko zastonj. Plačati morajo le omrežnino, ki znaša 14 ali 18 evrov mesečno, odvisno od tega, kakšna je moč varovalk. To pomeni, da njihovi stroški za ogrevanje na leto znašajo le od 150 do 200 evrov. Pri
Med njegovimi naročniki je bilo tudi veliko industrijskih podjetij.
v sistemu samooskrbe želijo torej gospodinjstva čim prej namestiti lastne sončne elektrarne. Podjetja se zanje odločajo predvsem zato, ker so jih januarja udarile višje cene energije in zdaj iščejo vse možne načine, da bi znižala stroške za električno energijo. Zato je povpraševanje enih in drugih vedno večje,« pravi Robert Otorepec, ki tudi opozarja, da so omrežja vedno bolj obremenjena. »Ko je na eno transformatorsko postajo priključenih že pet sončnih elektrarn, elektro-podjetje ne izdaja več soglasij za nove priključke. Če bomo v Sloveniji hoteli še povečati število sončnih elektrarn, bo treba veliko vlagati v omrežje. Težave ne bo mogoče rešiti čez noč in tudi denar bo treba nekje poiskati.«
Dolgi dobavni roki
Preobremenjenost električnega omrežja ni edina težava, ki jo povzroča povečano povpraševanje po sončnih elektrarnah. »Še pred nekaj leti smo se ponudniki ubadali predvsem s tem, kje najti kupce za sončne elektrarne, danes največ naporov vlagamo v nabavo potrebnega materiala in v izvedbo projektov. Pred nekaj leti smo ves material, ki smo ga potrebovali, dobili v dveh ali treh tednih, zdaj so dobavni roki tri, štiri ali celo pet mesecev. Poleg tega primanjkuje tudi potrebnih kadrov, zlasti krovcev, električarjev in tudi elektro-inženirjev,« našteva Otorepec in dodaja, da povpraševanje po sončnih elektrarnah ne presega ponudbe samo pri nas, ampak v vsem svetu. Zato so tudi težave z dobavnimi roki sestavnih delov, ki so se lani tudi zelo podražili. Cene, na katere je vplival tudi dražji ladijski prevoz, saj večino sestavnih delov izdelujejo na Kitajskem, so se zvišale za več kot 30 odstotkov. »V zadnjih dveh mesecih so se cene umirile. Ne pričakujemo, da se bodo vrnile na prejšnjo raven, ampak vsaj rasti verjetno ne bo več,« meni Otorepec. Kot pravi, najbolj primanjkuje solarnih panelov in usmernikov, ki so osnova sončne elektrarne. Občasno tudi ni števcev, zaščit ali drugih sestavnih delov, tako da včasih kakšne sončne elektrarne ni mogoče dokončati in morajo naročniki na zagon čakati tudi dva meseca. Večji ponudniki, kot je Sol Navitas, so si zato v zadnjem času povečali zaloge materiala, da lahko vsaj približno normalno poslujejo. Težave
imajo predvsem manjši, ki material kupujejo sproti.
Robert Otorepec opozarja, da se ob povečanem povpraševanju po gradnji sončnih elektrarn na trgu spet pojavljajo najrazličnejši ponudniki dvomljive kakovosti. Zato priporoča tistim, ki se odločijo za tovrstno naložbo, naj ponudbe temeljito preverijo. Takšne z nizko ceno so znak za alarm, pravi. »Postavitev sončne elektrarne je naložba za 25 let. Poceni nakup je zato zelo slaba odločitev. Treba je izbrati sestavne dele srednjega ali višjega cenovnega razreda in takšne ponudnike, ki so v tem poslu že več let. Da se ne bo spet zgodilo, kot se je pred desetimi leti, ko se je trg s sončnimi elektrarnami nekoliko ustavil in je kar 90 odstotkov ponudnikov zaprlo svoja podjetja. Vlagatelji so ostali brez garancij in brez servisa.«
Letos najmanj
stoodstotna rast
Podjetje Sol Navitas je v svoji dejavnosti med najstarejšimi v Sloveniji, ustanovljeno je bilo leta 2008. Do zdaj je postavilo že približno 3 tisoč sončnih elektrarn. Po številu naročnikov jih je bilo daleč največ v gospodinjstvih. Delalo je tudi v tujini. Veliko elektrarn je namestilo v Veliki Britaniji, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem. To je bilo v obdobju, ko se je v Sloveniji ustavila gradnja sončnih elektrarn in je na tem področju nastala kriza. »Da smo preživeli, smo morali iti v tujino, zdaj o čem takšnem niti ne razmišljamo, saj imamo doma naročil toliko, da jih komaj dohajamo. V času manjšega povpraševanja, v začetku leta 2019, smo nameravali podjetje celo prodati. A smo se na srečo odločili drugače,« pravi Oto-repec.
Lani je Sol Navitas imel malo več kot 3 milijone evrov prihodkov od prodaje, kar je največ doslej, letos bodo njegovi prihodki spet rekordni, saj naj bi bili od lanskih višji za najmanj sto odstotkov. Otorepec pričakuje, da bo podjetje ob nadaljevanju tolikšnega povpraševanja letos namestilo približno 400 elektrarn za gospodinjstva in od 15 do 20 za večja industrijska podjetja. Zaradi povečanega obsega dela so v podjetju povečali tudi število zaposlenih. Trenutno imajo dvajset zaposlenih, s podizvajalci za podjetje dela že približno sto ljudi.
Foto: arhiv Sol Navitas
Bo vila Savinja končno dobila novega lastnika?
Tako kot je napovedala, bo Družba za upravljanje terjatev bank izvedla spletno dražbo, na kateri bo prodajala znamenito celjsko vilo Savinja. Kupca zanjo išče že od leta 2015. V tem času je ceno za stavbo znižala za več kot 200 tisoč evrov.
Spletna dražba bo 4. marca. Izklicna cena za stavbo, ki je bila ob kapucinskem samostanu nad Savinjo zgrajena leta 1893, leta 2010 pa jo je njena takratna lastnica, celjska nepremičninska družba Kapitol. v celoti obnovila, bo 750 tisoč evrov. Tisti, ki se bodo želeli dražbe udeležiti, bodo morali svojo
prisotnost prijaviti do 2. marca. Do takrat morajo plačati tudi varščino, ki znaša 40 tisoč evrov.
Družba za upravljanje terjatev bank je vilo, ki ima v treh nadstropjih za skoraj tisoč kvadratnih metrov poslovnih in stanovanjskih površin, leta 2015 kupila na dražbi. Kot edina dražiteljica je zanjo plačala 656 tisoč evrov in jo nato več let poskušala prodati za 970 tisoč evrov. Lani je ceno znižala na 820 tisoč evrov, letos je morala »popustiti« še za nekaj desettisočakov. V slabi banki pravijo, da se za vilo zanima nekaj resnih kupcev. JI
SG Automotive dobil dva direktorja
Robert Grah ne vodi več konjiškega podjetja SG Automotive. Novi lastnik iz Ljubljane je na čelo družbe postavil dva direktorja, in sicer Klausa Alfreda Schusterja, slovenskega Avstrijca, ki je bil med drugim vodja izredne uprave Factor banke in nameščenec Družbe za upravljanje terjatev bank, ter Matjaža Zgago, ki ima v Miklavžu na Dravskem Polju podjetje za svetovanje na področju sistemov kakovosti.
Lastniki v SG Automotive, ki izdeluje elektronsko opremo za avtomobile, so se zamenjali v času prisilne poravnave, v kateri je podjetje pristalo decembra 2019. Razlog za težave so bili dolgovi, ki sta si jih takratna lastnika, sestra
in brat Romana Hoić in Robert Grah, nakopala v prejšnjih letih. V času prisilne poravnave je večino dolgov odkupil naložbeni sklad ECP, ki je nato del terjatev pretvoril v kapital in postal stoodstotni lastnik podjetja. Sklad ECP sta leta 2018 ustanovila nekdanji slovenski finančni minister Uroš Čufer in turški finančnik Ugur Yildrim. Letos sta konjiško podjetje prenesla na sklad WSO5, ki je prav tako v njuni lasti.
Po zamenjavi lastništva je Robert Grah še naprej ostal na čelu podjetja, zdaj pa so si lastniki očitno premislili in namesto njega imenovali dva nova direktorja.
JI
GOSPODARSTVO
5
Od 9. do 13. marca v Celju znova sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije Agritech
Letos nekoliko manjši, a bolj raznolik
Agritech je bil prvi in hkrati tudi edini sejem, ki ga je družbi Celjski sejem uspelo pripraviti predlani. Tudi letos bo prvi, a mu bo sledilo še najmanj osem sejmov. Celjski sejmarji namreč pričakujejo, da jim bo uspelo pripraviti vse sejemske dogodke, ki jih imajo na letošnjem seznamu. Načrtujejo tudi nov sejem in nekaj večjih dogodkov, a predvidenih novosti za zdaj še ne želijo razkriti. Ker so letos zaradi epidemioloških razmer Agritech prestavili za en mesec, se mu bo zadnja dva dneva pridružil čebelarski sejem Apislovenija.
JANJA INTIHAR
Družba Celjski sejem je Agritech prvič pripravila leta 2019 na pobudo združenja proizvajalcev in uvoznikov kmetijske in gozdarske tehnologije. Lani ga zaradi prepovedi opravljanja sejemske dejavnosti ni bilo. Po načrtih bi letos moral biti od 9. do 13. februarja, a so ga morali prestaviti na marec. Letos bo sejem po obsegu približno enako velik, kot je bil prvi. Ogledati si bo mogoče bogato ponudbo različnih strojev, od traktorjev, kosilnic in mulčer-jev do cepilnikov drv, motornih žag in gozdarskih vitlov. Iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije bo prišlo več kot sto
neposrednih razstavljavcev, skupaj bo predstavljenih približno 350 blagovnih znamk iz petnajstih držav. Med razstavljavci jih bo tudi nekaj, ki bodo letos na sejem prišli prvič.
Poleg vseh novosti na področju kmetijske in gozdarske mehanizacije bo na sejmu bogata tudi ponudba gnojil, krmil in semen, a tudi rezervnih delov za kmetijske stroje. Več kot na prejšnjih dveh sejmih bo tokrat opreme za vinogradništvo in mesno predelavo. Letos bo tudi malo več razstavljavcev, ki ponujajo opremo za hleve in hleve na ključ.
Tudi o vplivu
podnebnih
sprememb
Zadnja dva dneva, to je 12. in 13. marca, se bo Agritechu pridružil čebelarski sejem Apislovenija. Ta sejem je bil prejšnja leta del spomladanskih sejmov, ki so bili marca, a jih bodo letos zaradi prestavitve kmetijskega sejma pripravili šele maja. Ker čebelarji z nakupom opreme ne morejo čakati do takrat, saj bodo kmalu začeli urejati svoje čebelnjake, bo sejem Apislovenija prvič pridružen Agritechu. Tradicionalno srečanje čebelarjev, ki je najpomembnejši tovrstni dogodek v regiji, bosta spremljala tudi dva strokovna pogovora. V soboto, 12. marca, bodo čebelarji govorili o vplivu podnebnih sprememb na čebelarjenje, v nedeljo, 13. marca, pa bodo predstavili dobre prakse.
Izobraževanje, inovativnost, gozdni bonton
Bogat strokovni program bo spremljal tudi sejem Agritech. V četrtek, 10. marca, bo
informativni dan za mlade. Štiri srednje in višje šole bodo predstavile izobraževalne programe, ki so povezani s kmetijsko dejavnostjo. Mladi bodo
lahko podrobneje spoznali poklic mehanika kmetijskih in delovnih strojev ter izobraževalne programe kmetijsko--podjetniški tehnik, gospodar na podeželju, upravljanje podeželja in krajine ter gozdar in gozdarski tehnik. V petek, 11. marca, bo še nekaj zanimivih dogodkov. Predstavniki Kme-tijsko-gozdarske zbornice Slovenije, inovativni mladi kmet Gregor Slavec in evropski poslanec Franc Bogovič bodo na okrogli mizi govorili o slovenski hrani, o samooskrbi, ki je povezana z njo, ter o ino-vativnosti v kmetijstvu. Zavod za gozdove Slovenije pa bo z
zvezo lastnikov gozdov pripravil pogovor o obisku gozda in gozdnem bontonu. Zveza lastnikov gozdov napoveduje še okroglo mizo o sprejemanju desetletnih gospodarskih gozdnih načrtov.
Vse dni sejma bodo na voljo testne vožnje s traktorji, obiskovalci bodo lahko preizkusili deset traktorjev različnih blagovnih znamk. Ves čas bodo tudi predstavitve delovanja gozdarskih strojev. Teh bo letos nekoliko več kot na prejšnjih dveh sejmih, saj bo proizvodnja gozdarskih strojev zastopana z vsemi blagovnimi znamkami.
Na prvih dveh sejmih Agritech so našteli približno 21 tisoč obiskovalcev. V družbi Celjski sejem upajo, da jim bo letos to številko uspelo preseči. (Foto: arhiv NT/SHERPA)
6
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Znani dobitniki najvišjih občinskih priznanj
-r ■■	"V	, 1	IV	■
Trije novi častni občani
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in nagrade je Mestnemu svetu Mestne občine Celje predlagala podelitev dvanajstih priznanj - treh nazivov častni meščan, treh zlatih celjskih grbov, enega srebrnega celjskega grba, treh bronastih in dveh kristalnih celjskih grbov. Mestni svetniki so se strinjali, da si vsi predlagani nagrade zaslužijo.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Ob osrednji slovesnosti 11. aprila, ko svoj praznik obeležuje Mestna občina Celje, bodo izstopajoči posamezniki prejeli zaslužena priznanja. Naziv častni meščan Celja za leto 2022 bodo prejeli kar trije gospodje, ki so vsak na svojem področju v Celju in tudi širše pusti neizbrisen pečat.
Jože Volfand bo naziv častnega meščana prejel za dolgoletno uspešno delovanje na področju novinarstva, založništva in kulturnih prireditev ter za izjemen prispevek
k prepoznavnosti in ugledu mesta Celja doma in v tujini.
Janko Turnšek bo prejel naziv častnega meščana za poslovno uspešnost, pomemben prispevek k razvoju celjskega gospodarstva, dolgoletno nesebično delo na področju gasilstva ter vključenost v širše družbeno okolje.
Milan Zupančič bo naziv častnega meščana prejel za uspešno delo v gospodarstvu, za neizbrisno sled in pomoč pri vzpostavitvi temeljev razvoja zlate dobe celjskega rokometa ter velik prispevek
Jože Volfand
k ugledu in prepoznavnosti Celja doma in v tujini.
Trije zlati in trije bronasti ter srebrn
Na dan občinskega praznika bodo podeljeni trije na-jžlahtnejši grbi Mestne občine Celje. Za dolgoletno uspešno vodenje šole, za izboljšave in spremembe na področju sre-
Janko Turnšek
dnješolskega, višješolskega izobraževanja ter izobraževanja odraslih in za prispevek k razvoju kakovostnega izobraževanja v Celju ga bo prejel direktor Šolskega centra Celje Igor Dosedla.
Za uspešno vodenje Doma ob Savinji Celje ter za prispevek na področju razvoja socialnega varstva starejših s
Milan Zupančič
storitvami in programi, ki omogočajo kakovostnejše bivanje in življenje starostnikov ter njihovih svojcev, bo nagrado prejela tudi direktorica Bojana Mazil Šolinc.
Ob častitljivi obletnici - 140 let delovanja - za ohranjanje kulturne in materialne dediščine ter popularizacijo zgodovinske dediščine v Celju in
širši regiji bo zlati grb prejel tudi Pokrajinski muzej Celje.
S srebrom se bo okitilo celjsko podjetje Antika, ki si priznanje zasluži za vodenje prve celjske zasebne knjigarne, ki je postala stičišče ljubiteljev knjig in branja, ter za dvig bralne kulture.
Letos bodo podeljeni tudi trije bronasti grbi Mestne občine Celje. Te bodo prejeli Zvone Dežnak za prispevek pri razvoju celjske tekstilne industrije in za inovativne rešitve pri oblikovanju športnih oblačil ter pripomočkov za vrhunske športnike, Tatjana Dremelj za umetniško delo in uspehe na področju slovenske popularne glasbe in Helena Novak za uspešno podjetniško pot ter prodorno, napredno in ustvarjalno delo na področju floristike.
Kristalne celjske grbe za odličnost v obdobju študija bosta letos prejeli Iva Đekić Tajnšek in Tjaša Žohar.
CELJE, VELENJE - Pester program brezplačnih počitnic
Na svidenje, šola, pozdravljene, počitnice
V Žalcu so ljudje presenečeno ugotovili, da je občina, ki je v decembru in januarju omogočila drsanje v središču kraja, drsališče že pospravila. Drsanje bi bilo namreč odlična rekreacija tudi med
•I	• • v«	• •	i •	•	v•M •	• a
prihajajočimi zimskimi počitnicami, tudi v duhu tega, do so se sprostili omejitveni ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa.
Prihodnji teden bodo imeli otroci naše regije zimske počitnice. Mestna občina Celje in Športna zveza Celje sta tradicionalno pripravili program brezplačnih športnih dejavnosti za otroke in mlade. Pester počitniški program so pripravili tudi v Velenju.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Od 28. februarja do vključno 4. marca bo celjskim otrokom, osnovnošolski in srednješolski mladini ter študentom celjska občina ob podpori lokalne športne zveze omogočala brezplačno udeležbo pri
različnih športnih dejavnostih v občinskih športnih objektih. Otroci in mladi bodo lahko brezplačno drsali na drsališču v mestnem parku, igrali namizni tenis v Osnovni šoli Ljubečna, plezali v Plezalnem
centru Celje, igrali badminton v Badminton centru Celje, se preizkusili v borilnih športih v dvorani Zlatorog, kegljali na Kegljišču Golovec in plesali v Plesnem klubu Flamenco.
Brez tekaške proge
Žal se otroci in mladi med zimskim šolskim premorom ne bodo mogli preizkusiti v smučarskem teku. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je prva sezona mestnega smučarskega teka žal predčasno končana. Za progo je skrbela družba ZPO Celje, ki je upravljavec športno-rekre-ativnih površin v občini. Dodatna možnost zimske rekreacije v mestu in je naletela na odličen odziv med rekreativci vseh generacij. Zgovoren dokaz, da je nova oblika zimske rekreacije zelo priljubljena, je tudi podatek, da si je več kot 400 uporabnikov izposodilo tekaško opremo.
»Trenutno pretoplo vreme, ki je napovedano tudi za prihodnje dni, onemogoča dodatno zasneževanje in vzdrževanje proge ter s tem ohranjanje ustrezne kakovosti proge,« so sporočili iz celjske javne družbe in vse ljubitelje zimske rekreacije povabili na drsališče in Celjsko kočo.
Naložbo v nova snežna topova, visokotlačno črpalko,
hladilni sistem in drugo opremo je omogočila celjska občina. Vrednost naložbe je znašala približno 86 tisoč evrov.
Zabavno in dejavno
Da otrokom in mladostnikom ne bo dolgčas, je v sodelovanju s tamkajšnjo športno zvezo poskrbela tudi Mestna občina Velenje. Otrokom in mladim, a tudi njihovim staršem je na voljo pester nabor dejavnosti. Poleg zimske rekreacije, ki je na voljo na Visti in Drsališču Velenje, so številne dejavnosti pripravili velenjski zavodi in društva. Pripravili so jih z mislijo na to, da so počitnice namenjene drugačnemu preživljanju časa, predvsem igri, druženju in vsemu tistemu, za kar so bili otroci v času epidemije prikrajšani.
V Velenju so uspeli kljub visokim zimskim temperaturam ohraniti mini smučišče in mini sankališče v parku Vista. Snežno podlago za tek na smučeh na Visti so minuli teden pomladne temperature dodobra načele in s tem se je končala letošnja tekaška sezona. Obratovala je 46 dni. Še vedno pa vabi Drsališče Velenje. V času počitnic bo za prosto drsanje odprto od ponedeljka do sobote med 9. in 13. uro ter med 15. in 19. uro in v nedeljo med 9. in 13. uro ter med 15. in 18. uro.
Žal vreme zimskim športnim radostim v mestih ni najbolj naklonjeno. Tako so pomladne temperature že »pojedle« tekaško progo in priljubljeno sankališče v mestnem parku. Bo pa v prihodnjih dneh verjetno še toliko bolj zabavno na ledeni ploskvi. Tam si zime še ne pustijo vzeti.
Podrobnejši program dejavnosti lahko poiščete na spletnih straneh občin in občinskih športni zvez.
IZ NAŠIH KRAJEV
7
ROGAŠKA SLATINA - Država bo za stolp Kristal prispevala polovico denarja
Sijal bo, tudi zahvaljujoč državnim milijonom
Vlada Republike Slovenije bo iz državnega proračuna Občini Rogaška Slatina za projekt gradnje 106 metrov visokega Razglednega stolpa Kristal namenila do dva milijona evrov sofinanciranja upravičenih stroškov. Občina zdaj za stolp načrtuje že približno štiri milijone evrov, kar je skoraj enkrat toliko kot takrat, ko je javnosti prvič predstavila idejo o projektu. V finančno shemo tega projekta ne bo vnesla denarja, ki ga je prejela kot davek od glavnega dobitka igre Eurojackpot.
TINA STRMCNIK
Slatinska občina bo dva milijona državnega sofinanciranja prejela v skladu z 21. členom Zakona o financiranju občin. V državnem proračunu je glede na omenjeni zakon namreč zagotovljen denar za sofinanciranje naložb v lokalno javno infrastrukturo in naložb posebnega pomena. Gre za naložbe, katerih namen je zadovoljevanje skupnih potreb prebivalcev občine in so uvrščene v načrte razvojnih programov občinskih proračunov. Država del denarja v vsakem proračunskem letu zagotovi za sofinanciranje projektov, ki jih vsako ministrstvo predlaga na svojem področju dela.
Na gospodarskem ministrstvu menijo, da bo gradnja najvišjega razglednega stolpa v državi pomenila zagotovitev nove javne turistične infrastrukture. Dodajo, da pomanjkanje tovrstne infrastrukture predstavlja oviro za razvoj lokalne skupnosti in regije.
Stolp izziv za
projektante
»Veseli me, da sta vlada in pristojno ministrstvo prepoznala pomen razglednega stolpa za razvoj naše turistične destinacije, širše regije in za boljšo prepoznavnost cele države. Ta projekt bo prinesel nekaj neposrednih in nekaj posrednih delovnih mest, omogočil bo tudi novo vsebino na degradiranem območju v središču mesta,« je odločitev, da bo država podprla gradnjo stolpa, komentiral župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič.
Povedal je, da ima občina za razgledni stolp zdaj predvidene vse vire financiranja. Gospodarsko ministrstvo bo za naložbo namenilo dva milijona evrov. 1,4 milijona evrov je predvidenih v proračunu sla-tinske občine. V sklopu lastnih sredstev občine so predvidene še donacije v višini šeststo tisoč evrov. Občina za naložbo
Davek od dobitka za kaj drugega
Ponedeljkovo jutro je zaposlene v Občini Rogaška Slatina razveselilo, saj so ob pogledu v proračun opazili priliv v višini skoraj 1,7 milijona evrov. Gre za davek od zmagovalnega dobitka igre na srečo Eurojackpot. Tega denarja občina ne bo porabila za gradnjo stolpa, saj ima denar za ta projekt že zagotovljen iz drugih virov, je dejal župan.
»Vesel sem, da je dobitno srečko izpolnila oseba, ki ima stalno prebivališče v naši občini. Iskreno ji čestitam,« je dejal Kidrič. In dodal, da sreča očitno spremlja pogumne. Prepričan je, da ima vsak občan svojo idejo o tem, kako porabiti nepričakovan denar, ki se je stekel v proračun. Občina si bo za premislek, kako znesek porabiti, vzela čas. Po Kidričevih besedah bodo zaposleni v občinski upravi preverili, kako dobro so pripravljeni nekateri projekti, in se pozanimali, kakšna je možnost, da jih izvedejo. »Menim, da ne bi bilo dobro, če bi ta denar razdelili na prafaktorje. V občini si želimo, da bi čim širši krog občanov oblikoval predlog porabe tega denarja ter da bi denar namenili za vsebine, ki bodo zadovoljile želje in pričakovanja vseh generacij.« Glavni dobitek v vrednosti 11,1 milijona evrov je bil sicer izžreban konec januarja. Srečnež je po plačilu davka prejel 9,4 milijona evrov.
tako skupno predvideva malo več kot štiri milijone evrov, kar je skoraj enkrat toliko, kot je načrtovala, ko je javnosti prvič predstavila idejo o tem projektu. Kidrič bo o razlogih za podražitev več povedal na novinarski konferenci, napovedani za 1. marec. »Razloge za podražitev imam zabeležene na polovici strani in skrčeno ne znam povedati, zakaj vse je prišlo do tega. Občina je s prvo oceno, da bo za stolp dovolj 2,1 milijona evrov, postregla v prvi polovici leta 2018. Takšno oceno smo dobili od ljudi, ki so pripravili idejno zasnovo. Isti
Slatinska občina meni, da bo z gradnjo stolpa povečala svojo turistično privlačnost. V stavbi s površino skoraj šeststo kvadratnih metrov predvideva tudi pet novih zaposlitev. (Foto: Občina Rogaška Slatina)
ljudje so zdaj izdelali projektno dokumentacijo. Projektiranje stolpa je po njihovih besedah nekaj edinstvenega, gre za izziv. Drugače je projektirati sto metrov visok steber viadukta kot naš razgledni stolp.«
Prej oder, zdaj
najvišja stavba
Slatinska občina je na javnem razpisu že izbrala izvajalca za gradnjo, gre za ljubljansko podjetje VG5. Podjetje, s katerim bo izvajalsko pogodbo podpisala 1. marca, je med drugim na našem območju pred časom izvajalo še en velikopotezni projekt. Skrbelo je za gradbena, obrtna in inštalacijska dela za prireditveni prostor in oder ob Velenjskem jezeru, za kar je s tamkajšnjo občino leta 2019 podpisalo pogodbo, vredno več kot osem milijonov evrov.
Kidrič bi rad, da bi izbran izvajalec stolp začel graditi v čim krajšem času. Pogodbena določila za gradnjo predvidevajo leto dni. Nekaj časa bo potrebnega še za pridobivanje vseh ustreznih upravnih dovoljenj, uporabnega dovoljenja in zagotavljanje vsega potrebnega za odprtje najvišje stavbe v državi. Župan si želi, da bi se obiskovalci nanjo lahko povzpeli sredi prihodnjega leta.
Kmalu nova mostova
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina bo obnovila most v Kolodvorski ulici, in sicer v bližini počivališča za avtodo-me. V proračunu bo za to namenila malo manj kot dvesto tisoč evrov. Direkcija za infrastrukturo gradi še en nov most v središču kraja, in sicer na odseku proti Vegovi ulici.
Obnova mostu v Kolodvorski ulici je potrebna, saj je tam zdaj zoženo cestišče, kjer lahko le eno osebno vozilo naenkrat prečka most. Izbran izvajalec, podjetje Gaal iz Podčetrtka, bo most razširil, uredil bo pločnik in struge na obeh straneh potoka.
Direkcija RS za infrastrukturo bo v sklopu preureditve križišča glavne ceste Mestinje-Šentjur z lokalno cesto uredila levi zavijalni pas na glavni cesti ter nov most proti Vegovi ulici. V križišču glavne ceste in na mostu bo po novem urejen levi zavijalni pas. »Na tem križišču, kjer je edina pot do šole, pokopališča, vrtca in ene od stanovanjskih sosesk, so bile precej problematične prometne razmere. V času prometnih konic so nastajali veliki zastoji,« je dejala vodja oddelka za naložbe v šmarski občinski upravi mag. Anita Reich. Dodala je, da naj bi bila
gradnja mostu končana do avgusta. Nato se bo izvajalec lotil preureditve križišča na glavni cesti, kar bo seveda pomenilo ponovne zapore prometa. Povedala je, da je izvajalec v sklopu te državne naložbe že zgradil parkirišča pri kmetijski zadrugi, vzdolž glavne ceste je uredil oporne zidove. Križišče, ki je vodilo proti trgovini Kašča, je zdaj zaprto, do prodajalne je urejen nov dostop. Naložba je v celoti vredna približno milijon evrov, od tega bo občina iz proračuna namenila približno dvesto tisoč evrov.
TS
Kot strela z jasnega
Odstop direktorice celjske bolnišnice
Poslovna direktorica Splošne bolnišnice Celje mag. Margareta Guček Zakošek je na ponedeljkovi seji sveta zavoda nepreklicno podala svojo odstopno izjavo. Razlogov za odstop za javnost ne pojasnjuje, pravi le, da bo poslovno pot nadaljevala v zasebnem sektorju. Njena odločitev, čeprav se nekateri zaposleni z njenim imenovanjem pred leti niso strinjali, je marsikoga presenetila.
SIMONA ŠOLINIČ
Guček Zakoškova je sicer do imenovanja novega direktorja pripravljena voditi bolnišnico. Tako je dejala na svetu zavoda, katerega člani bodo zdaj sprožili ustrezne postopke za prenehanje njenega mandata in postopke za imenovanje novega direktorja. Kdo bo to, trenutno še ni znano. Do prenehanja mandata bo Guček Zakoškova opravljala delo na svojem položaju s polnimi pooblastili. Mandat ji bo prenehal po izvedenem postopku in izteku odpovednega roka.
Guček Zakoškovo je od začetka imenovanja spremljal madež političnega imenovanja. To se je od začetka epidemije samo še stopnjevalo. Kriminalisti namreč še vedno preiskujejo domnevno sporne posle z zaščitno opremo na ravni države. Takrat je namreč celjska bolnišnica med prvimi dobila respiratorje, ki jih je nabavilo podjetje Geneplanet. Znano je, da naj bi nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme očitali ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku. Ker Guček Zakoškova prihaja iz vrst nekdanje SMC, naj bi policija pod drobnogled vzela tudi njeno vlogo pri sodelovanju pri nabavi teh respiratorjev za celjsko bolnišnico.
Guček Zakoškova je bila za poslovno direktorico imenovana leta 2018. Nato je višje delovno sodišče zaradi zapletov, ki jih je povzročila ena od članic takratne komisije za imenovanje v svetu zavoda, jeseni 2020 odločilo, da je bilo njeno imenovanje nezakonito. Razpisna komisija bolnišnice je namreč leta 2018 izločila kandidaturo Branka Gabrovca, ker naj ne bi izpolnjeval razpisnih pogojev, zato je vložil tožbo zoper bolnišnico in z njo uspel. Sodišče je hkrati razsodilo, da mora svet zavoda ponovno odločati o imenovanju. Guček Zakoškovo je lani ponovno potrdil.
Guček Zakoškova je med dosežki svojega mandata na seji sveta ob odstopni izjavi izpostavila začetek nadomestne novogradnje, obnovo dotrajane medicinske opreme, prevetritev poslovanja bolnišnice in uvajanje novih programov ter obvladovanje epidemije v prvi bolni liniji vseh štirih covidnih bolnišnic.
Konec januarja je za Novi tednik na vprašanje, kako gleda na čas po volitvah in ali se vidi še na položaju poslovne direktorice celjske bolnišnice, dejala: »Preživela sem pet ministrov in trikratno menjavo sveta zavoda bolnišnice. Volitev se ne bojim, ker vem, da v življenju lahko počnem več stvari, in imam še veliko idej, kaj lahko delam. Vodenje bolnišnice ni moja edina pot. Pri delu se epidemiji prilagajamo dobesedno iz dneva v dan. Če se bom odločila za korak naprej, bom to pravočasno sporočila.«
(Foto: SHERPA)
8
IZ NAŠIH KRAJEV
LAŠKO - Dom starejših bo gradil
V neposredni bližini Doma starejših Laško nameravajo zgraditi novo stavbo. A še pred tem je treba območje protipoplavno urediti. (Foto: SHERPA)
Z novogradnjo do dodatnih šestdeset mest
V Domu starejših Laško se pripravljajo na novogradnjo. Dom je namreč na javnem razpisu za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše pridobil dodatnih šestdeset mest, od tega 24 za stanovalce z demenco. Ker trenutne zmogljivosti v domu ne omogočajo širitve dejavnosti, nameravajo v neposredni bližini doma zgraditi novo stavbo.
BOJANA AVGUŠTINCIC
Zanjo imajo izdelano idejno zasnovo. Kdaj točno bi se gradnja lahko začela, še ni povsem jasno. Vse je namreč odvisno od izvedbe protipo-plavnih ukrepov na območju načrtovane gradnje, pravi Ja-
nja Podkoritnik Kamenšek,
vodja programa oskrbe starejših v Thermani Laško, v okviru katere deluje dom starejših. To območje je namreč poplavno ogroženo, zato gradnja tam trenutno ni mogoča. »Občina
JAVNI VRTCI
Mestne občine Celje
obveščamo, da bo VPIS OTROK NOVINCEV ZA ŠOLSKO LETO 2022/23 od 28.2.2022 do 11.3.2022.
Starši naj prinesejo s seboj EMŠO za otroka in EMŠO številko za oba starša.
VRTEC ANICE CERNEJEVE CELJE
Vsak delovni dan od 7. do 15. ure,
Vpisujemo v enoti: LUNA, Ljubljanska cesta 48, tel.: 428 64 70
e-pošta: vrtec.anice-cernejeve@guest.arnes.si spletne strani: www.vrtec-ac.si
VRTEC TONČKE ČEČEVE CELJE
Vsak delovni dan od 7. do 15. ure. Vpisujemo v enoti: GABERJE, Mariborska cesta 43/a, tel.: 425 70 36
e-pošta: vrtec.toncke.ceceve@siol.net spletne strani: www.vrtec-toncke-ceceve.si
VRTEC ZARJA CELJE
Vsak delovni dan od 7. do 15. ure. Vpisujemo v enoti: ŽIV ŽAV, Zagajškova ulica 8, tel.: 426 64 40
e-pošta: vrtec.ce-zarja@guest.arnes.si spletne strani: www.vrtec-zarja.si
Janja Podkoritnik Kamenšek, vodja programa oskrbe starejših v Thermani Laško, v okviru katere deluje Dom starejših Laško (Foto: arhiv NT)
Laško načrtuje izvedbo pro-tipoplavne ureditve območja načrtovane gradnje, ki ima velik pomen tudi za poplavno varnost celotnega naselja Debro. V občini se zavedajo, da je pridobljena koncesija velikega pomena za občanke in občane, zato verjamemo, da se bodo po svojih najboljših močeh potrudili, da bo ob-
močje protipoplavno urejeno in da bomo tako lahko začeli pridobivati gradbeno dovoljenje,« pravi Janja Podkoritnik Kamenšek, ki ocenjuje, da so sposobni stavbo zgraditi v približno letu po pridobitvi dokumentacije.
Možnost
kratkotrajne
namestitve in
dnevni center
Čeprav so se v Domu starejših Laško na razpis prijavili za širitev dejavnosti za šestdeset mest, je v novogradnji predvidenih petinsedemdeset mest. V sedanji stavbi nameravajo namreč zmanjšati število triposteljnih sob in dve dvoposteljni sobi spremeniti v skupna prostora. »Tako bomo dvignili kakovost bivanja v obstoječem delu doma in uredili pogoje za uvedbo sodobnejših konceptov dela,« pravi Janja Podkoritnik Ka-menšek.
V novi stavbi predvidevajo tudi štiri mesta za kratkotrajne namestitve. Te bodo namenjene posameznikom, ki imajo oskrbo zagotovljeno zunaj institucionalnega varstva in potrebujejo le začasno institucionalno varstvo, ter posameznikom, ki potrebujejo storitev zaradi akutnega poslabšanja zdravja in bi ob ustrezni pomoči lahko dosegli vsaj delno samostojnost in ne bi potrebovali dolgotrajne celodnevne oblike institucionalnega varstva. Prav tako načrtujejo ureditev prostorov za dnevni cente r. Toje oblika institucionalnega varstva, namenjena posameznikom, ki še ne potrebujejo celodnevne oskrbe in si želijo oziroma potrebujejo pomoč, nadzor ali organizirano obliko bivanja le za nekaj ur dnevno. Kot pravi sogovornica, je povpraševanje po tej obliki namestitve precejšnje, zato bi bila to za lokalno okolje velika pridobitev. Povečanje obsega dejavnosti pomeni tudi dodatne zaposlitve.
Vrednost naložbe je ocenjena na približno pet milijonov evrov. Na odgovor glede morebitnih sredstev iz državnega proračuna v Domu starejših Laško še čakajo, sicer pa nameravajo za novogradnjo najeti namenska posojila pri bankah.
Dom starejših Laško ima sedeminsedemdeset sob. Od tega je trinajst enoposteljnih sob, dvainštirideset dvoposteljnih in enaindvajset triposteljnih sob ter negovalna oaza. V domu je trenutno nastanjenih sto petinpetdeset stanovalcev.
novi tednik
Vedno 2 шту.
radio celie
Da se bo med še bolj cedil
LAŠKO - V življenju se ne cedita le med in mleko. A da bo spomin na rojstvo otroka še slajši, so se v Občini Laško odločili, da bodo starše novorojenčkov obdarili z medovitimi drevesi.
Pobudo za podobne projekte je že pred leti dala Čebelarska zveza Slovenije, letos so se tudi v Laškem na predlog podžupana Matjaža Pikla odločili, da bodo novorojencem podarili sadiko sadnega drevja. »Rojstvo otroka je nepozaben dogodek. V občini smo se odločili, da ga bomo še polepšali, saj bomo staršem podarili medovito drevo in tako pripomogli k prepotrebni zasaditvi dreves. Starši in otroci bodo imeli lep spomin in še koristno bo za čebele ter celotno človeštvo,« pravi župan Franc Zdolšek.
Po njegovih besedah so v občini že v preteklosti vložili veliko truda in namenili pozornost skrbi za čebele in razvoju čebelarjenja ter dosegli pomembne rezultate. Med drugim je Čebelarska zveza Slovenije Thermano Laško razglasila za čebelam najbolj
prijazno podjetje v Sloveniji, Občina Laško je večkratna prejemnica naziva Čebelam prijazna občina. Kot pravijo v občinski upravi, se občina z veseljem vključuje v projekt Dan sajenja medovitih rastlin 2022, ki bo na pobudo Čebelarske zveze Slovenije 26. marca. Hkrati je občina s čebelarskim društvom postavila več šolskih čebelnjakov ter se zavezala, da bo pri sajenju dreves na javnih površinah sadila tudi medovite rastline in tudi tako izboljšala pogoje za razvoj čebelarstva v lokalni skupnosti. Ob tem v občini napovedujejo, da bodo v projekt sajenja medovitih rastlin vključili tudi osnovne šole in druge organizacije, društva in posameznike iz lokalnega
okolja.
'	BA
Občina Laško staršem novorojenčkov podeljuje tudi enkratno denarno pomoč, in sicer 200 evrov za prvega otroka, 225 evrov za drugega in 250 evrov za tretjega in vsakega naslednjega otroka. Lani se je v laški občini rodil 101 otrok.
JES>. j; j
vJgj O a : ° O 1 ч i Jji
Občina Laško staršem novorojenčkov po novem podarja sadike medovitih dreves. (Foto: Pixabay)
Voda poškodovala vrtec
DOBJE - Občinski svet bo kmalu odločal o proračunu za letos, ki bo težek približno 1,1 milijona evrov. Sprejem tega dokumenta bo podlaga za začetek nekaj novih načrtovanih naložb. Medtem ko izvajalci določene pomembne projekte že izvajajo.
Župan Franc Leskovšek je dejal, da želi občina letos izboljšati vodooskrbo v naseljih Lažiše in Loke. Gre za dva kraka vodovoda za približno deset gospodinjstev. Posodobila bi rada del javne poti proti naselju Spodnje Brezje. Prejela je še pobudo šentjurske občine, da bi skupaj preplastili del ceste Jezerce-Kalobje. »Trenutno za to ne vidim denarja, vendar se lahko med letom še marsikaj spremeni,« je dejal dobjanski župan. Dodal je, da bo do prvega marca končana obnova vrtca. V tej komaj dvanajst let stari zgradbi so imeli zaradi slabo izvedene gradnje precejšnje težave zaradi puščanja vodovodne napeljave. »Napak nismo takoj odkrili. Nastala je precejšnja škoda, popravila nas bodo veliko stala,« je povedal. Vsa dela še niso končana, je pa končana zunanja hidroizolacija stavbe. Še eno pomembnejših naložb po njegovih besedah predstavlja urejanje industrijske cone. Tam trenutno izvajalci urejajo oskrbo z elektriko, medtem ko bo sedem gradbenih zemljišč za vlagatelje dokončno pripravljenih do začetka maja.	TS
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Priprave na zahtevno prenovo stare šolske stavbe
Stoletnico bodo pomladili
SLOVENSKE KONJICE - Občina se je lani prijavila na javni razpis ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za sofinanciranje naložb v vrtcih in osnovnem šolstvu ter bila izbrana s projektom statične prenove in obnove najstarejše stavbe OŠ Pod goro. Gre za eno večjih naložb v občini, ki jo bo ministrstvo sofinanciralo v vrednosti 970 tisoč evrov, razliko do celote, ki je ocenjena na približno 2 milijona, bo zagotovil občinski proračun.
TATJANA CVIRN
Za letos načrtuje občina pripravo dokumentacije, za prihodnje leto začetek del,
Osnovno šolo Pod goro obiskuje malo več kot 500 učencev, ki so razdeljeni v tri povezane stavbe. Najmlajši del je iz leta 1991, drugi iz leta 1986 je energetsko že prenovljen, medtem ko je najstarejši, ki sega v leto 1909, nujno potreben pre-
nove. V stavbi so še leseni stropi, v kleti je veliko vlage. »Električna napeljava ne zadostuje več, omrežje je preobremenjeno, vodo ogrevamo z električnimi grelci, kar je energetsko negospodarno,« razlaga ravnateljica šole Darja Ravnik. Stavbo bi prenovili statično in energetsko ter s tem tudi izboljšali kakovost bivanja učencev in učiteljev.
Ravnikova je vesela, da bo šola na podstrešju stavbe pridobila še dve učilnici in tri kabinete ter v kleti prostor za hrambo in potrebe kuhinje. Šola bo tako rešila tudi občasno prostorsko stisko, kadar bo otrok več in ko se bodo učenci višjih razredov delili v skupine pri nekaterih predmetih ter zato potrebovali dodatne učilnice.
Sogovornica se strinja, da bi bila novogradnja manj zahteven zalogaj, a zaradi deloma zaščitene stavbe to ne gre. Ob prenovi bo zato treba upoštevati tudi navodila zavoda za varstvo kulturne dediščine, po katerih morata fasada in stopnišče ohraniti sedanjo podobo.
V času prenove, ki naj bi se začela prihodnje leto, se bodo učenci morali seliti drugam, kar bo gotovo pri-
Najstarejša stavba OŠ Pod goro v Slovenskih Konjicah potrebuje prenovo.
neslo vrsto organizacijskih in logističnih težav, na katere se šola že zdaj pripravlja.
Nenavadna podružnica
V teh dneh se vpisujejo bodoči prvošolci in šola se posebej trudi, da bi staršem predstavila prednosti, ki jih ponuja podružnična štiriletna šola v Špitaliču (druga podružnica je šola s prilagojenim programom V parku). V Špitaliču se že nekaj let srečujejo z manjšim zanimanjem za vpis prvošolcev.
Starši se pogosto raje odločijo, da otroke odložijo v matični šoli na poti v službo, nekateri so tudi prepričani, da je v matični šoli boljša ponudba. »V Špitaliču je program naravnan tako, da imajo otroci predvsem veliko stika z naravo. Obvezen del opreme otrok so škornji, saj na prostem preživijo večino ur pouka, uvajamo gozdno pedagogiko, gradimo medge-neracijsko povezovanje ...« našteva ravnateljica, ki je prepričana, da gre za visoko kakovost pouka. »Ko smo na
V občini bodo letos energetsko prenovili podružnično šolo Tepanje, ki sodi k OŠ Ob Dravinji, in podružnično šolo Sv. Jerneja, ki sodi k OŠ Loče.
ministrstvu predstavljali, kaj počnemo, so ugotavljali, da bi bila takšna šola nekje v bližini Ljubljane tako zaželena, da bi morala zavračati otroke. Želimo, da šola ostane v kraju, ker bo sicer tudi kraj začel umirati,« opozarja Ravnikova.
Foto: arhiv OŠ Pod goro
Občinsko stanovanje naprodaj
DOBRNA - Občina prodaja dvoinpolsobno stanovanje v večstanovanjskem bloku v središču kraja. Občinsko stanovanje meri 77 kvadratnih
metrov, izhodiščna cena je določena pri 109 tisoč evrih. Ponudniki morajo do 28. februarja vplačati varščino, ki znaša deset odstotkov izho-
diščne cene. Občina ponudbe zbira do 2. marca.
Pri izbiranju najugodnejšega ponudnika bo komisija kot kriterij upoštevala višino ponujene kupnine. Najugodnejši bo ponudnik z najvišjo ponujeno ceno.
Kot je pojasnila višja svetovalka v Občini Dobrna Mateja
Z novo cesto se na odseku Hrastnik-Zidani Most obetajo štirje novi mostovi, eden tudi preko Savinje.
120 milijonov za izboljšanje prometne varnosti
LAŠKO, HRASTNIK - V naslednjih letih se na območju srednje Save od Hrastnika do Zidanega Mostu obetajo koreniti posegi v prostor. Ministrstvo za infrastrukturo bo namreč predvidoma v prihodnjem letu tam začelo uresničevati 120 milijonov evrov vreden projekt gradnje nove ceste Hrastnik-Zidani Most z deviacijo ceste Rimske Toplice-Zidani Most-Radeče.
Sprejemanje državnega prostorskega načrta za omenjeni projekt je v sklepni fazi. Dokument je do 23. marca v javni obravnavi. Do takrat lahko občani izrazijo pripombe in predloge gle-
de razgrnjenega gradiva. Začetek del na novi cestni povezavi je predviden v prihodnjem letu, dokončanje prve faze pa leto kasneje.
Nova cestna povezava med Hrastnikom in Zidanim Mostom bo dolga približno deset kilometrov, na njej bodo trije mostovi čez Savo, nov most čez Savinjo, štirje nadvozi nad železniško progo, dva podvoza, 32 prepustov hudourniških pritokov Save in Savinje, 1,23 kilometra opornih konstrukcij ter okoli 7 kilometrov podpornih konstrukcij. Zaradi gradnje bo treba porušiti upravno stavbo Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku, urediti
Smrečnik, se je občina za prodajo stanovanja na naslovu Dobrna 5b odločila, ker je to še edino občinsko stanovanje v sklopu blokov v središču Dobrne, vsa druga stanovanja v teh blokih so namreč v lasti etažnih lastnikov. Omenjeno stanovanje po velikosti tudi presega predpisane normative
za dodelitev v neprofitni najem čakajočim na čakalni listi.
Na čakalni listi je trenutno pet prosilcev. Občina Dobrna ima sicer 17 neprofitnih stanovanj. »Pet jih ima na naslovu Dobrna 14b, tam je tudi enajst neprofitnih stanovanj v lasti Stanovanjskega sklada RS. Še pet neprofitnih
stanovanj ima občina v Lo-kovini ter sedem v graščini Gutenek,« je povedala Mateja Smrečnik. Nakupa novih stanovanj Občina Dobrna zaenkrat ne načrtuje, kupnino od stanovanja, ki je naprodaj, bo najverjetneje namenila za obnovo najemnih stanovanj.
BA
nadvoze Krnica, Šavna Peč in Majland ter razširiti križišče v Zidanem Mostu.
Po navedbah ministrstva je osnovni cilj načrtovane ureditve izboljšanje prometne povezave od Hrastnika do Zidanega Mosta. »Sedanja cesta na omenjenem odseku zaradi neustreznih horizontalnih in vertikalnih elementov, preozkega vozišča, prenizkih in preozkih podvozov ter nivojskih križanj z železnico predstavlja ozko grlo in ne zagotavlja nemotenega in varnega prometa,« so utemeljili.
BA, STA Foto: arhiv NT
Prostofer vozi tudi Vojničane
VOJNIK - Kot mnoge občine se je tudi vojniška pridružila projektu Prostofer, ki celovito rešuje problematiko mobilnosti starejših občanov, saj pomeni brezplačne prevoze za tiste, ki nimajo možnosti uporabe svojega ali javnega prevoza in tudi nimajo svojcev, ki bi jim pri tem lahko pomagali. Prvi uporabniki so se tako v tem tednu že odpravili po opravkih.
Vojniški občinski svet je v proračunu zagotovil sredstva za najem električnega avtomobila, namenjenega brezplačnim prevozom,
ki so ga namenu predali minuli teden. Prostovoljni vozniki, ki v projektu Prostofer izvajajo brezplačne prevoze, so opravili izobraževanje in tako so v tem tednu starejše občane že vozili po nujnih opravkih, do zdravnika, v lekarno, banko ali do drugih javnih ustanov. »Imamo deset prostovoljcev, ki so občanom pripravljeni pomagati s prevozi. Verjamem, da bo ta program tudi v naši občini lepo zaživel in da bo koristil najbolj ranljivim občanom,« je ob začetku izvajanja v občini dejal vojniški župan Branko Petre.
Kako deluje Prostofer?
Uporabnik, ki potrebuje prevoz, pokliče na brezplačno številko 080 10 10. Klicni center nato o prevozu obvesti prostovoljnega voznika. Klicni center je za rezervacije prevozov na voljo vsak delovnik med 8. in 18. uro. Rezervacijo prevoza je treba napovedati vsaj tri dni pred izvedbo storitve. Vozniki prostovoljci prevoze opravljajo od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro, izjemoma se lahko dnevi in ure tudi prilagodijo potrebam, pojasnjujejo v Občini Vojnik.
BA
Župan Branko Petre simbolično predaja ključe avtomobila prostovoljki Darinki Furlan. (Foto: Lea Sreš)
10
IZ NAŠIH KRAJEV
Iz telovadnice v ravnateljevo pisarno
Še nekaj dni in OŠ Braslovče bo dobila novega ravnatelja. Prvega marca bo to mesto zasedel domačin Boštjan Bradeško, ki je bil zadnjih deset let kot učitelj športa in podaljšanega bivanja zaposlen v OŠ Antona Aškerca Velenje. Za mesto ravnatelja se je potegoval že pred petimi leti, a mu takrat ni uspelo prepričati vseh odločevalcev. Tokrat je bilo drugače.
SPELA OZIR
»Izziv, da bi se preizkusil v vlogi ravnatelja, je v meni tlel že nekaj časa. Dobro sem razmislil, ali je res to, kar si želim, in se odločil, da ga bom
sprejel. Zagotovo bo novo delo precej drugačno od dosedanjega, ko sem v prvi vrsti sodeloval z otroki. Po novem bodo mojo glavno skrb pred-
stavljali organizacija dela in pouka, sodelovanje z zaposlenimi in vse drugo, kar prinaša vloga ravnatelja,« je povedal Boštjan Bradeško, rojen Ljubljančan, ki se je v Parižlje z ženo preselil po končani fakulteti za šport. V lokalno okolje se je takoj zelo dobro vključil. Od leta 2019 je predsednik PGD Parižlje-Topovlje. Na tem mestu je nasledil Tomaža Žoharja, ko je ta postal župan Občine Braslovče. Na njegovo pobudo je začel delati tudi z mladimi gasilci.
»Do takrat je bil njihov mentor Tomaž Žohar. Ker sem iz pedagoških vod, me je prosil, ali bi lahko prevzel vodenje mladih gasilcev. Z veseljem sem sprejel. Menim, da mora posameznik s krajem živeti in se v njem udejstvovati,« pravi Bradeško.
Tektonskih premikov ne bo
Kot ravnatelj bo njegova letošnja prva skrb, da bodo v OŠ Braslovče uspešno končali šolsko leto. »Vodstvo šole
Za boljšo oskrbo s pitno vodo
CELJE - V mestni četrti Slavko Šlander bosta celjska občina in javno podjetje Vodovod - kanalizacija letos obnovila dotrajano vodovodno omrežje. Kot poudarjajo pristojni, gre za pomembno naložbo za nemoteno dobavo kakovostne pitne vode.
Mestna občina Celje kot lastnica infrastrukture in javno podjetje Vodovod - kanalizacija kot upravljavec javnega vodovoda bosta na območju med Čopovo in Škvarčevo ulico ter železniško progo na severni in Ljubljansko cesto na južni strani obnovila dotrajano in nezanesljivo vodo-
vodno omrežje in vsem uporabnikom na tem območju zagotovila nemoteno dobavo kakovostne pitne vode.
Izvajalec gradbenih del, ki še ni izbran, saj je razpis še vedno odprt, naj bi začel delati predvidoma spomladi, dela pa naj bi končal v približno šestih mesecih, trajala pa bodo približno šest mesecev. Projekt zajema zamenjavo 1387 metrov vodovodnih cevi ter obnovo in prevezavo obstoječih hišnih priključkov. »Sedanje vodovodno omrežje je že dotrajano in zato nezanesljivo. Stare cevi je treba zamenjati s cevmi iz
nodularne litine. Takšne cevi so namreč povsem zamenjale cevi iz sive litine, ki so jo uporabljali v preteklosti. Njihova prednost je v tem, da imajo večjo natezno trdnost in večjo žilavost, zaradi česar so bolj odporne na mehanske poškodbe in imajo daljšo življenjsko dobo,« so sporočili iz celjske občine.
Projekt je ocenjen na dobrih 483.000 evrov brez DDV. Občina bo obnovo vodovoda financirala iz najemnine za infrastrukturo, obnovo vodovodnih priključkov pa iz dela omrežnine, ki je namenjen obnovi.
»Sedanji vodovodi bodo med gradbenimi deli še naprej delovali. Po izgradnji novega vodovoda in po opravljenem tlačnem preizkusu ter dezinfekciji bosta nekaj časa obratovala oba vodovoda. V tem času bomo obnovili tudi vodovodne priključke, objekte pa ob tem prevezali s starega na nov vodovod. Preskrba s pitno vodo zato ne bo motena dlje kot bo nujno potrebno oziroma samo v času prevezovanja priključkov s starega na novo omrežje,« še pojasnjujejo na občini in zatrjujejo, da bodo uporabnike o tem pravočasno obvestili.
LKK
Čira čara kmalu v novih prostorih
Ker se med ljudmi in tudi zaposlenimi vedno pogosteje poraja vprašanje, kdaj bo za sanacijo prišla na vrsto enota Gaberje Vrtca Tončke Čečeve, kjer je nekaj skupin nameščenih v precej dotrajani vili, smo na občino naslovili tudi to vprašanje. Odgovore bomo objavili v naslednji številki Novega tednika.
CELJE - V Škapinovi ulici v Celju, kjer trenutno domu-je enota Čira čara, bo občina prihodnje leto začela graditi nov vrtec. Že letos bo zgradbo, ki je bila zgrajena leta 1986 in je že dotrajana ter energetsko neustrezna, porušila. Na istem mestu bo nato v naslednjem letu zrasel nov sodoben vrtec.
Otroci in starši v letošnjem šolskem letu še ne bodo občutili sprememb, medtem ko prihodnje šolsko leto otrok v enoto Čira čara pristojni ne
bodo vpisovali, ampak jih bodo prerazporedili v druge enote Vrtca Zarja oziroma v enote drugih celjskih vrtcev, so sporočili iz Mestne občine Celje. V druge vrtčevske enote bodo 1. septembra premeščeni tudi otroci, ki so zdaj varovanci enote Čira čara in jeseni še ne bodo šli v šolo. V omenjeni enoti trenutno delujejo štirje oddelki, v katerih je skupno šestdeset otrok. Večina otrok iz starejšega oddelka bo septembra že sedla v šolske klopi, otroke iz drugih
treh oddelkov bo treba prerazporediti.
»Trenutno pridobivamo projektno dokumentacijo, za katero smo v letošnjem občinskem proračunu rezervirali petdeset tisoč evrov. Dinamika gradnje in ocenjena vrednost naložbe bosta znani šele potem, ko bo projektna dokumentacija izdelana. Že zdaj lahko zatrdimo, da bo nova vrtčevska enota sodobna in zelo prijetna, tako da se bodo otroci v njej dobro počutili. Verjamemo, da bodo nove pridobitve v Škapinovi
ulici veseli tudi starši. Na igrišču vrtčevske enote Čira čara bo izvedena tudi sanacija zemljine,« so še sporočili iz celjske občine.	LKK
in učitelji vse za novo šolsko leto začnemo pripravljati že maja in junija. Ta program nato celo šolsko leto uresničujemo. Nekih tektonskih premikov sredi leta zagotovo ni smiselno uvajati. Potem pa novim izzivom naproti,« še pravi novi ravnatelj, ki si želi čim prej spoznati sistem delovanja braslovške osnovne šole in kader ter se po potrebi lotiti morebitnih izboljšav.
S športnim parkom
Braslovčani so se lani veselili novega prizidka k osnovni šoli, s katerim so rešili večletno prostorsko stisko. Že takrat je župan napovedal, da je zdaj skrajni čas, da se zavzeto lotijo tudi gradnje športnega parka. Učenci njihove šole se morajo namreč na športne dneve voziti na atletsko igrišče na Polzelo ali v Žalec. Velika verjetnost je, da se bodo v času Bradeško-vega mandata v Braslovčah veselili te nove športne pridobitve, ki po njegovih bese-
Na razpis za ravnatelja se je prijavilo sedem kandidatov. Po končanih postopkih se je v prostorih OŠ Braslovče decembra predstavilo pet kandidatov, ki so izpolnjevali vse zakonsko predpisane pogoje za ravnatelja. Po predstavitvi so svoje mnenje podali učiteljski in vzgojiteljski zbor, svet staršev šole in svet staršev vrtca ter lokalna skupnost. Svet zavoda OŠ Braslovče je za ravnatelja izbral Boštjana Bradeška.
Da bo vode dovolj tudi poleti
VRANSKO - Malo manj kot deset tisoč prebivalcem Spodnje Savinjske doline se obeta boljša oskrba s pitno vodo. Šoštanjsko podjetje Nivig gradi šestkilometrski vodovod Zaplanina-Ločica-Vransko v vrednosti skoraj 2,2 milijona evrov. Javno komunalno podjetje (JKP) Žalec bo pridobilo nov vodni vir Zaplanina z zgradbo za pripravo vode in šest kilometrov vodovoda od zajetja do vodohrana Vransko.
Po besedah direktorja žalske komunale mag. Janeza Primožiča bodo z gradnjo omenjenega vodovoda povečali zanesljivost in varnost oskrbe s pitno vodo, a ne samo v občini Vransko, temveč tudi v občinah Braslovče, Polzela in Prebold, ki prav tako sodelujejo pri projektu in v katerih so vodovodni sistemi povezani s tem vodovodom. Izvajalec del naj bi gradnjo končal predvidoma aprila prihodnje leto. Nov vodni vir bo oskrboval natančno 9.604 Spodnjesavinjčane.
Gradnja vodovoda je sicer del širšega projekta Oskrba s pitno vodo v Savinjski regiji, pri katerem sodeluje vseh šest občin Spodnje Savinjske doline. Celotna operacija je vredna 3,6 milijona evrov in zajema gradnjo skoraj 11 kilometrov novih vodov v vodovodnem omrežju in skoraj dva kilometra obnov. 73 odstotkov projekta bosta sofinancirala država in Kohezijski sklad Evropske unije.
ŠO
Šoštanjsko podjetje Nivig gradi šestkilometrski vodovod Zaplanina-Lo-čica-Vransko v vrednosti skoraj 2,2 milijona evrov. (Foto: TT)

Novi ravnatelj OŠ Braslovče je Boštjan Bradeško. Domačin, ki zadnjih deset let poučuje šport in podaljšano bivanje v OŠ Antona Aškerca Velenje. (Foto: TT)
dah ne bo veliko doprinesla le šoli, temveč celotni občini. Kot učitelj športa se namreč dobro zaveda, kako pomembno je gibanje za zdravje. To je bilo v času epidemije na veliki preizkušnji. Gibalne sposobnosti marsikaterega učenca so se zaradi šolanja od doma prej poslabšale.
KULTURA
11
Odkritje celopostavne figure Josipa Pelikana
Sto petdeset let skrbi za lepo mesto
Muzej novejše zgodovine Celje je preteklo sredo v svojih prostorih v sodelovanju s Turističnim in kulturnim društvom Celje pripravil svečanost ob njegovi stopetde-setletnici. Tematskemu vodenju po razstavi Lepo mesto in po premierni izvedbi oživljene pesmi Ob Savinji je sledilo odkritje celopostavne figure Josipa Pelikana.
LUKA ŽERJAV
Razstava, ki so jo odprli decembra lani, je nastala ob stopetdesetletnici ustanovitve turističnega in kulturnega društva, ki je v svoji bogati preteklosti nosilo različna imena: Verschöningungs verein, olepševalno društvo, olepševalno in tujskoprome-tno društvo, olepševalno in turistično društvo, turistično društvo, turistično in kulturno društvo. Člani celjskega turističnega društva so poldrugo stoletje ves čas skrbeli za lepši videz mesta, postavili so mestni park, kopališča na
Savinji, prispevali k ohranitvi in ureditvi Starega gradu, za promocijo mesta so izdali številne razglednice, brošure, prospekte, vodiče in drugo literaturo o Celju in okolici.
Na razstavi, ob kateri je izšel tudi slikovno bogat katalog, ni predstavljena le zgodba stopetdesetletne zgodovine društva, ampak tudi zgodba o mestu z bogato zgodovino, imenitnimi znamenitostmi in urejeno okolico, torej zgodba o lepem mestu. Matija Golner, predsednik Turističnega in kulturnega
društva Celje, je ob odprtju razstave povedal, da je ta resnično poklon društvu. »Odločili smo se, da bomo ob tej obletnici pripravili obširnejšo razstavo, ki jo spremlja tudi obsežen katalog. Tudi zato, ker so informacije o delovanju društva zelo razpršene in jih je mogoče najti v različnih ustanovah, ki so tudi sodelovale pri tem projektu s svojim gradivom,« je povedal Matija Golner, ki društvo vodi od leta 2005. V preteklosti se je sicer izmenjalo sedemnajst predsednikov. Pod njegovim vodstvom so začeli razvijati nove projekte - Celjska kraljica, Celjska zgodba in prirejanje razstav v Kvartirni hiši, kjer imajo tudi svoj sedež. Nekoč je društvo imelo več tisoč članov, danes jih šteje malo več kot petdeset.
Foto: Sherpa
Na svečanosti je Matija Golner odkril novo celopostavno figuro Josipa Pelikana, ki se je v Kvartirni hiši pridužil figuram Alme M. Karlin, Celjskim grofom in drugim pomembnim celjskim osebam
Poezija iz samovarja spet v živo
V torek so v mali dvorani Celjskega doma pripravili prireditev Poezija iz samovarja, ki jo že nekaj let zapored ob podpori Društva Slovenija Rusija in Sklada Toneta Pavčka pripravlja Gimnazija Celje - Center (GCC). Po lanski spletni čajanki so letos ponovno dogodek izvedli v živo.
Pester literarno-glasbeni program so pripravili sedanji in nekdanji dijaki
GCC z gosti, za kulinarični izbor ruskih jedi so poskrbeli dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Z mislijo na trenutne družbene razmere so kulturni večer naslovili Človek potrebuje človeka. V preteklih letih so dijaki z besedo, glasbo in s plesom v slovenščini in ruščini že osvetlili literarno ustvarjanje Anne A. Ahmatove, a tudi drugih velikanov ruske književnosti, kot so Puškin, Jesenin, Blok. Letos
so posvetili večer Marini I. Cvetajevi, karizmatični pesnici z nenavadnim opusom. Njeno življenje je bilo polno preizkušenj, še posebej v porevolucio-narni Rusiji. Sredi njenega trpljenja in bolesti so nastajale prekrasne pesmi, ene najlepših, kar jih rusko slovstvo pozna. V življenju je bila preganjana, prepovedana, pozabljena. Danes je znotraj svetovne književnosti dobila mesto, ki si ga zasluži. Njene pesmi
so čutne, intimne, včasih nagajivo iskrive, drugič filozofsko poglobljene ali nadvse tragične, vselej pa iskrene in polne žara. Z dogodkom so tako tudi obeležili osemdeseto obletnico njene smrti in stotrideseto obletnico njenega rojstva.
S Poezijo iz samovarja so na GCC nadaljevali pestro dogajanje v mesecu kulture. Kulturno pestra bo tudi pomlad. 17. marca bodo v Narodnem
domu Celje pod častnim pokroviteljstvom Veleposlaništva Republike Avstrije in v sodelovanju s partnersko šolo Borg Bad Radkersburg pripravili prireditev ob svetovnem dnevu poezije, 5. aprila bodo v Celjskem domu zavrteli tradicionalni Vrtiljak dijakov programa predšolska vzgoja, 13. aprila bodo na GCC pripravili tradicionalni Pomladni koncert.
LŽ
GLEDALIŠČE
30. DNEVI KOMEDIJE GEE5E

BRANKO ZAVRSAN IN ANSAMBEL
Bodi
3- gledališče!
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
MATJAŽ ZUPANČIČ
Nova rasa
SNG DRAMA LJUBLJANA
JURE KARAS
17 JURE
3 Čudovita
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TRST, SITI TEATER BTC
BRINA KLAMPFER, KAJA BLAZINŠEK
19
3. Paloma
SLOVENSKO MLADINSKO
GLEDALIŠČE,
AGRFT IN DRUŠTVO KUD
ЛН PO MOTIVIH 21 PETRONIJEVEGA SATIRIKONA
3" Pojedinapri " Trimalhionu
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
22. 3.
23. 3.
24. 3.
25- Kozlovska 3- sodba v Višnji Gori
26. 3.
dnevikomedije.si
15-26.3.2022
12
NAŠA TEMA
Val stavk - delavci bi imeli višje plače, država ima vse globlje dolgove
Nekaterim kos pogače,
drugim drobtinice?
Če nekomu podariš velik kos pogače in drugemu le drobtinice, oba ne bosta enako zadovoljna. Zato ni presenetljivo, da je dogovor o precejšnjem povečanju plač zdravnikov povzročil učinek domin. Sredi februarja so stavkali zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, saj sindikati z vlado niso dosegli dogovora o dvigu plačnih razredov ter dogovora o standardih in normativih. Za 9. marec je napovedana stavka v vzgoji in izobraževanju.
TINA STRMČNIK
Ni prvič, da nekateri sindikati vlado opozarjajo, da je z ločenimi dogovori s posameznimi skupinami, v prvi vrsti z zdravniki, posegla v enoten plačni sistem. In da je treba ponovno vzpostaviti ustrezna razmerja ter plače dvigniti vsem drugim. Kaj takšne zahteve pomenijo za javne finance? Naš bruto domači proizvod se je leta 2020 glede na preteklo leto znižal za 4,2 odstotka. Državni proračun je bil v letih 2020 in 2021 v rdečih številkah. Leta 2020 je primanjkljaj znašal 3,5 milijarde evrov, leta 2021 skoraj tri milijarde evrov. Ni vseeno, da sindikati stavkovne dejavnosti izvajajo v predvolilnem času. Kot tudi to, da ekonomisti svarijo, da javni dolg astronomsko narašča.
Ne le za višjo plačo, za dostojanstvo
V zdravstvenih domovih, bolnišnicah, socialnovarstvenih zavodih, centrih za socialno delo in lekarnah so sredi minulega tedna stavkali, potem ko sindikati zdravstva in socialnega varstva na pogajanjih z ministrstvom za zdravje niso dosegli napredka. Stavkajoči želijo pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo. Ob tem ves čas poudarjajo, da ne gre zgolj za plače, želijo si, da bi po letih usklajevanj vendarle dosegli dogovor o določitvi standardov in normativov.
»Stavko smo napovedali s li tudi, da bomo pogajanja za
težkim srcem, a žal nas drugače nihče ne sliši,« je na stavkovni dan dejal predstavnik sindikata zdravstva in socialnega varstva v Splošni bolnišnici Celje Matej Velenšek. Kot pravi, se zaposleni zavedajo, da je njihovo delo takšno, da je stavko v pravem pomenu težko izpeljati, saj bi lahko s tem nenamerno povzročili težave tistim, ki niso krivi za nastali položaj. »V gospodarstvu je drugače. Stroje lahko ustavimo. Tudi v šolstvu je stavko verjetno lažje izvesti. Žal smo bili primorani v ta skrajni ukrep,« je še dejal sindikalni predstavnik.
Osnovni povod za tokratno stavko zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu je bil ignorantski odnos vlade, ki je zavlačevala nadaljevanje pogajanj, ki so se začela že avgusta lani. »Sredi novembra smo nato sprejeli dogovor in zaposlenim pretežno v zdravstveni negi so se nekoliko popravile plače, povišali so se jim plačni razredi. Dogovor za dvig plač se je nanašal predvsem na kadre, ki so takrat množično odhajali iz bolnišnic na osnovno raven ali v druge dejavnosti. V tem dogovoru smo zapisa-
druge poklicne strukture v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva nadaljevali 15. januarja,« je sindikalno dogajanje v drugi polovici lanskega leta strnil Velenšek.
Sindikati so že deset dni pred dogovorjenim rokom vlado pozvali k predstavitvi izhodišč za nadaljevanje pogajanj, a so se vladni predstavniki ves čas izgovarjali na epidemijo. »Ta uradno sploh ni bila razglašena. Okužb je bilo res veliko in vsi zaposleni so delali v izjemno težkih razmerah, ob čemer niso prejemali dodatkov, ker epidemije uradno ni bilo,« je še poudaril sogovornik.
Z zamudo in norčavo
Vlada je nato izhodišča za nadaljevane pogajanj sprejela z zamudo, konec januarja. A je s tem sindikate le še dodatno razjezila. »Predstavljena so bila izhodišča, ki bi jih težko tako imenovali. Kot bi se kdo norčeval iz zaposlenih,« pove predstavnik sindikata zdravstva in socialnega varstva v Splošni bolnišnici Celje. »V teh izhodiščih je bilo predvidenih pet milijonov evrov za vse kadre, pri čemer je vlada vmes spre-
Minister za zdravje Janez Poklukar je na dan stavke dejal, da ne vidi razlogov zanjo. Napovedal je pogovore z mladimi zdravniki in zdravniki na osnovni ravni zdravstva. Minister za delo Janez Cigler Kralj je takrat dejal, da stavka ni upravičena in da vlada še vedno ponuja dialog.
jela izhodišča za pogajanje z zdravniki in zobozdravniki, ki jih je precej manj kot nas, a so njihova izhodišča vredna 113 milijonov evrov. Na podlagi tega smo zahtevali podobna izhodišča in dvig plač.«
Hkrati so sindikati že pripravili nasprotni predlog. Kot poudarja Velenšek, ne zahte-
Matej Velenšek: »Ne zahtevamo nemogočega. Želimo le, da delo enakovredno ovrednotimo.«
vajo šest plačilnih razredov višje izhodiščne plače, predvsem si želijo nadaljevanje lani začetih pogajanj. Ob tem želijo, da so drugi zaposleni obravnavani enako kot tisti v zdravstveni negi, ki so bili zvišanja plač deležni po dogovoru novembra lani. »Že takrat smo se zavedali, da so se s tem naredila velika nesorazmerja, tako smo se že takrat dogovorili, da bomo poiskali dogovor, kako jih odpraviti.« Poleg ukinitve plačnih nesorazmerij si sindikati že leta prizadevajo za sprejem standardov in normativov.
Sogovornik ob tem poudarja, da se je treba zavedati, da je delo v zdravstvu skupinsko. »Poleg zdravnika, ki je nosilec dejavnosti, sta v ambulanti še medicinska sestra in administrator, potem so tukaj še strežnice, vzdrževalci. Vsi kadri so pomembni za nemoteno delo,« opozarja sindikalni predstavnik in ob tem izpostavi fizioterapevte, ki so bili v prejšnjem krogu pogajanj povsem prezrti. »Tudi v tokratnem
predlogu se jim ponujajo zgolj drobtinice, dvig za en plačilni razred. To je nedopustno, to je norčevanje.«
Večinoma delali brez
odstopanj
Čeprav je bilo na dan stavke tudi v javnih zavodih v regiji odpovedanih nekaj nenujnih pregledov, so zaposleni delali brez odstopanj, v večini zavodov je bilo delo organizirano po nedeljskem delovnem času. »Ves čas poudarjamo, da ta stavka ni uperjena proti ljudem in vodstvom zavodov, temveč proti političnim od-ločevalcem, ki nas ne želijo slišati,« pravi Velenšek in dodaja, da večina bolnikov to razume.
Poleg tega, da si prizadevajo za ukinitev plačnih nesorazmerij, si sindikati v zdravstvu in socialnem varstvu že leta prizadevajo za sprejem standardov in normativov. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
Številni stavkajoči zaradi narave dela niso mogli povsem opustiti svojih obveznosti. Veliko jih je stavkalo le v delu delovnega časa. Nekateri so delali ves čas in so na neprimerne pogoje in odnos, ki jim ga iz-
kazujejo vladajoči, opozarjali s priponkami. Vodstvo celjske bolnišnice stavke ni preprečevalo, podobno je bilo tudi v večini zdravstvenih domov in domov za starejše v regiji.
LKK
Počutijo se, kot da so spregledani in na robu družb
V Svizu poudarjajo, da so v zadnjih petih letih plače zaposlenih v vzgoji in izobraževanju naraščale trikrat počasneje kot na primer v vojski ali policiji. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
NAŠA TEMA
13
Država zapravlja denar, ki ga nima
Dogovor, ki ga je vlada sklenila z zdravniki, ko je dovolila, da bodo njihove plače poskočile za najmanj šest razredov, je po prepričanju red. prof. dr. Maksa Tajnikarja z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani ena njenih največjih ekonomskih napak. Nobeno presenečenje ni, da se po takšnem popravku zdravniških plač podobne zahteve širijo v druge dele javnega sektorja, pravi sogovornik. In dodaja: »To zahteva denar, ki ga naša država preprosto nima.«
Tajnikar je pojasnil, da je bil popravek plač pri medicinskih sestrah lani decembra upravičen. Z denarjem je bilo treba nagraditi njihov trud, saj so bile zaradi epidemije koronavirusa razmere res slabe. Zadnji dogovor z zdravniki po njegovem mnenju ni upravičen. »Že rast njihovih plač v letu 2020 je kazala na precejšnje prekoračenje. Zato je bilo pričakovano, da se bo vsak nadaljnji popravek zdravniških plač kot plaz razširil v druge dele javnega sektorja.«
Delavci so se v preteklosti pogajali za to, da bi bile njihove plače višje za odstotek ali dva. Medtem ko je zdravnikom uspelo doseči ogromno povišico.
Povišanje plač zdravnikov znese 113,5 milijona evrov na leto. Nepredstavljivo je, da je najnižje povečanje njihovih plač kar 23-odstotno. Pri vsem tem se moramo zavedati, da ta težava izvira že iz leta 2020. Takrat so se dogajale stvari, na katere smo bili v javnosti premalo pozorni. Plače v zdravstvu so takrat poskočile do 17,7 odstotka, medtem ko so v zasebnem oz. tržnem sektorju narasle za 3,8 odstotka. Že povišanje za 3,8 odstotka je bilo nenavadno, glede na to, da se je v
Red. prof. dr. Maks Tajnikar
Kot pravite, je bilo to, da bodo podobne zahteve sedaj imele druge skupine zaposlenih v javnem sektorju, pričakovano že po kmečki logiki. A tudi zato, ker imamo pri nas za javni sektor enoten sistem plač.
Naš enoten sistem plač v javnem sektorju je zastavljen tako, da en del ne more kar skočiti s postavljenih lestvic. Nekateri ljudje pravijo, da je ta sistem že razpadel, jaz menim, da ni. Doslej je bilo res ogromno popravkov, vendar so bili vsi izvedeni znotraj sistema. Zahteva zdravnikov, da bi izstopili iz javnega plačnega sistema, je veliko bolj zapletena, kot si morda javnost predstavlja. Na ekonomski fakulteti sem leta 2015 vodil velik projekt o prenovi zdravstvenega sistema v državi. S sodelujočimi smo pripravili približno osemdeset sklepov o tem, kaj bi bilo treba narediti. A ne vem, če jih je prebral še kdo razen nas. Med sklepi je bil predlog, da bi se zdravniki izdvojili iz sistema plač v javnem sektorju. Vendar ne zato, da bi imeli višje plače in da bi nastali takšni izredni skoki, kot so predvideni zdaj. Izdvojitev bi bila smiselna, ker je način, kako ustvarjajo prihodek zaposleni v zdravstvu, drugačen od načina, kako ustvarjajo prihodek zaposleni v administraciji, policiji, pravosodju, šolstvu, gasilstvu in vojski.
Ste lahko bolj nazorni?
Maks Tajnikar: »Popolnoma jasno je bilo, da bodo izjemna povečanja plač v zdravstvu povzročila učinek domin. Prav to je moj očitek zdravstvenemu ministru in ministru za javno upravo. Še posebej finančnemu ministru, ki je ob vsem tem kar tiho.«
letu 2020 naš bruto domači proizvod v primerjavi z letom prej znižal za 4,2 odstotka. Poskok plač v zdravstvu je presegel vse okvire. Za povišice plač v zdravstvu je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) iz svoje blagajne namenil le del denarja. Ta blagajna je namreč zmogla le kakšno šestodstotno povišanje plač. Preostanek, vreden 200 milijonov evrov, je država plačala iz proračuna, pri katerem je primanjkljaj že tako znašal 3,5 milijarde evrov.
Od kod država jemlje denar, da lahko eni skupini delavcev tako izdatno dvigne plače?
Država za plačilo višjih plač namenja denar, za katerega najame posojilo v tujini. Ne vem, ali se zdravniki zavedajo, da bodo njihova povišanja plač zelo verjetno plačevali še njihovi otroci in vnuki. Državni proračun je bil v letih 2020 in 2021 v rdečih številkah, leta 2020 je primanjkljaj znašal 3,5 milijarde evrov in leta 2021 skoraj tri milijarde evrov. Ker govorimo o zdravstvu, bi moral biti denar za povišanje plač v blagajni ZZZS. Ta blagajna je imela v letih 2020 in 2021 izgubo, večdesetmilijonska izguba je predvidena tudi v načrtu za letos. To pomeni, da denarja za višje plače ni. Ker se ZZZS ne more zadolževati, se zadolžuje država. Naš dolg izjemno narašča in skrajno ogroža Slovence ter slovensko gospodarstvo.
Zdaj so vsi deli javnega sektorja razen zdravstva plačani po stroških. Država iz državnega proračuna na primer pokrije vse stroške za delovanje vojske, denar namenja za plače vojakov in za naložbe. Vojaki ne prodajajo svojih storitev. V zdravstvu je drugače. Zdravstvo je plačano za storitve, ki jih opravijo zaposleni. Način plačevanja je urejen podobno kot v gospodarskih družbah oz. podjetjih. V zdravstvu gredo prihodki od storitev za plače in za dobiček. Zato imamo v našem plačnem sistemu skupine primerljivih primerov, točke, glavarine in pavšalni način. Takšen sistem ne velja le za Slovenijo, ampak ga imajo tudi drugod po svetu. Cilj takšnega načina plačevanja po storitvah je, da bi bile zdravstvene organizacije stroškovno učinkovite, da bi skušale ponuditi čim več storitev, da bi ravnale gospodarno in podobno.
Izstop zdravnikov iz sedanjega sistema plač v javnem sektorju, ki bi pripeljal le do oblikovanja njihovih plač po lestvici, drugačni od trenutno veljavne, je neumnost. Potem moramo opustiti točke in glavarine. Če ohranimo sistem plačevanja izvajalcev po storitvi, pa je razumljivo, da morajo biti plače odvisne od uspešnosti posamezne bolnišnice in posameznega zdravstvenega doma. Koncesionarji že delujejo tako - skrbno gledajo, koliko denarja jim na koncu ostane.
Obstaja volja za uvedbo takšnega sistema, kjer bi bile plače odvisne od uspešnosti posameznega zdravstvenega zavoda?
Zdi se mi, da zdravstveni delavci na želijo sistema, kjer bi bili plačani glede na poslovno uspešnost organizacije, kjer so zaposleni. Če bi bolnišnica opravila več programa in bi imela manj stroškov, bi namreč imeli boljše plače. Če bi delala slabo, bi imeli zaposleni nižje plače. Trenutno imajo sindikati moč na ravni celotne države. Če bi bili zaposleni plačani glede na uspešnost posameznega zdravstvenega zavoda, bi se moč sindikatov zmanjšala na raven posamezne organizacije. Zato si spremembe sistema seveda ne želijo niti sindikati, ki lahko zdaj »zaropotajo« po celi Sloveniji.
Zdaj imamo na eni strani v javnem sektorju izjemne zaslužke in na drugi strani zaposlene, ki so pod pragom minimalne plače. Kako urediti to neravnovesje?
Ena od možnosti je, da bodo ostali sindikati dosegli povišanja plač. Glede na oceno bomo za to potrebovali poldrugo milijardo evrov na leto. To pomeni polovico trenutnega primanjkljaja državnega proračuna, kar je ogromno. Ta denar lahko dobimo samo z zadolževanjem. Bojim se, da bodo obrestne mere že v nekaj mesecih narasle in se bodo države vse težje zadolževale. Lahko se zgodi, da bo vlada spet uvedla zakon za uravnoteženje javnih financ, najverjetneje še hujšo različico, kot je bila tista, ki je že bila v veljavi. Drugo možnost predstavljata razveljavitev dogovora z zdravniki in uskladitev dogovora v skladu s tem, kar državna blagajna zmore. Za to bi bilo potrebno politično preoblikovanje. Svojo odgovornost bi moral prevzeti minister za zdravstvo. Oba scenarija sta seveda zgodba sedanje vlade. Upam, da bo nova vlada pametnejša.
Kaj za pogajanja pomeni to, da smo v predvolilnem obdobju?
To pomeni, da se da izsiljevati. Lahko se zgodi, da bodo zaposleni v drugih panogah javnega sektorja tik pred volitvami šli na ulico, kar za vlado seveda ne bo dobro. Če bo vlada njihove zahteve uresničila, je očitno ne zanima, kaj bo čez leto ali dve ali celo že prej z javim dolgom, ki izrazito narašča.
Občutno povišanje plač velikokrat dosežejo tisti, ki imajo že tako dobre plače. So pa v javnem sektorju že nekatera področja, kjer se ljudje zaradi nizkih plač in velikih obremenitev sploh ne želijo več zaposlovati.
Pri popravkih, ki so jih nekatere medicinske sestre dosegle decembra lani, so bili učinki za vsakega posameznika zelo različni. Plačna skupina J pri tem sploh ni bila udeležena, zato je popravke vsekakor treba narediti. Povišanje plač za najnižje plačane delavce ni pomembno le zaradi vprašanja zdravstva, ampak zaradi revščine v državi. Nekateri poklici so vsekakor prenizko plačani. Minimalna plača bi morala človeku omogočiti normalno življenje. Gre za resno vprašanje, o katerem se moramo v Sloveniji pogovoriti. V trenutnem plačnem sistemu so spodnji razredi pod pragom minimalne plače, kar je neumnost. To bi bilo zelo preprosto popraviti, vendar vlada tega ne želi. Popravki plač zaposlenim v teh
TINA STRMČNIK
OB ROBU
Kako utrditi, kar je bilo porušeno?
»Zdravniki so, zahvaljujoč dodatkom, ki so jih prejemali v času epidemije koronavirusa, gradili hiše ter kupovali nove avtomobile in počitniške hiše na morju. Jaz imam kot inštrumen-tarka med operacijo prav tako ogromno odgovornost ter ob
tem opravljam najrazličnejša naporna dela. A zaslužim podobno kot trgovka v Ikei,« mi je pred dnevi na vprašanje, kaj pravi o zadnjem dvigu plač zdravnikom, dejala prijateljica, diplomirana medicinska sestra. Izdatno povišanje prejemkov za kadre v belih haljah je še toliko večje presenečenje v času, ko v naši državi kar 130 tisoč državljanov nima svojega osebnega zdravnika.
Res je, da zdravniki v svojo izobrazbo vlagajo leta študija, opravljajo specializacijo in je prav od njih odvisna kakovost okrevanja marsikaterega bolnika, če ne celo njegovo življenje. a se najbrž večina ljudi strinja, da si svojo plačo krvavo zaslužijo tudi drugi, ki v bolnišnicah ali domovih za starejše previjajo in kopajo bolnike, obračajo nepomične, vstavljajo katetre, skrbijo za terapijo. Sistem bi obstal brez vseh delavcev v kuhinji, pralnici, vzdrževanju, čiščenju, informatiki, dostavi... Da vlada z dvigi plač v posameznih delih javnega sektorja uničuje plačni sistem ter povzroča škodo zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter znanosti in kulturi, opozarjajo tudi v Svizu.
Včasih je bilo natančno določeno, za kolikokrat je lahko imel direktor višjo plačo od svojih podrejenih. Je danes za nekatere skupine ljudi meja res nebo? Je pri trenutnem stanju javnih financ in številnih neurejenih področjih, kot je na primer pokojninsko, razmislek o omejitvah navzgor res tako bogokleten? Kdor ima že v osnovi veliko, se mu vsako povišanje izdatno pozna. Kdor ima malo, mu tudi povišanje za nekaj plačnih razredov ne prinese obetov za lepši jutri.
skupinah so povsem upravičeni, poleg tega za te popravke ni treba veliko denarja. Minimalne plače niso škodljive za gospodarstvo. Podjetja, ki ne morejo izplačati niti minimalne plače, družbi ne koristijo. Tako je tudi v zdravstvu in socialnem skrbstvu. Premalokrat upoštevamo, da tu deluje trg dela. Če na primer v domovih starejših primanjkuje negovalk, je razumljivo, da mora cena njihovega dela narasti. Takšne popravke je treba sprejeti, saj je očitno, da za trenutno plačilo ljudje niso več pripravljeni opravljati tega dela. Zato nam ni treba zrušiti celotnega plačnega sistema, temveč ga je treba spremeniti tako, da bo deloval bolj učinkovito in smiselno. Najnižje plače v javnem sektorju in gospodarstvu nasploh je treba odpraviti.
V petek popoldne je Glavni stavkovni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) sporočil, da je glasovanje v 730 šolah in vrtcih po Sloveniji pokazalo, da večina zaposlenih podpira splošno stavko, napovedano za 9. marec. Od več kot 40 tisoč zaposlenih, ki se jih je udeležilo glasovanja, jih je za stavko glasovalo več kot 37 tisoč, med njimi tudi tisti, ki niso člani Sviza. Glavni stavkovni odbor vodi je v času epidemije, in sicer za
Jelka Velički, učiteljica iz Velenja, ki meni, da napoved stavke ni samo odziv na znatna zvišanja plač v nekaterih delih javnega sektorja, ampak gre za večletne zahteve zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki jih je vlada zavračala in se zanje ni zmenila. »Upamo, da je časa še dovolj, če sta volja in pripravljenost, bi marsikatero stavkovno zahtevo bilo mogoče urediti,« je prepričana in poudarja predvsem dve stavkovni zahtevi. »Želimo plačilo povečanih delovnih obremenitev, predvsem pa ovrednotenje tveganj za zdrav-
vse zaposlene v vzgoji in izobraževanju, ki jim to pripada. Druga zahteva je zvišanje plač tako strokovnim delavkam kot administrativnemu, tehničnemu in računovodskemu osebju v vrtcih in šolah glede na že dogovorjena zvišanja plač drugim poklicnim skupinam v javnem sektorju,« povzema sogovornica stavkovne zahteve in poudarja, da so v zadnjih petih letih plače zaposlenih v vzgoji in izobraževanju naraščale trikrat počasneje kot v nekaterih drugih dejavnostih, kot sta na primer vojska ali policija. »Vlada nas je namenoma
spregledala. Zato bomo pri teh zahtevah vztrajali, saj ne zahtevamo več kot drugi, ampak toliko, kot so dobili drugi.«
Najbolj enoglasno v
vrtcih
V Svizu poudarjajo, da je tako množično opredeljevanje za stavko posledica nespoštljivega odnosa oblasti do zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki si ves čas epidemije prizadevajo, da bi vrtci in šole ostali odprti, in to kljub izrednemu številu bolniških odsotnosti. »Stavka je glas za vrnitev osnovnega dostojanstva zaposlenih,« opozarjajo in poudarjajo, da so najbolj enoglasno stavko podprli v vrtcih, kjer gre za nenehno izpostavljenost okužbam in kjer pomočnice vzgojiteljic, ker ni ljudi, pogosto same
delajo v oddelkih, kar je v nasprotju z zakonom. Njihova plača pa je minimalna.
V Svizu vladi očitajo, da je s posamičnimi dvigi v posameznih delih javnega sektorja razsula plačni sistem in uničila osnovna razmerja med nosilnimi delovnim mesti ter poklici. »To uničenje škodi zaposlenim v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi, torej v dejavnostih, ki pomenijo boljše življenje
v vsaki družbi. S tem je tudi pomen teh dejavnosti potisnjen na rob družbe,« je med drugim opozoril glavni tajnik Sviz Branimir Štrukelj in dodal, da nekateri sindikati niti ne pridejo do pogajalske mize, za katero bi lahko sedli z vlado, kot je to uspelo zdravniškemu.
Kako bo stavka izpeljana, če bo do nje prišlo, bo znano v naslednjih dneh. Vse bo odvisno od tega, v kolikšni meri
Na ministrstvu za izobraževanje odgovarjajo, da ves čas sodelujejo z vzgojno-izobraževalnimi zavodi in jim pomagajo pri reševanju težav glede odsotnosti zaposlenih, omogočili so tudi začasne dodatne zaposlitve. Od začetka epidemije je bilo za ukrepe, povezane z delom zaradi covida-19, namenjenih več kot 70 milijonov evrov, med njimi za dodatke za nevarnosti in posebne obremenitve, za delo v tveganih razmerah, dodatke za ravnatelje in direktorje, kritje nadomestil plač za čakanje na delo in za nadomeščanje.
Jelka Velički: »V Svizu zahtevamo, da vlada ponovno vzpostavi ustrezna razmerja med primerljivimi delovnimi mesti, ki jih je z enostranskimi potezami porušila v škodo zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.« (Foto: Andraž Purg - GrupA)
bo vlada prisluhnila stavkovnim zahtevam zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.
TC
14
ZAPOSLOVANJE
Trgotur
Izkušen kadrovski strokovnjak m/ž
Odgovorni boste za samostojno svetovanje delodajalcem in izvedbo vseh postopkov s področja delovnega prava (pred sklenitvijo, med trajanjem in ob prenehanju delovnega razmerja). Ponujamo vam takojšnjo zaposlitev za nedoločen čas s šestesečnim poskusnim delom; delo v profesionalnem kolektivu in delovnem okolju; po začetnem uvajanju možnost samostojnega dela od doma; začetno mentorstvo in timsko podporo; osebno rast in razvoj; redna izobraževanja in
usposabljanja; stimulativno plačilo za opravljeno delo. Prijave zbiramo do 17. 3. 2022. Trgotur, d.o.o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajalec m/ž (Celje, okolica)
Opis delovnega mesta: priprava prodajalne pred odprtjem, zlaganje svežih izdelkov in označevanje cen, delo s strankami, prodaja kruha, pekovskih izdelkov in drugega asortimana v prodajalni, blagajniško poslovanje, dopeka izdelkov v
poslovnih enotah, administrativna dela (evidentiranje, izpisi, popisi in reklamacijski zapisniki v zvezi s prodajnim asortimanom), skrb za urejeno prodajalno. Prijave zbiramo do 4. 3. 2022. Trgotur, d.o.o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Pek/Pomočnik peka m/ž (Celje, okolica)
Opis delovnega mesta: sprva pomoč izkušenejšemu osebju v pekarni pri pripravi pekovskih izdelkov, kasneje samostojna priprava pekovskih izdelkov in polizdelkov; skrb za urejen prostor. Želimo zaposliti osebo, ki jo veseli peka; ki ima veselje do tega poklica, četudi morda nima primerne izobrazbe. Za nas izobrazba ni merilo. V svojem kolektivu želimo osebo, ki se je pripravljena učiti od izkušenej-ših mojstrov peke kruha in drugih pekovskih izdelkov. In ki se je pri-
pravljena naučiti tako, da bo nekoč tudi sama mojster. Prijave zbiramo do 4. 3. 2022. Trgotur, d.o.o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Planer proizvodnje m/ž
(Ruše)
Od kandidata pričakujemo najmanj V. stopnjo izobrazbe strokovne, strojne ali druge tehnične smeri, pet let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, poznavanje tehnoloških in proizvodnih procesov, smisel za organizacijo, upravljanje s časom in koordinacijo, vozniški izpit B-kategorije, sistema-tičnost, natančnost in analitično naravnanost, ciljno usmerjenost, pro-aktivnost in odgovornost do dela. Kandidatu nudimo pogodbo za nedoločen čas, poskusno obdobje je tri mesece, delo v stabilnem podjetju, zelo dobro, stimulativno in redno plačilo, dva letna bonusa glede
na uspešnost podjetja, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 17. 3. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si.
Specialist za kontroling
m/ž (Ruše)
Od kandidata pričakujemo univerzitetno izobrazbo s področja financ, ekonomije ali druge ustrezne smeri, zaželeno je poznavanje proizvodnega kontrolinga, ni pa nujni pogoj, tri leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, poznavanje računovodskih standardov in procesov, branje bilanc, napredno znanje uporabe MS-excela, znanje angleškega ali nemškega jezika, sistematičnost, natančnost in analitično naravnanost, ciljno usmerjenost, proaktiv-nost in odgovornost do dela. Prijave zbiramo do 12. 3. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si.
novi tednik /^у/ radio celje
krofi za vse pustne maske
t
СРдштгсн
STROKOVNI SEJEM KMETIJSKE IN GOZDARSKE MEHANIZACIJE
Celjski sejem 9.-13. MAREC 2022
rApi
Slo
venija
12. IN 13. MAREC
VSTOPNICE V PREDPRODAJI
na shop.ce-sejem.si
Celjski sejem
_J
St. 8, 24. februar 2022	KRONIKA	15
Previdno, če so vam »sunili« registrsko tablico
Za majhno tatvino skrito veliko kaznivo dejanje
Javnost lahko večkrat v medijih zasledi podatek, da so policisti zasačili voznike, med njimi tudi pijane ali večkratne kršitelje, ki imajo na svojih neregistriranih vozilih nameščene ukradene registrske tablice. Takšne novice ponavadi niso deležne posebne pozornosti, čeprav gre pri tem kar za tri kazniva dejanja. Poleg tega tovrstne tatvine povzročijo kar nekaj preglavic tudi vozniku, ki mu tablice ukradejo.
SIMONA SOLINIC
Lani je bilo na Celjskem 19 takšnih primerov, kar ni veliko v primerjavi z leti prej, ko so si tatvine registrskih tablic serijsko sledile, saj so jih kradli organizirano. Včasih gre le za zlobo, kar pomeni, da jih kdo ukrade zaradi škodoželjnosti, a največkrat gre za tatvine z namenom.
Po gorivo
Pred časom smo velikokrat poročali o krajah goriva, ko so neznanci pripeljali na bencinski servis, si natočili poln rezervoar in odpeljali, ne da bi plačali. Takšni primeri so povezani tudi s predhodnimi tatvinami registrskih tablic. »Imeli smo primere, kjer so storilci za plačilo, na primer 20 evrov, ponudili znancu, da mu napolnijo rezervoar. Tako so na vozilo, ki je bilo sicer registrirano, namestili ukradene tablice, se z njim odpeljali na bencinski servis, tam vanj natočili gorivo in odpeljali,« pravi pomočnik
komandirja Policijske postaje Celje Uroš Golob.
Navidezno majhna tatvina ni ravno majhna, saj gre v posamezno vozilo lahko tudi do sto litrov goriva in več. Preiskave takšnih primerov niso tako zelo preproste, čeprav imajo bencinski servisi tudi videonadzor. Več kot takšnih primerov je nameščanj ukradenih registrskih tablic na neregistrirana vozila. Pri tem gre za to, da večkratni in najhujši kršitelji izgubijo vozniško dovoljenje ali jim vozila pred tem celo zasežejo. To pomeni, da kupijo slabša ali stara vozila, na katera namestijo ukradene registrske tablice, s katerimi se vključujejo v promet. Ponavadi jih policisti izsledijo sorazmerno hitro. A ne samo zato, ker ugotovijo, da gre za ukradene tablice, ampak zato, ker večkratne kršitelje tudi spremljajo in že vnaprej vedo, na katerih območjih se vozijo. Res je tudi, da nekaterih ukradenih tablic ne najdejo.
Ukradena vozila
Med kaznivimi dejanji, ki so povezana z ukradenimi registrskimi tablicami, so tudi takšna, ko posameznik »sune« tablice in jih namesti na ukradeno vozilo. »Storilci torej ukradejo osebno vozilo, nato še registrske tablice z drugega vozila, ki je enake znamke, in jih namestijo na ukraden avtomobil, s katerim se poskušajo odpeljati v tujino,« dodaja Golob. A ob tem omenja, da je to že nekoliko težje izvedljivo zaradi mejnega nadzora.
Za storilca se zaplete, če lastnik ukradenega vozila in lastnik registrskih tablic tatvino prijavita. Zato so hitre prijave policiji pomembne. Storilec je namreč po tatvini vozila ali tablice lahko že v naslednji uri v tuji državi. Ko mejo prestopi, je preiskava že nekoliko otežena, saj morajo slovenski policisti na podlagi medsebojnih sporazumov sodelovati s tujimi kolegi, kar birokratsko podaljša čas preiskave. Na vprašanje, koliko bo nov vinjetni sistem na avtocesti prispeval k tatvinam registrskih tablic, Golob odgovori, da je prehitro domnevati o tem, a da bo čas pokazal, ali se bodo tovrstne tatvine zvrstile tudi zaradi takšnih kršitev.
Največ registrskih tablic je ukradenih z osebnih vozil, z motorjev pa izredno malo.
Slabi ponaredki
Voznik avtomobila, s katerega neznanci ukradejo registrsko tablico, ima nekaj nevšečnosti, še posebej če ne zazna, da so tablice ukradene in ga policisti obvestijo, da je bilo vozilo z njegovo oznako udeleženo v nesreči ali hudem prekršku oziroma da so njegove tablice opazili na ukradenem vozilu v tujini. Več težav oškodovanec sicer nima, razen dodatnih stroškov z nabavo drugih registrskih tablic.
Ce bistri kriminalci znajo ponarejati denar, dokumente, blagovne znamke oblačil, je težje ponarediti registrsko tablico. Težavo jim predstavlja
predvsem pločevina. Golob sicer pravi, da se najdejo tudi takšni osebki, ki poskušajo tudi to. »V tem primeru gre za kaznivo dejanje ponarejanja listine,« doda. Registrska tablica je namreč javna listina, zato gre v tem primeru za kaznivo dejanje ponarejanja javne listine. Še več, če kdo tablico izgubi, nato pa svojo registrsko oznako napiše in plastificiran list namesti na vozilo, je tudi to lahko kaznivo dejanje. Čeprav policisti voznika verjetno ne bodo takoj kaznovali zaradi tega, prej ga bodo le opomnili, da se česa takšnega ne sme početi .... »Ponaredke registrskih tablic smo zaznali, saj so že na prvi pogled razvidni.
Nekateri jih naredijo kar iz plastike, in to zelo slabo,« se nasmehne Golob.
Torej navidezna malenkostna tatvina registrske tablice lahko skriva kar tri kazniva dejanja: tatvino, ponarejanje in prikrivanje. Marsikdo se namreč, ko ga policisti odkrijejo z ukradenimi tablicami, izgovarja, da ob nakupu vozila ni videl, da so tablice ukradene. A tega policija ne »požre« kar tako. »Vsak, ki neko stvar kupi, je dolžan tudi preveriti dokumente in ugotoviti dejansko stanje,« dodaja Golob. Po domače povedano: treba se je tudi sprehoditi okoli vozila in pogledati, ali se oznake v dokumentih in na vozilu ujemajo ...
Kradli izdelke?
Celjski kriminalisti so prijeli šest oseb, ki jih sumijo kaznivega dejanja velike tatvine, in sicer kraje izdelkov iz podjetja na našem območju. Opravili so tudi hišne preiskave, v katerih so zasegli več predmetov, ki naj bi izvirali iz kaznivih dejanj. Šesterico so po zaslišanjih izpustili, v prihodnjih dneh bodo zoper njo sledile kazenske ovadbe. Preiskava sicer še ni končana, več podatkov bo znanih v prihodnjih dneh.
Neposlušen že kot otrok?
V ponedeljek se je na celjskem okrožnem sodišču nadaljevalo sojenje Gregorju Ducmanu, ki mu sodijo zaradi umora matere in poskusa umora očeta. Tragedija se je zgodila marca lani v Zalogu pri Šempetru. Tokrat sta na sodišču pričala Ducmanova stara starša.
Priči sta omenjali, da so se pri vnukovem vedenju pokazale spremembe, ko je začel uživati mamila, zaradi česar je potreboval tudi pomoč zdravnikov. S težavami se je soočal že v osnovni šoli. Oče pokojnice je dejal, da naj bi bil Ducman kot otrok neposlušen. Na sodišču morajo zaslišati še tri sodne izvedence, vsi so s področja psihiatrije, saj jih bodo zaslišali o prištevnosti obtoženega v času kaznivega dejanja. Sodna obravnava se bo nadaljevala v začetku marca. Kot je znano, je Ducman z nožem umoril mamo, nato je poskušal umoriti tudi očeta, a se je ta pravočasno uspel rešiti in zbežati k sosedom. Čeprav je Ducman po kaznivem dejanju zbežal s kraja dogodka, so ga kriminalisti kmalu izsledili in mu odvzeli prostost. Od takrat je v priporu.
Bodi viden!
Do nedelje po vsej Sloveniji traja nacionalna preventivna akcija za večjo varnost pešcev Bodi viden - bodi previden. V akciji sodeluje 45 občin. Policisti tako preverjajo spoštovanje predpisov, kot so uporaba odsevnih teles, varno prečkanje vozišč in pravilna stran hoje. Z akcijo želita agencija za varnost prometa in policija opozoriti na varnost pešcev, ki so med najbolj izpostavljenimi ter ogroženimi udeleženci v prometu, še posebej v zimskem času. Tokrat bodo policisti še posebej pozorni na varnost otrok in starejših. Pod drobnogledom bodo tudi vozniki motornih vozil, predvsem to, ali izsiljujejo prednost pešcem na zaznamovanih prehodih za pešce. Krajše poostrene nadzore bodo policisti tako izvajali predvsem v bližini prehodov za pešce in na krajih s povečano problematiko varnosti pešcev. Agencija za varnost prometa bo v 15 šolah pripravila tudi spletne delavnice Bodi (pre)viden in učencem razdelila več kot sedem tisoč odsevnikov.
Padel skozi odprtino
V Radečah se je pred dnevi pri delu huje poškodoval 22-letni delavec. Pri montaži sončne elektrarne je padel z višine treh metrov. Zdrsnila mu je lestev, ki je bila prislonjena na streho stanovanjske hiše. 22-letnika so odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Kriminalisti okoliščine nesreče še preiskujejo, celo sum kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pri delu. V Letušu se je delovna nesreča zgodila pri delu v hlevu. 66-letni moški je padel skozi odprtino za spravljanje sena. Pri padcu se je hudo poškodoval.
Pijano za volanom zasačili dvakrat
Pretekli teden so policisti na našem območju ustavili voznico, ki je imela v krvi dobro promilo alkohola. Začasno so ji odvzeli vozniško dovoljenje in ji prepovedali nadaljnjo vožnjo. A so jo nekaj ur kasneje kljub izrečeni prepovedi vožnje ponovno zalotili za volanom ter ji zasegli še vozilo.
Divjal po avtocesti
Minuli konec tedna so policisti na avtocesti zunaj naselja Šentrupert, kjer je hitrost vožnje omejena na 130 km/h, izmerili hitrost slovenskemu vozniku osebnega avtomobila, ki je vozil kar 229 km/h. Ob upoštevanju varnostne razlike merilnika hitrosti je prekoračil dovoljeno hitrost vožnje za najmanj 87 km/h. Vozniku so odredili tudi preizkus alkoholi-ziranosti. Ta je pokazal manjšo količino alkohola v izdihanem zraku, vendar še v mejah dovoljenega. Za prekršek so mu izdali plačilni nalog v višini 1.200 evrov in 9 kazenskih točk. Prav tako minuli konec tedna so policisti v triurnem nadzoru zaznali 79 kršiteljev, ki so vozili prehitro.
Hišne preiskave tudi na Celjskem
Kriminalisti so v teh dneh opravili več hišnih preiskav v podjetjih, tudi na Celjskem. Gre za preiskavo kaznivih dejanj, ki so povezana z izdajanjem lažnih zdravniških spričeval. Afera, v katero sta bila vpletena mariborska zdravnika, je izbruhnila lani pozno jeseni.
Spomnimo, da naj bi zdravnika kršila več predpisov s področja medicine dela, prometa in športa ter neupravičeno izdajala zdravniška spričevala, ki jih morajo podjetja in druge organizacije pridobiti za svoje zaposlene za dokazovanje zdravstvene sposobnosti za opravljanje dela ali dejavnosti. Potrjevala sta zdravstveno sposobnost oseb, ne da bi jih ustrezno pregledala. Eden od osumljenih zdravnikov je več osebam izdal lažna potrdila o prebolelosti ali opravljenih testih na koronavirus in za to prejel denar.
V hišnih preiskavah so zasegli poslovno dokumentacijo in elektronske naprave, ki jih bodo pregledali in preučili. Po ugotovitvah kriminalistov je bilo tako izdanih malo manj kot 14 tisoč zdravniških spričeval za več kot 400 podjetij oziroma organizacij. Osumljena zdravnika sta tako pridobila najmanj 1,2 milijona evrov protipravne premoženjske koristi.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudoo
Dipl. ing. optometrije Lili Sovinc
— ^
f
i \
Priznana slovenska optometristka opozarja:
»Bolezni oči se pogosto razvijejo brez naše vednosti!«
Eden ključnih dejavnikov kakovostnega življenja je dober in oster vid. Z očmi, ki so naše najbolj občutljivo čutilo, zaznavamo svet okoli sebe, zato bi morali njihovemu zdravju posvečati še več pozornosti.
Tako meni Lili Sovinc - priznana slovenska optometriska in vodja Optike Oftalmos - s katero smo se pogovarjali o pomembnosti zdravja oči. V nadaljevanju najdete nekaj najbolj zanimivih odgovorov iz našega »mini« intervjuja.
Lili, čisto odkrito - kako pomembno vlogo ima optika, ko govorimo o zdravju oči?
Menim, da zelo pomembno. Optika je namreč najboljši prostor za tiste, ki jim ni vseeno za zdravje svojih oči. V njej opravimo strokovni pregled vida, izmerimo diop-
trijo, poleg tega dobijo zanesljive nasvete o tem, kako ukrepati v primeru kakršnihkoli težav z očmi.
Kdaj je pravi čas za obisk optike?
Najpogostejši znaki za alarm so običajno glavoboli ter utrujene in pekoče oči. In ko se pojavijo prvi simptomi očesnih bolezni, je ponavadi skoraj že prepozno. Očesne bolezni namreč ne nastanejo čez noč, tem-
več se razvijajo tiho in vztrajno - brez naše vednosti.
Rekli ste, da je ob omenjenih simptomih skoraj že prepozno za pregled oziroma kakršnokoli strokovno pomoč. Ali lahko razložite, kaj ste mislili s tem?
Seveda ... Večina očesnih bolezni se dolgo razvija. Glede na raziskave lahko mine tudi več let, preden nekdo začuti, da je z njegovim vidom nekaj narobe.
Ampak to lahko rešimo s preventivnim pregledom vida, saj tako odkrijemo tudi do 90 odstotkov očesnih bolezni in to še preden se pojavijo prvi simptomi.
Ali to pomeni, da ljudem priporočate »zapravljanje« denarja za pregled vida, četudi morda še nimajo težav?
Menim, da to ni zapravljanje, temveč zelo dobro vlaganje v svoje zdravje. Posamezne opti-
ke za pregled vida računajo do 50 evrov in ko gre za zdravje, to res ni veliko. Ampak naj omenim še to... pri Optiki Oftalmos menimo, da je zdravje oči neke vrste osnovna pravica, zato vsem obiskovalcem pregled vida opravimo brezplačno. Mislim, da se v preventivo pred očesnimi boleznimi vlaga premalo, naša vizija v Optiki Oftalmos je, da bi to spremenili.
Optika
OFTALMOS 070 458 485
info@optika-oftalmos.si www.opti ka-ofta I mos.si
CELJE - PTUJ - ROGAŠKA SLATINA
IZDELAVA FASAD
SALON KERAMIKE
GRADBENI MATERIAL
www.nt-rc.si
FINTERA
POSOJILA
za podjetja in samostojne podjetnike
do 20.000 €
ENOSTAVNA IN HITRA ODOBRITEV, TAKOJŠNJE NAKAZILO
064 281 377
www.fintera.si info@fintera.si
__FINTERA d.o.o.. Ulica 11. maja 21. Radeče_^
VSE ZA PISARNO
• prodoja najem In «rtft rnulUfunkcfJitklh naprav »celovito ponudbo pleornlflkogo mutorlala
Wfit)irp№.*i It: 03 «s oioDic inPoe&roM.n
ZA ZDRAVJE
17
Približno dvajset tisoč bolnikov v Sloveniji
Bolezen je pri starejših težje diagnosticirati
V Sloveniji naj bi po podatkih Društva Liga proti epilepsiji Slovenije živelo približno dvajset tisoč bolnikov z epilepsijo. Na leto zboli približno tisoč ljudi. Kot pravi podpredsednik društva Luka Kopač, se epileptični napadi pojavljajo v različnih oblikah: »Ne gre vedno za oblike, ki so dokaj znane, kot sta izguba zavesti in tresenje telesa. Včasih so lahko napadi tudi neznani in prikriti, na primer mravljinčenje, doživljanje nelagodja v področju žličke in nenadzorovano krčenje mišic brez motenj zavesti.«
SIMONA SOLINIC
Epilepsija je motnja v delovanju možganov, za katero je značilna stalna nagnjenost k ponavljajočim se epi-leptičnim napadom. Je ena najpogostejših nevroloških bolezni. Najpogostejša je v otroški in mladostniški dobi ter v starosti (po 65. letu). Pri starejših ljudeh je epilepsija tretja najpogostejša nevrološka bolezen, za demenco in možgansko kapjo. Zaradi staranja prebivalstva se bo delež starostnikov z epilepsijo še povečeval.
Ne glede na starost razdelimo epileptične napade v dve skupini. Pri generaliziranih napadih je moteno delovanje možganov v celoti in jih zaradi tega spremlja tudi izguba zavesti. Pri delnih napadih je moteno delovanje le dela možganov, zavest je lahko ohranjena ali motena. Vzroki nastanka bolezni in simptomi ter znaki so izrazito različni. Pogosto so
lahko posledica poškodbe možganov, infekcij, krvavitev, tumorjev, alkohola, nekaterih presnovnih motenj in dednosti.
Natančno diagnozo lahko postavi samo zdravnik, ki se s to boleznijo ukvarja. Zelo pomembno je, da ljudje z epilepsijo redno jemljejo predpisana zdravila in upoštevajo navodila za zdravo življenje. Ljudje z epilepsijo so sposobni za večino telesnih in duševnih dejavnosti in zaposlitev ter za športne dejavnosti, a morajo upoštevati nekatere omejitve.
Pomemben je
pogovor
»Epilepsijo je pri starejših pogosto težje diagnosti-cirati, saj se napadi lahko razlikujejo. Poleg tega je mogoče epileptične napade zamenjati z drugimi bolezenskimi stanji, na primer z vrtoglavico, omedlevico, s
čezmernim znižanjem krvnega sladkorja, prehodnimi motnjami prekrvavitve možganov ali prehodno splošno izgubo spomina. Natančno diagnozo lahko postavi samo zdravnik, ki se s to boleznijo posebej ukvarja. Pri tem so mu v veliko pomoč priče napada ali nenavadnega vedenja osebe, ki čim natančneje
opišejo dogodek,« pravijo v Društvu Liga proti epilepsiji Slovenija.
Pri bolnikih z epilepsijo se pogosto lahko pojavlja depresivno ali tesnobno razpoloženje. To je povezano z organskimi motnjami v delovanju možganov ob osnovni bolezni ali nastane kot posledica vseh težav, ki
jih bolezen prinaša v vsakdanje življenje. Pomembno je vedeti, da lahko depresivnost bolj poslabša kakovost življenja bolnika kot pogostost epileptičnih napadov, zato je ob obisku zdravnika treba o takšnih občutkih spregovoriti in ga z njimi seznaniti.
(Foto: Pixabay)
V Sloveniji živi okoli 20 tisoč bolnikov z epilepsijo. Na leto jih na novo zboli približno tisoč.
Večina napadov se zgodi brez opozorila. Trajajo kratek čas in se sami končajo. Pogosto ne vemo, kaj je njihov vzrok. Lahko so posledica poškodbe ali okužbe možganov, krvavitev, tumorjev, alkohola, nekaterih presnovnih ali dednih motenj. So zelo različni.
Kako ravnati ob epileptičnem napadu?
•	Osebe ne premikajte, razen če se napad zgodi na nevarnem mestu (na cesti, vrhu stopnic ...).
•	Osebo dajte v bočni položaj in ji mehko podložite glavo.
•	Osebi v usta ne dajajte ničesar!_
•	Poskrbite, da se ne duši zaradi predmeta v ustih (na primer zobna proteza) in da slina ali kri izteka iz ust.
•	Poglejte na uro in bodite pozorni na trajanje napada.
•	Med napadom osebo pustite pri miru._
•	Po napadu ostanite nekaj časa z osebo, da si opomore.
•	Ostanite mirni in preprečite zbiranje ljudi okrog osebe, ki je doživela napad.
Novo zdravilo
XI
V Sloveniji je od tega meseca na voljo novo zdravilo za zdravljenje odraslih, ki imajo zvišane vrednosti holesterola LDL v krvi kljub zdravljenju z drugimi zdravili za zniževanje ravni lipidov. Gre za edino odobreno zdravilo v Evropi, ki z uporabo enega od naravnih procesov v telesu znižuje vrednost holesterola LDL. Zdravilo je pred približno letom odobrila Evropska agencija za ^JL^ zdravila.	^f^r
Deluje selektivno na jetra in povečuje njihovo učinkovitost pri odstranjevanju
holesterola LDL iz krvnega obtoka. Za bolnike z atero-sklerozo je pomembna infor-
Kdaj poklicati zdravniško pomoč?
•	Če se oseba med napadom poškoduje.
•	Če se napad ne ustavi po treh minutah ali se takoj pojavi naslednji napad.
•	Če oseba po 15 minutah ostane zmedena ali se ji ne povrne zavest.
•	Če je napad za osebo neobičajen ali traja bistveno dlje kot ponavadi.
macija tudi o načinu odmerjanja, saj po dveh začetnih odmerkih v razmaku treh mesecev v nadaljevanju zdravilo odmerjajo le dvakrat na leto. Srčno-žilne bolezni so glavni vzrok obolevnosti in smrtnosti v Evropi in svetu. Vsako leto vzamejo približno 18 milijonov življenj po svetu, strokovnjaki predvidevajo, da se bo ta številka do leta 2030 povečala na skoraj 24 milijonov. V Sloveniji so srčno-žil-ne bolezni razlog za skoraj 40 odstotkov vseh smrti.
Bolniki z epilepsijo so neupravičeno zaznamovani in njihove intelektualne in ustvarjalne sposobnosti so podcenjene. Kot pomemben korak pri premagovanju zaznamovanosti v društvu izpostavljajo osveščanje javnosti o tej bolezni, kar lahko bistveno pripomore k boljši vključenosti bolnikov v družbeno življenje, predvsem na področju izobraževanja in dela. V Sloveniji za osebe, ki imajo epilepsijo, zaenkrat velja, da lahko opravljajo vozniški izpit le, če dve leti niso doživeli napada. Pri tem je treba upoštevati, da se epilepsija kaže v različnih oblikah, nekateri imajo napade lahko le ponoči, opozarjajo v Društvu Liga proti epilepsiji Slovenija. Evropska unija je prepoznala to raznolikost in v svojih pobudah za sprejemanje zakonodaje na področju prometa predpostavila, da lahko tudi osebe, ki imajo napade zgolj ponoči, pridobijo vozniški izpit.
18
ŠPORT
Robert Mastnak o sinovem olimpijskem podvigu v Pekingu
»Lahko bi dvignil roko in bi morda zmagal ...«
Robert Mastnak je s pomočjo žene Roze na smuči in kasneje na desko postavil hčer Patricijo in sina Tima. Slednji je olimpijski podprvak, ki dneve in dneve preživi z očetom na snegu in v avtodomu. Udeležila sta se sprejema v Mestni občini Celje.
DEAN SUSTER
S Timom smo že premlevali olimpijske bitke, zanimal nas je pogled njegovega trenerja, očeta Roberta Mastnaka.
Velikokrat vas lahko opazimo v startni hišici, če vas oko kamere le ne obide. Ste imeli dober občutek, ko ste gledali Tima v hrbet?
Že deset let ga gledam v hrbet in sem tega vajen. Veliko je odvisno od nagiba smučišča, ponavadi vidim od tri do pet zavojev. V Pekingu sem imel srečo in sem videl pet vratc in dve prelomnici. Tim je vozil zelo dobro. Bil je stabilen na deski, zanesljiv, njegove vožnje so bile od začetka do konca na visoki ravni. Po kvalifikacijah in po zmagah na izločanje sva se srečevala pred
startno hišico. Skušal sem ga umiriti. Potem sva skupaj skovala strategijo za naslednjo vožnjo. Načrt je bil vedno prilagojen tekmecu, ki je čakal Tima. A najbolj pomembno je bilo, da se je Tim pred vsako vožnjo umiril in da ni razmišljal, kdo je na drugi strani proge. Skratka, da se je osredotočil zgolj na svojo vožnjo.
O temi, ki jo bova obdelala, sem z vašimi najbližjimi že govoril. Gre namreč za Ti-movo predrznost. Ko sem ga vprašal, ali bi sprejel ponujeno bronasto medaljo, je okleval in obenem nakazal, da z njo ne bi bil zadovoljen. Hotel je povedati, da je sposoben za več, kar je ne nazadnje tudi dokazal.
Robert Mastnak stoji prvi z desne. Levo od njega so Tit Štante, Rok Marguč in Tim Mastnak. (Foto: SHERPA)
Tim je edini od favoritov upravičil svojo vlogo. Na olimpijske igre je odpotoval kot četrti veleslalomist sveta oziroma četrti v svetovnem pokalu seštevka v veleslalomu. S tega položaja je moral načrtovati osvojitev zlate medalje. Če pa ti malo spodleti, pa dobiš srebrno ... Tudi ta je lepa.
Kaj ste pomislili, ko ste gledali posnetek finalne vožnje in zagledali belo zaveso, ki jo je Timu poslal Benjamin Karl?
Temeljito sem finalni boj pogledal šele zvečer v sobi, ko sem se malo umiril. Vrtel sem posnetek naprej in nazaj. Kaj takšnega se Timu še ni zgodilo. In se mu najbrž nikoli več ne bo. V trenutku se je moral odzvati. Menim, da se je pravilno. Logično je, da ga je vse skupaj zmedlo in da se je osredotočenost malo preusmerila. Pri dveh količkih po zadnji prelomnici je moral biti najbolj previden, a mu je deska zdrsnila.
Kaj bi Tim sploh lahko storil? Bi lahko odvrgel očala?
Ne. Lahko pa bi se ustavil in dvignil roko. Tako velevajo pravila, če te tekmec ovira. Potem o razpletu odloča posebna komisija. Glede na to, koliko pomeni Avstrija v primerjavi s Slovenijo v smučarskem cirkusu ... Mnogi so nam rekli, da bi se izšlo v naš prid. Toda Tim je v športnem duhu pošteno vozil do cilja.
Dragan Čadikovski ne dela več pri NK Celje. Opravljal je tudi vlogo skavta. Na fotografiji je del napisa, ki ponazarja privrženost. Te Draganu nikoli ni manjkalo. Kljub temu so ga odslovili. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
Bravo, Celje? Žal ne. Bravo - Celje 3:0
Z novo opremo na evropsko prvenstvo
V sredo se bo v Laškem začelo evropsko prvenstvo v biljardu. Celjan Denis Kragolnik je dodal: »In to težko pričakovano prvenstvo!«
Že v soboto in nedeljo bo ogrevanje v Laškem, in sicer eden od turnirjev serije Euro Tour. Še prejšnji teden je bil Celjan Denis Kragolnik na vrhu lestvice slovenske lige. Po že tretjem državnem prvenstvu v tej sezoni je padel na drugo. Na sporedu je bilo namreč tekmovanje v disciplini 14+1, ki je pri nas najmanj znana in zato odigrajo le en turnir v letu. V tujini je ena priljubljenejših disciplin.
S palico celoten »šiht«
Kragolnik je v tej sezoni igral na šestih domačih turnirjih in se je štirikrat uvrstil v finale, v dveh je zmagal. »Glede na dosežke oziroma na uspehe lahko rečem, da so se treningi začeli obrestovati. Treniram od šest do osem ur na dan. Gre za pozicijsko vadbo, treninge začetnega udarca in igro z dobrimi nasprotniki,« pravi Kragolnik. Njegov trud in dosežke so opazili pri podjetju Peri Cues, ki izdeluje izjemno kakovostne palice ter tudi drugo opremo za biljard. »V začetku meseca sem prejel popolnoma novo opremo, s katero bom igral na evropskem prvenstvu. Nimam visokih pričakovanj, čeprav vem, da lahko odigram zelo dobro,« je prepričan Kragolnik, ki se lahko ob dobrem dnevu vmeša tudi v boj za kolajne. V Laškem bodo štiri discipline v posamični konkurenci in nato še ekipna tekma. V naši selekciji bosta zagotovo Kragolnik in Ljubljančan Matjaž Erčulj, tretji član izbrane vrste bo določen naknadno.
DŠ
Po 22 krogih v 1. slovenski ligi imajo nogometaši Celja dve točki več od predzadnjega Tabora in tri točke naskoka pred zadnjim Aluminijem, ki ga bodo gostili jutri.
Tudi na drugi letošnji tekmi so doživeli poraz, že dvanajstega v sezoni. V Šiški je bil Bravo boljši s 3:0. Varovanci trenerja Simona Rožmana so
Lestvica 1. SNL
MARIBOR	22	13	3 6	34:23	42
KOPER	22	12	5 5	37:27	41
OLIMPIJA	22	12	4 6	26:20	40
BRAVO	22	9	7 6	23:18	34
MURA	22	8	9 5	29:28	33
D0M2ALE	22	8	6 8	29:28	30
CELJE	22	6	4 12	22:30	22
RADOMLJE 22		6	4 12	28:37	22
TABOR	22	5	5 12	21:24	20
ALUMINIJ	22	4	7 11	19:33	19
v uvodnih minutah izpeljali hitri akciji. Ivan Božić je z glavo poslal žogo v prečko. Nemudoma je sledila kazen oziroma dve. Obakrat je bil strelec nekdanji krilni napadalec Celja, še pod Rožmano-vim vodstvom, Gregor Bajde. Tretji gol so Celjani prejeli v drugem polčasu iz protinapada, ko so lovili znižanje zaostanka. Jih res tako močno tepe karma?
Vložek je ogromen
Vodstvo celjskega kluba je v nezavidljivem položaju. Pred koncem prestopnega roka je pripeljalo še Duje-ta Čopa, Miroslava Iličića, Grigorija Morozova, Lovra Bizjaka, Tomislava Tomića in Nejca Klašnjo. Toda vse skupaj je treba sestaviti v logično celoto, kar pa jim še
ni uspelo. Najdražji pogon v celjskem nogometnem klubu vseh časov bo zagotovo omogočil dvig članskega moštva po lestvici (z izjemnimi nakupi bo to uspelo tudi mla-dinsko-kadetski ekipi z željo, da bi v naslednji sezoni osvojila vrh in se uvrstila v evropsko tekmovanje), v petek pa se bo moralo soočiti še s psihološkim pritiskom, kajti vse razen zmage nad Aluminijem bi pomenilo polom. Rožman se še dobro spominja lanskega 12. septembra. V Kidričevem se je začel konec mariborske zgodbe stratega iz Štor. Vijoličasti so napadali in zapravljali izjemne priložnosti, bojeviti Drobnetovi domačini pa so gladko zmagali, s 3:0. Ali jo lahko »Oki« ponovno zagode »Džimiju«?
DŠ
Denis Kragolnik je z novo palico in v novih oblačilih že vadil v BK Celje v središču mesta. (Foto: BK CELJE)
SPORT
19
Anja Oplotnik (na stopničkah levo v modri bundi) je bila druga na tekmi Fis na Golteh za belorusko tekmico. Na Sljemenu je prvič nastopila na tekmi svetovnega pokala (slalom).
Tekmovalci Smučarskega kluba Celje želijo sezoni postaviti piko na i
Z Rogle po medalje v Kranjsko Goro in Trbiž
V Smučarskem klubu Celje že drugo sezono ob alpski šoli in otroških ekipah (od U10 do U16) deluje tudi mladinski pogon. Ekipa pod vodstvom glavnega trenerja Bernarda Vajdiča šteje šest domačih tekmovalcev. Vsi so namreč iz celjske regije.
DEAN SUSTER
Program dela je ob visokih ciljih tekmovalcev in strokovnega vodstva kluba na zelo kakovostni ravni. Tekmovalci iz mladinskega pogona na letni ravni vadijo 150 dni na smučeh in 100 dni za telesno pripravo. Ob tem vsi redno opravljajo šolske obveznosti. »Ekipa je kot velika družina, povezani smo tako na skupnih pripravah kot tudi v prostem času. Za trenerja je to največje veselje, saj vemo, da se izmenjujejo tako lepi kot manj lepi dnevi,« je dejal Bernard Vajdič, nekdanji slalomski prvokategornik, udeleženec olimpijskih iger v Torinu in Vancouvru.
Ledeniki so se
spremenili
Sezona 2021/22 se je začela že spomladi, ko je bilo v visokogorju še dovolj snega. V tistem času so se posvetili izboljšavam tehničnega znanja. Vajdič lahko s svojim znanjem odlično prikaže tehniko smučanja, ki sčasoma postaja vedno bolj agresivna in zahteva zelo dobro telesno pripravo. V pripravljalnem obdobju sta zato nujni stoodstotna udeležba in zavzetost na »suhih« treningih. »Ugotovili smo, da se smučarji najbolje znajdejo pri gibanju v naravi, temu primerna je tudi organizacija
skupnih priprav. Nato sledi drugo pripravljalno obdobje. Ko večina vrstnikov razmišlja o morju in vročih počitnicah, se naši tekmovalci že oblačijo v zimske bunde in trenirajo na bližnjih ledenikih. Izbira terenov je zelo zahtevna zaradi globalnega segrevanja. Ledeniki, na katerih vadimo poleti in jeseni, so le še bleda senca tistih, ki smo jim bili priča pred desetletji,« je žalostno dejstvo omenil Vajdič.
Vrhunec bo
državno prvenstvo
Tekmovalna sezona se za smučarje začne konec novembra in traja do aprila. Cilji so etapni. Pri SK Celje se trudijo, da tekmovalce vključijo v nacionalni program. »Sodelujemo s klubi v naši regiji, ki imajo enako stare smučarje. Vsem svojim tekmovalcem želimo predstaviti smučanje kot zdrav in lep šport, v katerem bodo lahko delovali tudi po tekmovalni karieri. Člani našega kluba že vrsto let de-
lujejo po svetu. Nekateri smo ostali doma,« pravi Vajdič. Domače smučišče SK Celje je zagotovo Rogla, kjer je klub tudi večkrat organizator različnih smučarskih tekmovanj na različnih ravneh. V letošnji sezoni bo vrhunec sezone državno člansko in mladinsko prvenstvo v Kranjski Gori in Trbižu, kjer bodo hitre discipline. Tam bodo tekmovali nesojeni olimpijec Martin Čater, Anja Oplotnik, Ajda Pi-žorn, Maja Sedovnik, Johana Lesjak, Taja Bombač, Nejc Zi-darn, Alen Hriberšek ...
Foto: SK CELJE
Bernard Vajdič (levo) v družbi reprezentančnega trenerja za hitre discipline, Celjana Grege Koštomaja.
NA KRATKO
Ženske prvič za pokal
Ljubljana: Polfinalna para slovenskega pokala v futsalu sta Siliko - Dobovec in Litija - Ptuj. Finalni turnir bo že desetič zapovrstjo v Podčetrtku. Naslov prvaka bo branil Dobovec, ki letos ni prepričljiv v državnem prvenstvu. Polfinalna obračuna bosta v petek, 4. marca, finale bo dan kasneje, ko se bosta že ob 15.30 za pokalno lovoriko spopadli najboljši ženski malo-nogometni ekipi, Celje in Slovenske gorice. Celjanke so zadnji medsebojni ligaški obračun izgubile in bodo zaradi spodrsljaja proti Vrhniki verjetno končnico začele z drugega mesta.
Tamara lovi Katarino
Slovenske Konjice: Čeprav je morala zaradi bolezni izpustiti zadnja turnirja, Tamara Zidan-šek še naprej podira osebne rekorde na lestvici WTA. Ta teden je napredovala na 24. mesto, kar je njena najvišja uvrstitev v karieri. 24-letna Konjičanka je vsak teden bližje, da postane druga najvišje uvrščena Slovenka na svetovni jakostni lestvici. Rekorderka je Mariborčanka Mima Jaušovec, ki je bila marca 1982 šesta igralka na svetu, Velenjčanka Katarina Srebotnik pa je bila najvišje na 20. mestu avgusta 2007.
Šutejeva vroča v Beograd
Clermont-Ferrand: Atletinja celjskega Kladivarja Tina Šutej je v odlični formi. Na mitingu v Franciji je v skoku s palico dosegla nov državni dvoranski rekord, 4,75 metra. Na tekmovanju zvezd All Star Perche, ki ga prireja domači zvezdnik skoka s palico Renaud Lavillenie, je Šutejeva osvojila tretje mesto. Trenutno kaže, da se bo lahko vmešala v boj za kolajne na bližajočem se dvoranskem SP v Beogradu.
Hokejisti podaljšali sezono
Zagreb, Celje, Ajdovščina: Hokejisti Celja so se z zmago proti Medveščaku s 5 : 2 iz spodnjega dela uvrstili v končnico lige IHL. Dva gola je dal Aljaž Ogrizek, po enega so dali Nik Grahut, Alex Kepic in Jan Flajs, Nejc Kastelic je zbral tri asistence. Celjske košarkarice so doma izgubile derbi s Triglavom s 67 : 61, a so zadržale vodilni položaj v 1. slovenski ligi. Klonile so tudi celjske rokometašice, in sicer v Ajdovščini proti Mlinotestu s 26 : 22.
Rogaška do polfinala
Ljubljana: Košarkarji Rogaške se niso uspeli uvrstiti v finale slovenskega pokala. V dvorani na Kodeljevem so po dramatični končnici klonili proti Heliosu z 79 : 76. Pri Slatinčanih je bil najbolj učinkovit Petar Vujačič z 19 točkami, Mladen Primorac je zbral 14 točk in 12 skokov. (DŠ)
NK CELJE NK ALUMINIJ
STADION Z'DEŽELE PETEK
25.2.22 17:30
i m,; gr" ^
A4
\
/
CO
NAROČNIK OGLASA: NKCE
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Poroke
Žalec
Poročila sta se: Tjaša BEZ-JAK in Andrej JEGRIŠNIK, oba iz Migojnic.
Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
VOZILA
PRODAM
Naložite si aplikacijo in nas spremljajte, kjerkoli ste.
KMALU NA RADIU CELJE TER NA FACEBOOK PROFILU RADIA CELJE

8 sezona
. projekta
KAWASAKI R 500, letnik 2002, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 500-362.134 SKUTER sxm, letnik 2010, 300 cm3, prevoženih 15.000 km, zelo lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 500-362. 134 RENAULT twingo, letnik 1999, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 725-007.
153
KUPIM
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
"NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO"
AVTO, lahko poškodovan ali v okvari, od letnika 2005 naprej, kupim. Telefon 041 567-747.
85
STROJI
PRODAM
KROŽNE brane, širina 2,20 m, prodam. Telefon 031 866-924.	137 LAMBORGHINI dizel Bcs, z vozičkom, velik, 1. lastnik, prodam za 1.100 EUR. Telefon 031 866-924. 137 INDUSTRIJSKI likalni stroj Bosch, poceni prodam. Telefon 031 687-043. 145
KUPIM
TRAKTOR, lahko poškodovan ali v okvari, katere koli znamke, od letnika 1975 naprej, in priključke, kupim. Telefon 041 567-747.
85
TRAKTOR, katere koli znamke, lahko tudi v
okvari, poškodovan, zapuščen, brez dokumentov, in ostalo kmetijsko mehanizacijo, kupim. Telefon 071 439-020. p
POSEST
KUPIM
ZAZIDLJIVO parcelo v velikosti približno 1.000 m2, v Šmarju pri Jelšah ali bližnji okolici, kupimo. Telefon 040 650-891. p
STANOVANJE
ODDAM
ENOSOBNO opremljeno stanovanje oddam v Celju. Telefon 031 687-043. 145
PRODAM
USNJENO kotno sedežno garnituro s foteljem in taburejem, prodam. Telefon 031 625384.	144
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
Vedno 2 штј!

PRODAM
OCVIRKE in mast prodam. Telefon (03) 5720304.	7 52
PRODAM
NKNICE, mjave, grahaste, čdne, prep nesno-stjo, prodanco. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzrejanesnic Tibaot, telefon (02) 5E2-1401.	n
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in gbaha-ste barve, pred oennostjo, proOsmo, pripeljemo na dom. Tnlefon sp0 525-48 l.p TELICO, brejo, prodam. Telefos 031 426-279.
L 1P
KOKOŠI mlade nesnice, odlične Isele leghorn in rjave lohman, že v začetku nesnosti, prodajamo na kmetiji Dobravc vsak delavnik od 8. do 16. ure in v soboto do 12. ure. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446.	p nesnice, stare 6 m esecev, že v nesnosti, črne, rjave, grahaste, možna dostava, prodam. Te-efon001 720-294,070 859446.
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
ETiiTEra telemach ■ ■=
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Srce je omagalo,
dih je zastal, a na vas spomin bo večno ostal.
Zahvala
V 89. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra, svakinja, teta in botra
A NICA BUKOVSEK
iz Kostrivnice 16a, Kalobje (23. 7. 1933-12. 2. 2022)
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede tolažbe, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, kiste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo namenjamo gospodu župniku Petru Orešniku za lepo opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Žalujka.
Žalujoči: vsi njeni
li? \
Vsako jutro sonce vzide,
na večer se poslovi, vsak dan v naših srcih drag spomin nate živi
V SPOMIN
Mineva šest let žalosti, kar nas je zapustila draga
DIANA KVEDER WAHIBI
Vsem,ki z lepomislijo postojite ob njenem grobu, ji prinašato -vetje in prižigate sveOe, iskrena hvala.
Vsi njeni
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in (čas ...
V SPOMIN
VEKOSLAVU
SLAVKU ZGOZNIKU
(23. 5. П934-26.2.220221) Njegovi najdražji: žena Vera in sin Evgen z družino
PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg, domača PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer-hrana, možna dostava, prodam. Telefon ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon
031 311-476.
Kupim
DEBELE, suhe krave in telice ja zakol, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286.	p
TZLr, "j** L Гу
040 647-223.	p
TELIČKO mesne pasme, staro približno 6 mesecev, kn jim. Telefon (03) 781-0363.
147
novi tednik

f
Odšel si tihv, brez slovesa,
odšvl si tižo v nebesa, odšel si tja, kjer ni bolečin in nam pustü -epe spomine ..
Z AHVALA
V 84. četa nas je zapustil dragi mož, oče, brat, dedek in pradedek
IVAN MIHELAK
z Ostrožnega 31, Ponikva (26. 4. 1938-9. 2. 2022)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darovane svete maše in darove za cerkev. Hvala zdravniku in medicinskemu osebju Doma starejših Šmarje pri Jelšah. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo. Hvala ministrantoma Zali in Filipu ter pogrebni službi Gekott. Hvala molivcem rožnega venca Štefki, Primožu in Milici. Hvala sodelavcem Železniške postaje Šentjur in kolektivu Gradnje Polak iz Primoža. Hvala pevcem skupine Idila zalepo odpetepesmi, govorniku Darku Bezenšku za lep poslovilni govor in gospodu Lorgerju
za lepo odigrano Tišino. Cenimo izkazano spoštovanje, da ste Ivana v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, zato vsem še enkrat iz sroa hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Z žalostjo v srcih sporočamo, da nas je zapustila draga žena, mama in stara mama
SLAVICA DEBELAK
iz Stranja 24, Šmarje pri Jelšah
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 24. februarja, ob 14.30 uri na pokopališču v Šmarju pri Jelšah. Njenemu spominu se lahko poklonite na dan pogreba od 13.30 ure v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču.
Žalujoči: mož Ivan, sin Zoran z ženo Andrejo ter vnuka Eva in Žiga
ZAMENJAM
BREJE, pa-no ielite in bikce ter tžičlhe za rej j menjam za Oraoo, -ika ali telioo za zakol. Telefon 031 533745.	p
OSTALO
POČITNIŠKE 1ШШШМС!
"MALO DRUGAČE"
ip-rce, -i1
PRODAM
SLOVENSKA bukova drva, na paleti, dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostav/a, prodam. Telefon 031 625-479.	p
POLSUHA bukova drva, na paleti, dolžine 25,33,50 cm, cena 140 EUR/paleta, piodam. Možna dostava. Telefon 041 652-132.	p
MOŠKO kolo na 24 prestav prodam. Cena po iogovoru. Telefon 031 209-038. 138 POL m3 suhih hrastovih »fosnov« prodam.
Telefon 031 866-924.	137
GUMI voz, kolesa 15 col, prodam. Telefon 031 806-924.	137
TELIČKO sim enta lko, staro 14 dni in molzni strdj Viiovitica, v dobrem stanju, prodam. Telefon 070250-441.	3
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka
GABRIJELA MOLETA
se iskreno zahvaljujemo svaku Slavku za zapeto žalostin-ko, gospodu duhovniku za opravljen obred ter sošolcu Rezarju in vnuku Tilnu za govor ob slovesu. Iskrena hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Silva, sin Matjaž z družino in hčerka Alenka z družino
KupiM
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE,
od torka, 1. 3. 2022 do petka, 4. 3. 2022, tri ustvarjalnice z razstavo.
SNOVALCI RAZSTAVE (spoznaš delo kustosa) VTISNI SVOJ PEČAT (izdelaš pečat) GRAVURA? KAJ JE TO? (naučiš se gravirati) OTVORITEV RAZSTAVE (razstava izdelkov)
Delavnice so primerne za otroke stare med 6 in 10 let.
CENA:
udeležba na treh delavnicah 10 €/osebo; udeležba na posamezni delavnici 5 €/osebo.
OBVEZNE PRIJAVE do 25.2.2022 na: muzej@pokmuz-ce.si ali 03 428 09 62
novi tedniki radio celie
Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE,ČESTITKE, OBVESTILA INOSMRTNICE
za Radio Celje in Novi ted nik
sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
PRIKOLICO za kampiranje, od letnika 1990 naprej, kupim. Telefon 041 567-747. 85 HLODOVINO bora, lubadarke, jelko, smreko, plačilo takoj, kupim. Telefon 068 681374.	97
VDOVEC s hišo, pokojnino in z avtomobilom išče vdovo s podeželja. Naj bo zdrava. Telefon 070 612-705.	148
POTREBUJEMO pomoč na domu za nego starejše osebe (mama). Ura na dan, dopoldan ali popoldan. Občina Žalec (Griže, Pongrac). Telefon 031 251-363. 149
sport@nt-rcTsT
Smrti
Celje
Umrli so: Jožefina VOGA iz Javorja, 81 let, Milan LA-MUT iz Dramelj, 61 let, Milena ŠMERC iz Celja, 80 let, Jožef ROBIDA iz Laškega, 91 let, Ivana NOVAK iz Velenja, 76 let, Helena FAJDIGA iz Šoštanja, 97 let, Srečko SELIČ iz Dobja pri Planini, 60 let, Sil-
va KOS iz Žalca, 53 let, Rado KRAJNC iz Prebolda, 69 let, Janez TURIN iz Laškega, 83 let, Viljem DEČMAN iz Štor, 80 let, Miroslava AHTIK iz Celja, 75 let, Ivana OKROŽNIK iz Dobrne, 101 leto, Gabrijel MOLE iz Celja, 80 let, Elizabeta NOVAK iz Šmarjete pri Celju, 82 let, Nada VIDENŠEK iz Celja, 81 let, Emilijana KU-DER iz Celja, 92 let, Edvard FÖRSTER iz Celja, 70 let, Peter POTEKO iz Žalca, 75 let, Margareta STRAŠEK iz Celja, 82 let, Ivana GRABNAR iz Zaloga pri Šempetru, 92 let.
Šentjur
Umrli so: Franc ZALOKAR iz Presečnega, 59 let, Ivan JE-LOVŠEK iz Šentjurja, 81 let, Jakob ČEDE iz Razborja, 71 let, Marija BRAČKO iz Primoža pri Šentjurju, 93 let, Ana BUKOVŠEK iz Kostrivnice, 88 let, Stanislava GROBELŠEK iz Šentjurja, 84 let.
Žalec
Umrli so: Rudolf TROBIŠ iz Gotovelj, 79 let, Jožef GOL-TNIK z Vranskega, 94 let, Fra-njo ŠLOGAR iz Šempetra, 87 let, Stanislav KROPIVŠEK iz Latkove vasi, 82 let.
Velenje
Umrli so: Alojz NAPOTNIK iz Velenja, 85 let, Branko ALBREHT iz Šoštanja, 46 let, Ernest KOVAČ iz Velenja, 78 let.
П
P
p
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Kino
Spored od 27. 2 do 2. 3. Cyrano - drama, muzikal od četrtka do srede: 17.45, 20.15 Pes - komedija
četrtek, petek: 16.00, 18.00, 20.00, 21.10
od sobote do srede: 14.00, 16.00, 18.00, 20.00, 21.10 Peter Zajec: Skok v pustolovščino - animirani, komedija, pustolovski
četrtek, petek: 15.30, 16.30, 17.30, 18.30
od sobote do srede: 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročiva se - komedija, romantični
od četrtka do srede: 18.35, 20.40 Smrt na Nilu - kriminalni, drama
od četrtka do srede: 18.40, 20.30 Spider Man: Ni poti domov -fantazijski, akcijski od četrtka do srede: 16.10 Šola čarobnih živali - družinska avantura
od sobote do srede: 14.15 Uncharted - akcijski, pustolovski
četrtek, petek: 15.50, 18.15, 19.30, 20.50
od sobote do srede: 13.30, 15.50, 18.15, 19.30, 20.50 Veliki rdeči pes Clifford - družinska pustolovščina, animirani četrtek, petek: 15.40, 16.40 od sobote do srede: 13.40, 14.40, 15.40, 16.40
Zapoj 2 - animirani, glasbena komedija
četrtek, petek: 16.20 od sobote do srede: 14.00, 16.20 Zlati fant - drama od četrtka do srede: 19.00, 21.00
ČETRTEK
19.00 Smrt na Nilu - kriminalna
drama
PETEK
18.00 Stena-vzpon do zlata - dokumentarni
19.45 Smrt na Nilu - kriminalna
drama
SOBOTA
18.00 Beli bojevnik v črni obleki
- dokumentarni
19.45 Smrt na Nilu - kriminalna
drama
NEDELJA
19.00 Smrt na Nilu - kriminalna drama
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH

PETEK
19.00 Padec lune - akcijski
SOBOTA
10.00 Mali jeti - družinska pustolovščina, sinh. 20.00 Cyrano - glasbena drama
KINO VELENJE
PETEK
19.00 Stena - vzpon do zlata/ The Wall - športni dokumentarec z gostjo Janjo Garnbret SOBOTA
17.00 Pes - komedija
20.00 Cyrano - glasbena drama
NEDELJA
16.00 Mali šef: Družinski posli -
animirana komedija, sinh. 19.00 Jagnje - drama PONEDELJEK
19.00 Pravi moški - romantična komedija
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 24. 2.
17.00 Galerija Velenje
Javno vodstvo po razstavi Katje Felle
po razstavi bo vodila Kornelija Križnič
18.00 Knjižnica Velenje, spletni dogodek Sončni žarek
pogovor o knjigi Draga Jančarja To noč sem jo videl; prijave: stanka. ledinek@vel.sik.si
18.00 Osrednja knjižnica Mozirje
Bele stopinje 3 - Modre stopinje
literarno-glasbeno srečanje s predstavitvijo literarnega zbornika
PETEK, 25. 2.
20.00 KonS modul 2022_
Predstavitev zvočne knjige ob 25-letnici placa in odprtje razstave Ksenije Mikor in RGB series: Cogo meets Orbe z VJ iosub Systems odprtje razstave in DJ/VJ Live act performans
SOBOTA, 26. 2.
11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
10.00, 12.00 in 17.00 Gledališče Celje_
Kajetan Kovič, Jerko Novak: Maček Muri
abonmajček po posebnem razporedu
21.00 eMCe plac Velenje KonS modul 2022
spremljevalni glasbeni program: Dancing bear konS edition
NEDELJA, 27. 2
18.00 Kulturni dom Škofja vas Fernande Munchenberg: Nikoli ni prepozno
komedija v izvedbi dramske skupine KUD Škofja vas, redna abonmajska predstava in izven
PONEDELJEK, 28. 2.
19.30 Gledališče Celje_
Mike Bartlett: Klinc
abonma po posebnem razporedu in izven; tudi v torek ob istem času
TOREK, 1. 3.
17.00 Velenjski grad
Javno vodstvo po Velenjskem gradu
prost vstop
Ostale prireditve
ČETRTEK, 24. 2.
9.00 Ljudska univerza Šentjur
Andrej Slonjšak: Peka pustnih krofov
obvezna predhodna najava
9.00 Knjižnica Kozje
Z zvokom do zdravja z Matejo Bobek, za UTŽO
12.30 do 14.00 Tehnopark Celje
Soba pobega: Soba prvošolke Ane
primerno za otroke od 11 - 14 let in družine, prijave na spletni strani Tehnoparka; tudi v petek, torek in sredo ob istem času
15.15 do 16.45 Tehnopark Celje Zimska legorobotika
prijave na spletni strani Tehnoparka
15.00 do 16.00 Tehnopark Celje
Robo kepica v sklopu ogleda Tehnoparka
prijave na spletni strani Tehnoparka; tudi v petek ob istem času
16.00 Tehnopark Celje_
Pokončna drža in robotek Teo
prijave na spletni strani Tehnoparka
17.00 Dom svetega Jožefa Celje, spletni dogodek
Pogovori za dušo na Zoom aplikaciji
pogovore psihološke podpore vodi mag. Drago Tacol, prijave: info@jozef. si
18.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana
Sodelujte pri pripravi lokalnega programa kulture 2022-2028
javna razprava o osnutku lokalnega programa kulture
18.00 Celjski mladinski center Mavrično druženje -Celje
DIC Legebitra v sodelovanju s Celjskim mladinskim centrom, namenjena vsem mladim LGBT + osebam
18.00 Knjižnica Nazarje
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
18.00 do 20.00 Celjski mladinski center
MCC-jeva DJ delavnica
18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Vrtnarjenje z Mišo Pušenjak
pogovorni večer
19.00 Celjski dom ali po dogovoru
O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga
uvodno informativno predavanje, prijave: dragica.pavsek@gmail. com
12.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija En odtis
družinska ustvarjalnica; obvezne prijave: muzej@ pokmuz-ce.si
PETEK. 25. 2.
9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Bonton obdarovanja
Hermanova otroška ustvarjalnica ob stalni razstavi v otroškem muzeju; za skupine
10.00 Knjižnica Bistrica ob Sotli Predavanje za člane UTŽO
10.30 Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Beremo v naročju staršev: Fit mami = srečna in zdrava mami
delavnica v izvedbi fizioterapevtke Maše Šramel
11.00 Tehnopark Celje_
Pokončna drža in robotek Teo
prijave na spletni strani Tehnoparka; tudi v sredo ob istem času
18.00 Dvorana RS Biro,
Mladinski center Žalec Trening za telo in duha s Katjo Plaskan
19.00 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana
Umetniški večer 3. U
tradicionalna razstava likovnih del in koncert dijakov 3. letnika Umetniške gimnazije Velenje
SOBOTA, 26. 2.
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje
8.00 do 12.00 Knjižnica Velenje
Vsi kupujemo, vsi prodajamo
sejem rabljenih knjig
10.00 Velenjski grad Mladi muzealci: Pustovanje
tradicionalno nedeljsko druženje, na katerem boste spoznali zanimive pustne običaje, na ustvarjalni delavnici pa ustvarjali pustne izdelke
10.00 do 13.00 Celjski mladinski center
MCC-jev interaktivni cirkus Pustokus
10.30 do 12.00 Tehnopark Celje
Zimska legorobotika
prijave na spletni strani Tehnoparka
10.30 in 15.00 Tehnopark Celje Robo kepica v sklopu ogleda Tehnoparka
prijave na spletni strani Tehnoparka; tudi v nedeljo, torek in sredo ob istem času
11.15 do 12.15 Tehnopark Celje Trajnostne kreativne tehno delavnice: REuse v sklopu ogleda Tehnoparka
pust je pred vrati, naredite si masko iz odsluženih stvari
13.00 do 13.15 Tehnopark Celje Pustno rajanje v sklopu ogleda Tehnoparka
tudi v nedeljo in torek ob istem času
13.30 Tehnopark Celje_
Pokončna drža in robotek Teo
prijave na spletni strani Tehnoparka
15.00 Dvorana RS Biro,
Mladinski center Žalec Cirkokrog
delavnica cirkuških veščin
8.00 do 12.00 Tržnica pri Fontani Žalec Podeželska tržnica
NEDELJA, 27. 2.
11.00 do 12.30 Tehnopark Celje
Soba pobega: Soba prvošolke Ane
primerno za otroke od 11 - 14 let in družine, prijave na spletni strani Tehnoparka
11.00 do 15.00 Tehnopark Celje Programiranje robota Photon v sklopu ogleda Tehnoparka
prijave na spletni strani Tehnoparka
PONEDELJEK, 28. 2.
8.00 do 12.00 Mladinski center Žalec_
Počitniško varstvo: Izdelam svoj animiran film
prijave: info@mc-zalec.si
10.00 Galerija Velenje_
O te pustne šeme
ustvarjalna delavnica za otroke starejše od osem let, vodila jo bo Nina Cvirn, tudi v torek ob istem času; prijave: info@ galerijavelenje.si
10.00 do 12.00 Hiša generacij Laško
Ustvarjalna zima s Hišo generacij Laško
delavnica - obeski za ključe
10.00 do 12.00 MC Šmartno ob Paki - dvorana Marof
Otroški počitniški živ-žav
ustvarjalna delavnica z igrami; prijave: pisarna@ mcsop.si
10.00 do 13.00 Vila Rožle Velenje
Zimski počitniški živ -žav
prve počitniške ustvarjalnice bodo zimsko obarvane
10.00 do 14.00 Večgeneracijski center - Planet generacij Velenje
Juhuhu, počitnice so tu!
medsebojno druženje bo do petka, 4. marca
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 1 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
Četrtek, 24. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip
regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev)
Petek, 25. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania
Sobota, 26. februar
6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 27. februar
6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 28. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 1. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev)
Sreda, 2. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
23
17.30 Osrednja knjižnica Celje, študijska čitalnica Pravljični večer za odrasle
prisluhnili boste zgodbam iz ljudskega izročila, večer bo popestrila tudi glasba
18.00 Knjižnica Nazarje
Bralni klub Knjižnice Nazarje
18.00 MC Šmartno ob Paki -dvorana Marof
Časa ne moremo ustaviti, lahko pa ustavimo osteoporozo
predavanje; prijave: pisarna@mcsop.si
18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Ta krasni nori svet
ponedeljkovo srečanje z dr. Karlom Gržanom
TOREK, 1. 3.
9.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Jože Šmit in njegovi kraji
predavanje Metke Kodrič, Toneta Kregarja in Irene Roškar, za UTŽO
10.00 do 11.30 Tehnopark Celje Zimska legorobotika
prijave na spletni strani Tehnoparka; tudi v sredo ob istem času
10.00 do 12.00 Hiša generacij Laško
Ustvarjalna zima s Hišo generacij Laško
delavnica - kuhajmo - pust mastnih ust
10.00 do 12.00 MC Šmartno ob Paki - dvorana Marof
Otroški počitniški živ-žav
pustna zabava s klovneso Mici; rezervacije mest: pisarna@mcsop.si
10.30 do 12.00 Pokrajinski muzej Celje
Počitniške ustvarjalnice »malo drugače«
snovalci razstave (spoznaš delo kustosa), primerne za otroke stare med 6 in 10 let, prijave: muzej@ pokmuz-ce.si
11.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Hermanova otroška ustvarjalnica: Boš kurent za pusta?
mreža zimskih doživetij v mestu grofov - počitniška druženja; prijave: informacijska@mnzc.si
16.00 Mestno otroško igrišče Velenje
Pust, pust, krivih ust!
družinsko pustno rajanje in zabava s 2party; v primeru slabega vremena bodo organizirali virtualno rajanje, ki ga boste spremljali preko FB profilov vseh organizatorjev
17.00 Knjižnica Mozirje
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
SREDA, 2. 3
9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček
prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij
10.00 do 12.00 Hiša generacij Laško
Ustvarjalna zima s Hišo generacij Laško
delavnica - življenje je vrtiljak
10.00 do 12.00 MC Šmartno ob Paki - dvorana Marof Otroški počitniški živ -žav
Janja in medvedek Tapko; rezervacije mest: pisarna@ mcsop.si
10.00 do 13.00 Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane
Naredi svoj odtis
delavnica sitotiska za otroke, s seboj prinesi svoj kos blaga, ki ga želiš okrasiti
11.00 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Hermanova otroška ustvarjalnica: izdelava družabne igre
mreža zimskih doživetij v mestu grofov in Hermanov kulturni teden - počitniška druženja; prijave: informacijska@mnzc.si
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom namenjena otrokom starejšim od treh let; izvajala bo Janja Rednjak
Knjižnica Šmarje pri Jelšah
spletni dogodki:
na brezplačnem spletnem kanalu https://bit.ly/KSPJ-youtube:
ČETRTEK, 24. 2.
9.00 Zelišča pri visokem krvnem tlaku, zeliščarski nasveti Špele Pogelšek
PETEK, 25. 2.
Čisto prvi poljubček, pravljica za otroke z Natalijo Čokl Šoštarič
PONEDELJEK, 28. 2.
9.00 Pustni krofi, kuharska delavnica s Slavico Javornik
Več kot dva tedna zimskih doživetij v Celju
Med šolskimi zimskimi počitnicami so v Celju pripravili številne aktivnosti, dogodivščine ter dogodke za otroke in družine. Kampanja, ki so jo poimenovali
V	Celje po veselje, se bo končala s koncem počitnic za celjske šolarje 6. marca, do takrat pa vabljeni k raziskovanju Celja. Počitniške aktivnosti so v Celju začeli izvajati 19. februarja, ko so se začele počitnice za šolarje iz zahodne Slovenije, končale pa se bodo 6. marca, ko je konec počitnic za preostali del Slovenije, tudi celjske otroke.
V	kampanji V Celje po veselje vas skupaj s partnerji vabijo k raziskovanju, pustolovskim dogodivščinam in ustvarjalnim delavnicam. Dogodivščine so na pobudo Zavoda za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje pripravili v Tehnoparku Celje, Muzeju novejše zgodovine Celje, Pokrajinskem muzeju Celje, Tropski hiši Celje, Celjskem mladinskem centru, na Celjski koči, Escape roomu Misteriusu in turistični agenciji in vodenjih UI Turizem. Če ste ljubitelji znanosti in zabave, je pravi naslov za doživetja
Tehnopark Celje, ki je pripravil več kot 100 dogodkov, prilagojenih za čas zimskih počitnic. Otroci bodo posebej uživali v Hermanovem brlogu Muzeja novejše zgodovine Celje, kjer so pripravili različne delavnice na temo bontona in vodenja. Celjski mladinski center vse avanturiste in raziskovalce vabi na interaktivno igro Lov na legende, kreativne počitnice in na pustno soboto v interaktivni cirkus Pustokus. Pokrajinski muzej Celje je pripravil zimske ustvarjalnice in posebno družinsko ustvarjalnico, Tropska hiša Celje pa naravoslovne delavnice in tropske počitnice z dnevnim varstvom. Ob koncu tedna vas na Starem gradu Celje v zimskem viteškem taboru pričakujejo vitezi, z njimi se bodo otroci lahko spopadli v srednjeveškem ringu. Celje lahko raziščite s srednjeveško culico na rami, v kateri boste dobili vse namige in napotke za zabavno pot po mestu ter viteško darilo in malico. Zabavna igra za raziskovanje Celja je tudi pustolovska igra Legenda o skrivnem rovu. Če želite dan preživeti na svežem zraku in ob zimskih radostih, pa bodo za vas poskrbeli na Celjski koči. Še več idej za preživljanje počitnic najdete na spletnem naslovu https:// www.visitcelje.eu/sl/izdelek/ zimske-pocitnice-v-mestu-gro-fov/ ter družbenih omrežjih Visit Celje ter posameznih partnerjev. Tam je zbran celoten program z informacijami o predhodni prijavi, ceni doživetja in terminih. Zimska doživetja so razdeljena na dopoldanske in popoldanske termine, v ospredju pa so znanost, zabava, ustvarjalnice, zgodovina Celjskih grofov in vitezov, tropski živalski svet v mestu in snežne radosti. Za okrepčilo pred, med in po počitniških aktivnostih in radostih bodo z veseljem poskrbeli celjski mestni gostinci.
Razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Ženske zgodbe - mit-ske podobe in realnost skozi muzejske predmete; do 31. 3., Od groba do groba - načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, Lepo mesto: 150 let Turističnega in kulturnega društva Celje; do 28. 2. ter spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu; do nadaljnjega
Galerija sodobne umetnosti, Likovni salon in Galerija Račka Celje: Festival Račka 2022: Prostori in artikulacije seksualnosti; do 17. 4.
Celjska kulturnica: 2. razstava 4. Ex-tempora jesen III. celoletne likovne kolonije Štirje letni časi 2021; do 30. 3.
V izložbah mestnih lokalov Celja: razstava Pristneži, avtorica slike Lidija Špiljak, avtor fotografije Nik Jarh; do 28. 2. Osrednja knjižnica Celje, ploščad: panojska razstava 150 let
gasilstva v Celju, avtorice dr. Andreje Videc; do nadaljnjega Savinov likovni salon Žalec: razstava Vztrajnostni moment upora, razstavljata Vesna Bukovec, risba in Janez Zalaznik, fotografija; do 5. 3. Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec in plakatna mesta po občini Žalec: Sobivanje: razstava likovnih izdelkov dijakov umetniške gimnazije - likovna smer GCC; do 28. 2.
Galerija Zgornji trg Šentjur:
razstava likovnih del Anžeta Ipa-vica - pravnuka Josipa Ipavca z naslovom Meditacije 2; do 4. 3. TIC Rimske Toplice: razstava Zdravilišče Rimske Toplice na razglednicah; do nadaljnjega Spodnji vrt Savinje Laško: razstava na prostem Veseli pust, do 14. 3.
Knjižnica Rogaška Slatina:
razstava zbirke Uradnih poštnih znamk Pošte Slovenije ob 30-le-tnici njenega obstoja 1991-2021 iz zbirke Vlada Kučana, predsednika zbirateljskega društva Rogaška Slatina; do 28. 2.
Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane: Naše leto 2021, fotografska razstava Ksenije Mikor, Petra Žagarja in Luke Štefulja; do 28. 2. Galerija Velenje: razstava Katje Felle, slikarstvo; do 5. 3. F-bunker Velenje: Nosimo naš prostor/Holding our space, fotografska razstava Ive Suhadolnik; do 28. 2.
Podhod pošta Velenje: razstava MPT praznuje; do 28. 2.
Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 28. 2.
Podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Razstavišče Standard Velenje: Nemi opazovalec mest, fotografska razstava fotografij Velenjskega gradu; do marca 2022 Knjižnica Velenje, osrednje razstavišče: Pozdrav olimpijskemu ognju, sprehod skozi preteklost in sedanjost zimskih športov v našem okolju; do 28. 2. Knjižnica Velenje, sončna stena: razstava 48. Mala Napotni-kova kiparska kolonija; do 28. 2. Knjižnica Velenje, domoznanski oddelek: razstava Mohorjevi koledarji iz zbirke Janeza Oseti-ča; do 28. 2.
Knjižnica Velenje, mladinska
soba: V iskanju figure, razstava likovnih del učencev OŠ Gorica; do 28. 2.
Knjižnica Velenje, steklena dvojčka: razstava Bralka meseca: Lea Verzel; do 28. 2.
Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Ugriznimo v zlate hruške, razstava mladinskih knjig, ki so prejela znak zlata hruška; do 28. 2.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje, vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 28. 2.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje, črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 28. 2.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje, podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani -Stane Špegel, razstava skulptur; do 28. 2.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 28. 2.
Muzej premogovništva Slovenije, muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 28. 2. Galerija Mozirje: (Ne)znanci naše doline: portretne fotografije iz Zgornje Savinjske doline fotografa Volbenka Pajka; do 18. 3.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz-ma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Fotoa-telje in galerija Pelikan, Spominska soba Stari pisker Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Železarski muzej na Teharjah: Teharska koseška skupnost in Šolstvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur: Ipavci, skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju
Zgornji trg Šentjur: Zakladi Rifnika - najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je več kot 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska razstava na prostem Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad Nekdanje šolsko poslopje v Dobrini: razstava Spominska soba Daniela Artička; ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru, informacije: tic@turizem-sentjur. com
Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu-te na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnološka zbirka Šmid, Kozjansko žari Atelje MS Zreče: razstava del akademskega slikarja Marjana Skumavca, prva tema stalne razstave so istrska polja
Muzej na Velenjskem gradu:
Mastodonti, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara trgovina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941-1945, Grajska kapela, Zbirka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Cesarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad, Fran Korun Koželjski, razstava o bogati zapuščini
Mestni stadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje
Hotel Paka Velenje: 20 let po-
slovno-konferenčnega hotela Paka
Spominski center 1991 Velenje:
Spominski center 1991 predstavlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS Poslovni center Megatel Velenje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba: Veščina, šport, umetnost, način življenja?
Podružnična OŠ Plešivec: Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni
Razstavišče Vile Rožle Velenje:
Dela male Napotnikove kiparske kolonije, Sončne zgodbe mladega mesta
Knjižnica Velenje - osrednje
razstavišče: Prva berila, razstava iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška
novi tedniki radio celie
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,65 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
24
FOTO TEDNA
Ko se ti zdi, da si nekaj pozabil kupiti
Foto: Andraž Purg - GrupA
Tolažba za lokalne lovce
Ted ni ko ve
zaodbe
Št. 8/ Leto 77 / Celje, 24. februar 2022
Dve medalji, nov avto in deset tisočakov ^
kli' j Ж>јТ'>-j
ipp
M&
iwj ' "V* .v
. Ш№. «Г
Ш
A

1
ji
—i,
Џ
t
i -i
Mož, ki zvok vetra spreminja v glasbo
Timiji in Glorie uživali Ljubiteljska režiserka, v olimpijskih doživetjih ki ji igranje ni šlo
str. 32-33
26
INTERVJU
Z direktorjem Zdravstvenega doma Velenje o težavah in rešitvah v javnem zdravstvu
»Bolnike bo treba
izobraziti«
Janko Šteharnik je na čelu velenjskega javnega zdravstvenega zavoda drugi mandat. Ko je kot magister ekonomije pred šestimi leti prevzel vodenje zdravstvenega doma, je takoj napovedal nekatere, predvsem organizacijske spremembe. Vsi se z njegovimi idejami niso strinjali in marsikdo se še danes ne. A Šteharnikov pogled na delovanje zdravstvene ustanove in celotnega sistema je ves čas nekoliko drugačen. Čeprav nerad govori o težavah, saj jih raje naslavlja z izzivi, se nekaterim v dveh epidemičnih letih, predvsem s kadrom, ni mogel izogniti. Ob tem rad ogledalo nastavi javnosti in uporabnikom zdravstvenih storitev. Prepričan je, da so spremembe nujne, a ne zgolj v ustroju sistema, temveč tudi v naših glavah.
»Vsak si lahko izračuna, koliko bo v štiridesetih letih dela vložil v zdravstvo. Če to primerja s stroškom malo bolj zahtevne operacije na zahodu, hitro ugotovi, da tega denarja ni dovolj niti za en takšen poseg.«
LEA KOMERIČKI KOTNIK
»Veliko govorimo o pomanjkanju kadra. Vprašanje je, ali je to resnična težava. Pod pogoji, kot želimo zdaj delovati, je verjetno res. A se hkrati postavlja vprašanje, ali so ti pogoji pravi. Mislim, da v osnovi ljudje pričakujemo preveč. Naše pravice so nadpovprečne v primerjavi z večino sveta - ne govorim, da to ni dobro -, vendar moramo delovati v okviru zmožnosti,« meni direktor Zdravstvenega doma Velenje in poudarja, da se je v zadnjem obdobju izkazalo, da tudi denar ni ravno težava. »Mogoče tudi kader ni. Če bi se mi, bolniki, malo drugače vedli in ne bi za vsako malenkost prihajali k zdravniku oziroma bi si zdravstveno gledano življenje organizirali nekoliko drugače, verjetno tudi kader ne bi bil problem. Ob vsakem novem letu si ljudje zastavijo cilje in so potem prve tri mesece fitnesi polni, nato začnejo ljudje to navado opuščati in pozabijo na obljubo. Nekaj podobnega se dogaja v zdravstvu. Preventiva je pogoj, a je skoraj ne izvajamo. Sistem jo sicer skuša izvajati, a pravega zanimanja ljudi ni. V tistem trenutku, ko bi to razumeli, bi postala tudi potreba po zdravstveni oskrbi manjša. Prva stvar, ki jo bomo morali narediti, je izobraževanje bolnikov. Hkrati bo treba postaviti tudi pravila igre.«
Pravite, da ste se v Velenju z vsemi izzivi zadnjega časa sorazmerno dobro spoprijeli.
Nekatere stvari smo že prej kar dobro razumeli in to je pomagalo. Seveda nas je epidemija obremenjevala, a nikakor nas ni ohromila. Tudi pri nas so bile odsotnosti kot posledica karan-
ten, varovanja otrok in obolevnosti, a smo bili bolnikom ves čas na voljo.
Spremenila se je dostopnost do zdravnika. Več je komunikacije na daljavo, manj je osebnega stika. Bilo je kar nekaj nejevolje. So se ljudje že navadili na te spremembe?
Večina se je navadila. Na začetku smo imeli nekaj težav, kar je povsem razumljivo. Iz njih smo se marsikaj naučili. Vzpostavili smo štiri vstopne točke za bolnike, ki smo jih opozorili, da vse niso enako pretočne. Najprej smo jih skušali navaditi, naj pišejo, a smo ugotovili, da vsega, kar ljudje napišejo, ni mogoče prebrati. Počasi uvajamo podoben sistem, kot ga poznamo na sekundarni ravni. Kratko sporočilo - želim do zdravnika. Naslednja možnost je, da se bolnik odloči, ali se želi pogovoriti osebno ali zadostuje telefonski razgovor, ob čemer se mora zavedati, da se to ne bo zgodilo jutri, ampak v naslednjih dneh. Preveč pričakujemo od zdravnika, medicinske sestre in tudi od sistema. Posledično uporabljamo preveč storitev. Na osnovni ravni smo povzročili količino dogodkov, ki jih ne more obvladati noben sistem, če ne bomo postavili pravil.
Ob tem je treba vedeti, kdaj poiskati pomoč in kje. Neprimerno je, da nekdo v petek popoldne svojemu zdravniku po elektronski pošti napiše, da ga tišči v prsih. Nato kljub težki noči ne poišče pomoči na urgenci in v ponedeljek zdravnik izve, da je bolnik v soboto zvečer zaradi srčnega zastoja umrl. Sporazumevanje s pomočjo e-po-
»Žal je v Sloveniji kadrovska strategija prepuščena naključju. Zdi se, da ne znamo generično izračunati niti tega, koliko ljudi bo v nekem času odšlo in koliko jih zato potrebujemo. Na osnovni ravni je zagotovo trenutno najbolj podhranjena Ljubljana, kjer manjka največ osebnih zdravnikov.«
šte smo res omogočili, vendar mora znati bolnik, sploh ob koncih tedna, presoditi, ali potrebuje takojšnjo pomoč. V tem primeru pokliče 112 oziroma sorodnike prosi, naj ga pospremijo na urgenco. Pri tem ne sme odločitve preložiti na nekoga, ki v tem času dokazano ne dela. Tudi sicer ne moremo pričakovati, da bosta zdravnik ali sestra vsak dan ves čas pregledovala elektronsko pošto. Elektronska sporočila morajo biti kratka in jasna, pisanje celih romanov je neprimerno. Ko gre za specialistično zdravljenje, je to ljudem že jasno, ko govorimo o osnovnem zdravstvu, še ne. O tovrstnem izobraževanju bolnikov govorim. Da bodo znali tisto, kar je predvideno, tudi načrtovati. Ne more se posameznik spomniti, da mu je zmanjkalo zdravil, ki jih nujno potrebuje, pri čemer jutri odhaja na dopust. Od zdravnika zahteva, da mu to prednostno uredi. O tem je treba razmišljati prej. Tudi letalo ne čaka zamudnikov. V tem primeru se bo človek jezil sam nase, pri zdravniku pa je vse dovoljeno. To je velika težava. In zaradi odnosa bolnika do zdravnika se mladi za družinsko medicino ne odločajo več. Bolnik je postal kralj, ima veliko informacij s spleta in ve več od zdravnika. Potrebuje ga zgolj še toliko, da mu napiše tisto, kar je že sam ugotovil.
Ne le družinskih zdravnikov, vedno manj je tudi specializantov urgentne medicine.
Sistem urgentne medicine bo zagotovo treba spremeniti. Po mojem mnenju ne potrebujemo takšnega obsega zdravnikov v soboto in nedeljo ponoči. V dežurnih ambulantah je ogromno obiskov, ki niso nujni. Vse gre v smeri, da je veliko zdravstvenega kadra na voljo, tudi ko to ni nujno. Postranska škoda, ker v nujnem reševalnem vozilu ni zdravnika, je res lahko smrt, a v enem od milijon primerov. Pri tem ne vemo, kakšna je škoda, ker ni zdravnikov v rednih ambulantah. Tam je smrti več, vendar so prikrite. Menim, da je pomembneje, da imamo te zdravnike v rednem zdravstvenem sistemu. To ni novost, v marsikateri razviti državi to zelo dobro deluje. Ponekod so gasilci usposobljeni za nudenje prve
pomoči. Mislim, da je pri nas rešitev v tako imenovanih prvih posredovalcih. Ljudje bi se morali zavedati, da jim lahko smrt ali trajne posledice v primeru kapi preprečijo zgolj najbližji. Ženi vedno rečem, da bo ona kriva, če bom »idiot«, če me bo zadela srčna kap ali mi bodo možgani za sedem minut omrtveli. Ni reševalne ekipe,
»Strašljivo je, da se s politikami menjajo strategije. Zdravstvo je samo eno. Eden glavnih ciljev političnih strank, ki bodo to državo obvladovale, bi moral biti dogovor, da v parlamentu ne bo razprav o takšni ali drugačni zdravstveni strategiji. Ta mora biti ena in jasna.«
ki bi bila sposobna v tako kratkem času priti do mene. To so področja, kjer bi morali ljudi izobraževati. Ker zlomljena noga ni nujen primer. Boli, a to ni nujna situacija in zaradi tega ljudje večinoma ne umirajo. Ampak o tem se ne pogovarjamo javno, kot da nas je strah govoriti o tem.
Če bi torej ljudi izobrazili na področju prve pomoči, bi pomembno razbremenili zdravstven sistem?
Nedvomno. Ne zavedamo se pomena in nujnosti opravljanja izpita iz prve pomoči, ko delamo izpit za avto. Ljudje se imajo letno možnost izobraževati za nudenje prve pomoči ob srčnem zastoju, a je odziva malo. Koliko ljudi je še sploh pripravljenih pristopiti k človeku, ki leži na tleh, ga pogledati in mu pomagati? Zelo malo. Vse pričakujemo od zdravstvenega sistema. Tako bo kadra vedno premalo.
Pri tem mislim tudi na negovanje in oskrbo. Sprejemamo Zakon o dolgotrajni oskrbi, kjer bo nedvomno primanjkovalo kadra, čeprav je pobuda dobra. V ustanovah je tovrstna oskrba zagotovo lažje izvedljiva, kot je pomoč na domu. A vendar je politika tako željna te pomoči na domu. Ne vem, kdo jo bo izvajal. Že v ustanovah nimamo dovolj ljudi, ki bi želeli in bi bili sposobni opravljati to delo.
Kako torej urediti osnovno zdravstvo, da bo sistem vzdržen za zaposlene, bolnike in bo hkrati stroškovno sprejemljiv?
V zadnjih letih je država znižala in omejila število vpisanih pacientov pri posameznem zdravniku. Če te normative upoštevamo, je zdravnikov premalo. Sprašujem se, ali je bilo to res potrebno. Poglejmo primer: imamo starejšega zdravnika, ki vešče opravlja delo v svoji ambulanti in ima brez težav tudi trideset ali štirideset odstotkov več bolnikov. Nikoli ni prišel k meni v pisarno, nikoli se ni nad ničemer pritoževal. Na drugi strani imamo mladega zdravnika na začetku samostojne delovne poti. Poleg težkega dela je še pod pritiskom javnosti in vsak dan posluša, kako je preobremenjen. In posledično je res preobremenjen. Ali pa si še ne zna dela pravilno organizirati.
Država je temu prisluhnila, mu dodelila dodatnega administratorja, ki ga bo razbremenil. Želim si, da bi lahko sčasoma več nalog prevzele tudi diplomirane medicinske sestre, te, ki že zdaj samostojno delajo v referenčnih ambulantah. Postale bi del zdravniških ekip, zdravniki bi nekatere obveznosti prenesli nanje, zaradi česar bi bili razbremenjeni in bi tako imeli več časa za zadeve, kjer ocenjujejo, da morajo biti prisotni. Izkušnje iz tujine kažejo, da so ljudje zelo zadovoljni z diplomiranimi medicinskimi sestrami, so drugačne, mogoče celo dostopnejše za povprečnega bolnika. To je zagotovo korak v pravo smer, ki bi ga lahko naredili že letos.
Pred kratkim so se kar štiri zdravnice v vašem zavodu odločile, da gredo »na svoje«. Če koncesije v Velenju ne bi dobile, bi odšle
v	okoliške občine, kjer bi jih bili zelo veseli. Nekateri se koncesij še vedno nekoliko bojijo,
vi	pravite, da neupravičeno.
Edina razlika med zaposlenim v javnem zavodu in med koncesionarjem je, da ima prvi plačo določeno s kolektivno pogodbo, drugi si jo mora zagotoviti in izplačati sam. Zdravnik je tako sočasno odgovoren tudi za poslovni del ambulante, čeprav tega znanja večina zdravstvenih delavcev nima.
Naše zdravnice so se za ta korak odločile, ker želijo za svoje bolnike narediti kar največ in najbolje ter ob tem poskrbeti tudi za svoje zdravje. Znotraj zavoda to ne gre vedno in epidemija je povzročila, da je bilo nepredvidljivih dogodkov še veliko več. Družinski zdravniki iz javnih zavodov ne odhajajo, ker ne bi želeli dela-
INTERVJU
27
ti. Nasprotno. Odhajajo, ker želijo delati še bolje, hkrati želijo sami nadzorovati svoje obveznosti. Če mora zdravnik večino časa skrbeti za svoje bolnike in za bolnike kolega, ki je odsoten, zelo težko vse enako kakovostno obravnava. Nekaj časa to še gre, ko je teh menjav in nadomeščanj preveč, začnejo zdravniki izgorevati. Tudi zdravniki so ljudje, ki imajo svoje družine in težave. Idealno bi bilo, če bi imeli vsi koncesije, vendar vsi tega niso sposobni, ker je treba poleg posebnega znanja imeti tudi malo podjetniške žilice.
Si je v Velenju še mogoče izbrati osebnega zdravnika?
Boste presenečeni. Zelo kmalu, v enem mesecu, bomo dobili vsaj še dva zdravnika, ki ju ne bomo nikomur »ukradli«.
Kako mlade zdravnike prepričati, da se bodo v večji meri odločili za specializacijo družinske medicine?
Vsi bi se morali zavedati, da je družinska medicina kraljica medicine. Družinski zdravnik je arhitekt človeškega telesa. Arhitekt ve vse o stavbi, za katero je narisal načrt, pozna zunanjost, temelje, notranjost, vsebinsko razdelitev prostorov, ve vse o napeljavah. Vse je povezano in arhitekt mora vse to poznati. In to je splošna medicina. Drugi zdravniki so obrtniki. Nekdo zdravi samo srce, drugi samo kožo in tako naprej. Na koncu vedno pridemo do arhitekta, do splošnega zdravnika, ki hišo, naše telo, ponovno uravnoteži. Največjo širino ima zago tovo družinski zdravnik, ki mora spremljati razvoj na vseh področjih, saj mora razumeti součinkovanje bolezni. Hkrati je lahko povsem samostojen, lahko je koncesionar in nihče mu ne »stoji na glavi«. Upravlja svojo ambulanto in lahko ima urejeno življenje. Večina mladih zdravnikov, ki težijo k temu, da bi bili obrtniki, na koncu ugotovi, da biti vrhunski obrtnik pomeni delati 24 ur na dan, življenje
V
Janko Steharnik
je magister ekonomije, veteran vojne za Slovenijo in navdušen športnik. Zadnjih šest let vodi velenjski zdravstveni dom. Z medicino in zdravstvenim sistemom se je podrobneje srečal, ko je premagoval težko bolezen. Kmalu je prejel vabilo za prevzem krmila največjega zdravstvenega zavoda v državi. Ponujen izziv je bil mikaven, a so se tik pred iztekom razpisa stvari obrnile drugače. »Še sreča, saj bi bil to takrat zame verjetno pokop. Niti približno še nisem razumel, kaj pomeni voditi UKC Ljubljana, ki ga do danes še nihče ni znal spraviti v red in tudi jaz ga takrat ne bi mogel,« pravi. Očitno je njegov včasih tudi povsem drugačen, javnosti celo manj všečen pogled na sistem zanimiv, saj ga je k sodelovanju povabil tudi sedanji minister: »Spoštljivo sem ga zavrnil in pojasnil, da dokler ne bomo ^ imeli v Sloveniji jasne predstave in depolitizacije zdravstva, v takšne projekte ne bom vstopil.«
pa je posvečeno samo posamezni stroki. Ko se ljudje zaljubijo, ko si ustvarijo družino, se prednostne naloge hitro spremenijo. In tako postane ali ostane povprečen zdravnik v bolnišnici nezadovoljen. Pri družinskih zdravnikih ni treba, da je tako. Jaz jih resnično občudujem. Ampak za zdaj mladim tega še ne znamo razložiti.
Izjemno navdušeni ste nad katalonskim zdravstvenim sistemom. Zakaj?
Imel sem srečo, da sem bil del skupine, ki je bila povabljena v Katalonijo. Lahko bi rekel, da delujejo povsem drugače, čeprav imajo sistem precej podoben našemu. Spremenili so nekatere elemente upravljanja. Javnih zavodov pri njih ne vodijo direktorji ekonomisti, ampak zdravniki, ker se javni zdravstveni zavodi v osnovi ukvarjajo samo s kakovostjo zdravljenja. Njihov cilj je kakovost življenja, ki je danes pri petinšestdesetih letih, premakniti višje. To mejo med živeti in kakovostno živeti želijo čim bolj izenačiti in zato so dali zdravstvo oziroma medicino medicini, upravljanje pa ekonomistom. Tam je zdravstveni minister drugi človek za premierjem in v petindvajsetih letih so zamenjali zgolj tri ali štiri ministre. Ni pomembno, kdo je minister, ker je strategija tako jasno začrtana. Ravno tako imajo samo eno zavarovalnico, ki upravlja vse, kar je povezano s stroški. Ne obremenjujejo se s tem, kakšni so prispevki. Kolikor potrebuje medicina denarja, toliko ga dobi. Če bo zdravnik rekel, da nekaj potrebuje, bo to dobil, ker so vsi kriteriji, kdaj, kako
Večina zdravstvenih delavcev pri nas ni stavkala, za kar se jim tudi zahvaljujem. So me obvestili, da v nekem časovnem okviru naj ne bi delali, vendar zaradi tega ni bilo pritožb, bolniki tega skoraj niso občutili. Mislim, da je njihovo zavedanje, da morajo, čeprav niso vedno zadovoljni, svoje delo opraviti.
V zadnjem letu ste nekaj prahu in obrvi dvignili s predstavitvijo projekta zobozdravstvene klinike. Za kakšen projekt gre in kako uresničljiv je?
Pogosto slišimo zgodbe, da ljudje odhajajo k zobozdravniku v Varaždin, da si dajo zobne vsadke narediti v Beogradu. Torej so storitve, ki se nekje delajo drugače in vsi ti, ki to izkusijo, pravijo, da v neverjetno urejenih prostorih in ob niti ne previsokih stroških. V Velenju imamo zobozdravstveno dejavnost dokaj dobro razširjeno, poleg splošnih in otroških zobozdravnikov imamo tudi ortodonta in parodontologa. Ko sem razmišljal o celostni ponudbi zobozdravstvenih storitev, ki so trenutno še precej razpršene, ob zavedanju, da se bo morala regija prestrukturirati in da bo treba vanjo vpeljati povsem nove panoge namesto rudnika in Teša, se mi je porodilo vprašanje, zakaj v Velenju ne bi naredili
»Družinski zdravnik je arhitekt človeškega telesa. Arhitekt ve vse o stavbi, za katero je narisal načrt, pozna zunanjost, temelje, notranjost, vsebinsko razdelitev prostorov, ve vse o napeljavah. Vse je povezano in arhitekt mora vse to poznati. In to je splošna medicina.«
in koliko, opredeljeni. Pri nas pa se pogajamo za vsak element upravljanja posebej. Mislim, da so pred nami zanimivi časi. Morda je celo dobro, da je epidemija marsikaj še dodatno razkrila.
Morava se dotakniti še nedavne stavke zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu. Ti že leta opozarjajo na neenak položaj. Ne izpostavljajo zgolj plačila, temveč prevelike obremenitve.
Ker prihajam iz gospodarstva, nekoliko težje razumem nekatere stvari, ki so značilne za javni sektor. Vedeti moramo, da plača ni »motivator«, saj smo vedno po nekem času nezadovoljni s tem, kar dobimo. Zadovoljstvo mora človek iskati v delu, seveda pa je nagrada plača. Sindikalna gibanja so potrebna, a jih marsikdaj ne razumem. Zadnje spremembe so bile zagotovo narejene neposrečeno. Mogoče je želel kdo komu ugajati, ne zavedajoč se, kakšne posledice bo to imelo. Seveda ni »fer«, da eni dobijo, drugi ne. To je čudno in nerazumljivo. Tu bi izpostavil še, da je treba ločiti zdravstvene delavce in delavce v zdravstvu. Zdravstveni delavci se ukvarjajo neposredno z zdravstvom, delavci v zdravstvu so podpora zdravstvu. Po mojem mnenju slednji ne bi smeli biti del kolektivne pogodbe za zdravstvo, ampak bi morali biti del kolektivne pogodbe za delavce v javnem sektorju.
edinstvenega zobozdravstvenega središča. Zakaj ne bi razmišljali v tej smeri? V Sloveniji je že kar nekaj primerov posebnih diagnostičnih centrov, na primer v Rogaški Slatini, na Bledu, v Mariboru. Zakaj ne bi nečesa takšnega imeli tudi v Velenju?
Tega seveda ni mogoče narediti z odredbo ali ukazom. Oblikovati se mora skupna ljudi, ki bo v tem videla tudi poslovno priložnost. Vloga našega zavoda je samo v tem, da tej poslovni priložnosti zagotovi, da bo del novih prostorov takoj v uporabi. Občina in zavod torej preselita v novozgrajene prostore celotno javno zobozdravstveno ponudbo, s čimer zobozdravstvenim delavcem omogočimo višji standard delovanja ter bolnikom iz Velenja in širše nadstandard, ki bo mogoče tudi koncesionarski. Zanimanja je bilo že ob predstavitvi ideje veliko, ne samo da bi se preselili tja, tudi odkupili bi prostore.
A treba je vedeti, da je to za zdaj zgolj ideja. Ljudje že pri tem vidijo in iščejo samo težave in slabosti. Pred uresničitvijo je treba najti nekoga, ki bi to financiral, treba je najti vodstvo, ki bi to središče upravljalo, nekoga, ki bi upravljal prostore. Vse, kar bi obremenilo mene kot direktorja zdravstvenega doma, bi bilo vprašanje, kaj bom z izpraznjenimi prostori, kjer deluje zobozdravstvo. Kot sem že na začetku povedal, prostori ne bi bili prazni. Takoj bi jih lahko na primer preuredili in namenili za delovanje razširjenih ekip družinske medicine.
Foto: SHERPA
28
HARFE MALO DRUGAČE
Verjame, da lahko izdelovanje vetrnih harf postane dober posel. Preden je tovrstna glasbila začel izdelovati za druge, je dodobra preveril trg in ugotovil, da jih ponujajo le trije ali štirje izdelovalci po svetu.
Primož Oberžan iz Laškega izdeluje vetrne harfe
Mož, ki zvok vetra spreminja v glasbo
Iz glasbil, izdelanih iz odpadnih stvari, zna s svojimi udarci izvabiti močno glasbo, polno energije. Kot ustanovitelj zasedbe The Stroj se namreč že petindvajset let posveča predvsem ritmu in industrijskim tolkalom. V zadnjem obdobju, ko koncertna prizorišča samevajo, raziskuje glasbilo, katerega zvok je popolno nasprotje glasnim in udarnim kompozicijam. Iz starega lesa in robustnega aluminija ustvarja vetrne harfe. Medtem ko je še pred časom velikokrat nastopal v industrijskih stavbah, danes svoje izdelke uglašuje sredi narave, kjer ušesa božajo nežne melodije. »To, s čimer se ukvarjam zdaj, je čisto nasprotje tega, kar sem počel doslej. Gre za jin in jang mojega glasbenega dela,« pravi.
TINA STRMCNIK
V Harju je na dan našega obiska pihalo kot za stavo. Veter je zibal krošnje dreves, nam mršil lase in bil ugoden, da so strune dveh glasbil zanihale ter sprožile zanimive harmonije. Primož Oberžan se je z vetrnimi harfami prvič srečal, ko ga je znanka prosila, ali bi napeljal strune na glasbilo, ki ga je želela podariti svoji mami. To je bilo dovolj, da je v njem vzniknila želja po raziskovanju. Bobnar, ki je na začetku devetdesetih let za ritem skrbel v eni od pank skupin in nato občinstvo navduševal z industrijsko glasbo, je tako našel dejavnost, ki se ji je lahko posvečal, ko so organizatorji koncerte odpovedovali kot po tekočem traku. »Prej sem bil navajen sodelovati z ljudmi, nastopati pred množico. Ob posvečanju vetrnim harfam sem lažje osmislil ta drugačen, »izoliran« čas.
Zaradi srečnega naključja in okoliščin, v katerih se je znašla naša družba, se mi je odprlo novo poglavje.«
Zvok vpliva na vse
Spoznavanje vetrnih harf se prepleta z njegovim raziskovanju vpliva zvoka na snovi, kar je znano pod imenom kimatika. Pojasnil je, da je kimatika, s katero se ukvarja zadnje desetletje, ena od zanimivih vej akustike. Gre za to, da se tako tekočine kot snovi v prahu ob stiku z zvočnimi vibracijami obnašajo nenavadno oz. precej drugače, kot bi morda pričakovali.
Zaradi kimatičnih spoznanj si lažje predstavljamo, kako zvok vpliva na naše telo, ki je v veliki meri narejeno iz vode. »S spoznavanjem te vede se mi je odprl nov pogled na svet. Ze od začetka razvoja kvantne fizike je znano,
»Harfa za svoj zven potrebuje enakomeren veter, ob sunkih ne more zveneti lepo. Bolj kot to, da je veter močan, je pomembno, da je enakomeren in da piha v pravo smer.«
da snov pravzaprav ne obstaja, ampak da gre za takšna in drugačna valujoča polja. To velja tako na mikro ravni kot v kozmičnih razsežnostih.«
Veter je dober glasbenik
Po njegovih besedah je zvok vetrnih harf težko opisati. Na prvo žogo bi ga lahko primerjali z zvokom, ko glasbenik z lokom potegne po strunah violine. »Vetrna harfa deluje podobno. Strune se v vetru tresejo tako, kot plapolajo zastave, nihajo levo in desno. Gre za gibanje, znano kot Von Kärmänovo valovanje. Ko to mikro nihanje premakne struno, so slišni le sozveneči toni, medtem ko osnovnih tonov ne slišimo.«
Pri vetrni harfi se mu zdi edinstveno to, da se njen zvok ves čas spreminja, saj veter nikoli ne piha povsem enakomerno. Tisti, ki ji prisluhnejo, so ponavadi presenečeni. Iz glasbila, ki je na pogled dokaj preprosto, za-
»V glasbi vedno uvajam samosvoje pristope, zaradi katerih sem drugačen od drugih ustvarjalcev. Morda gre to komu v nas. A tako vedno dosežem tiste radovedne poslušalce, ki bi radi v svojem življenju doživeli nekaj novega.«
hvaljujoč fizikalnim zakonitostim, nastane precej celovita melodija. Pri uglaševanju se zato trudi, da bi harfi pomagal do čim boljšega odziva na naravno okolje.
Prepričan je, da je veter dober glasbenik. Na eno od harf je namestil mikrofon, njen zven občasno snema in se nato čudi nad tem, kar je ujel. »Nad posnetki sem začuden podobno kot ribič, ko iz vode vleče svojo mrežo. Kot glasbenik vem, da smo za pet minut dobrega posnetka s kolegi potrebovali ogromno vaj in priprav. Vetrna harfa potrebuje le dobre pogoje. Na enakem glasbilu niti dvakrat ne nastane ista melodija,«
Poznali so jih že Grki
Iznajdbo vetrnih harf zgodovinopisje pripisuje starim Grkom. Tovrstnim glasbilom so nadeli ime eolska harfa, po bogu vetrov Eolu. Njen zvok je med drugim omenjen v mitu o Orfeju. Ko je ta zaspal po Evridikinem pogrebu, ga je v spanje zazibal zvok strun njegove lire, skozi katero je zapihal lahen vetrc.
Po Oberžanovih besedah so ta glasbila »na novo odkrivali« v različnih zgodovinskih obdobjih. Zelo priljubljena so bila v renesansi, ko so jih radi postavljali v samostane. Natančen načrt in opis njihovega delovanja je zapisal že jezuitski učenjak Athanasius Kircher iz 17. stoletja. V času romantike, v 18. in 19. stoletju, so bili nad njimi med drugim navdušeni različni pisatelji in pesniki. Tovrstna
Vetrne harfe ob obisku Harja, kjer živi in ustvarja Primož Oberžan, velikokrat molčijo. Nas so ob izjemno vetrovnem dopoldnevu razvajale s svojo melodijo.
.-."€.->». ♦-	—-MVV "
.-i --V, v- >-'--•
HARFE MALO DRUGAČE
29
ko se zapre v svojo delavnico, ki ji reče kar laboratorij, je pri načrtovanju novih stvaritev pozoren na to, da se v svoji obrti razlikuje od drugih ponudnikov.
** Л
»S somišljeniki zadnjih dvajset let obujamo zanimanje za vetrne harfe in jih želimo postaviti na zemljevid človeške zavesti. To zanimanje skušam med ljudmi vzbuditi tudi s pomočjo javnih postavitev.«
glasbila so postavljali na vrtove, v parke. Nekateri ljudje so jih uporabljali za psihoterapijo. »To se mi zdi dobro. Zvočna harfa lahko na človeka deluje pomirjujoče, podobno kot delujejo zvočne kopeli s tibetanskimi skode-lami ali terapije z gongi,« je razložil sogovornik.
V parkih in na hribih
Svoje harfe je doslej postavil na več javnih mestih po državi. Povabili so ga, da je svoj izdelek postavil na Ve-trniku v občini Kozje, kjer veter piha skoraj ves čas. Povedal je, da je tam izvrstna točka za to glasbilo. Obiskovalci so nad njim navdušeni, pohvale med drugim delijo na družbenih omrežjih. Veter na takšno brenkalo igra tudi v Kopru, a tudi na Humu nad Laškim. Z idejo za postavitev v domači občini se je Oberžan prijavil na razpis participativnega proračuna in uspel.
Ko na harfo naletijo mimoidoči, jim lahko veter pričara nepričakovano doživetje. Zato je sogovornik osnoval projekt Prisluhnimo vetrovom Slovenije. Z njim bo skušal najti denarno podporo, da bi tovrstna glasbila postavil še na drugih zanimivih vetrovnih točkah po državi. Prepričan je, da lahko s tem omogoči zanimivo turistično vsebino. »Holandija ima mline na veter, Slovenija bi lahko bila dežela vetrnih harf. Naša površina je dovolj majhna in jaz imam dovolj zagona, da jo lahko prepredem z njimi.«
Glasba njegovih harf sicer ne zveni le na naših tleh. S pomočjo spletne trgovine je lani tri svoje »dame« prodal v Združene države Amerike, in sicer eno v Kalifornijo ter dve v Teksas.
Topel les in hladna kovina
Za ogrodje harf rad uporabi staro in posušeno deblo jablane, hruške
ali hrasta. Če primerno drevo opazi v okolici, lastnika prosi, naj ga ne spremeni v drva za kurjavo. »Seveda po izobrazbi nisem mizar. Vendar se pri vsakem novem projektu naučim tistih rokodelskih spretnosti, ki jih potrebujem,« je pojasnil.
Ko iz žage prejme primerne kose, les obdeluje čim manj, saj želi ohraniti njegovo zanimivo zgradbo. Dele, ki so šli v slast črvom, zalije z epo-ksidno smolo. Nepravilnosti tako za-sijejo v novi luči. Letos bo s svojim izdelkom sodeloval na razstavi Čar lesa, kamor ga je povabil predsednik organizacijskega odbora tega dogodka dr. Franc Pohleven. Slednji se zavzema, da bi pri nas dvignili kulturo izrabe lesa. Čeprav je Slovenija izjemno gozdnata, za izdelke porabimo premalo tega dragocenega materiala, iz njega izdelujemo le polizdelke. Les za majhen denar prodajamo čez mejo, kjer znajo z njim ogromno zaslužiti, je poudaril Oberžan. »Z izsekavanjem gozdov nekateri zelo služijo. Glede na to, kaj znamo iz lesa narediti, smo v precejšnjem zaostanku za bolj severnimi evropskimi državami.«
Aluminij je še en nepogrešljiv material, brez katerega ne more v svoji delavnici. Iz te lahke kovine izdela resonator, kovinsko škatlo, na katero pritrdi kobilico, skozi katero potujejo strune. Znanje o tem, kako izdelati kovinski del, je črpal pri svojem sosedu, ki je po poklicu krovec. Ko veter zaniha strune, se z njimi zatrese resonator in oddaja zvok. Princip je podoben kot pri vseh drugih strunskih glasbilih. Za dober odziv harfe na veter so potrebne pravilne nastavitve. Znanje o njih je raziskovalec zvoka iz Laškega pridobil z dolgoletnim nabiranjem izkušenj.
Foto: SHERPA
Oberžan med izdelavo resonatorja za harfo. Osnove robljenja in rezanja pločevine mu je pokazal sosed, ki je po poklicu krovec. Za potrebe izdelovanja glasbila se je naučil tudi mizarskih veščin.
»Z glasbo se ukvarjam, ker to rad počnem. A je zadnja leta vztrajanje pri takšni dejavnosti brezupno. Kljub temu da ustvarjalci v svoje delo veliko vlagamo, se nam še kar nekaj časa najbrž ne bo nič vračalo.«
Delo z rokami mu daje nagrajujoč občutek. Všeč mu je še, da za glasbila uporablja dva materiala, ki se prepletata - toplejši les in hladno kovino.
30
ZA KAMERO
David Belina najraje dela projekte, kjer ima proste roke: »V projekt rad vključim svoje videnje in ideje. Ponavadi takšni projekti veliko lepše zadihajo ter imajo boljše rezultate.«
»Zdi se mi pomembno, da kot mlad režiser ne poskušaš prehitro stopiti v čevlje velikih režiserjev. Da imaš ambicije, je sicer odlično, ampak pot do uspeha pri režiji je tek na dolge proge.«
oglasov ter ugotovil, da mu je režiranje blizu: »Nisem maral snemati nenačrtovanega dogajanja. Že takrat sem želel, da se v kadru prikaže situacija, napisana v scenariju.« Izobraževanje je nadaljeval v srednji šoli za medije v Celju, kjer je svoje sposobnosti lahko nadgradil z znanjem, medtem ko je izkušnje nabiral z lastnimi manjšimi projekti. »Enkrat smo snemali film, za katerega sem imel idejo, ki je bila zelo zapletena. To je začetniška napaka, ko misliš, da lahko narediš vse. Jaz sem pričakoval, da bo kamera naredila nemogoče premike in da bo sošolec odigral kot DiCaprio.«
Prve uspehe je požel z matu-ritetnim filmom Preobrazba, s katerim je na Festivalu amaterskega filma osvojil drugo me-
šoli, ali bi bil njegov asistent režije pri ustvarjanju oglasa. Seveda sem takoj pristal. On me je potem naučil vse glede režije. Takrat sem se potem navdušil nad snemanjem oglasov.« Pri dvajsetih letih je čisto sam režiral prvi oglas.
Hitro dogajanje mu požene kri po telesu
A1, Ave, Ljubljanske mlekarne, Radgonske gorice, Merca-tor in zavarovalnica Sava so le nekatera podjetja, s katerimi je sodeloval in za katera je reži-ral oglase. David trenutno daje prednost komercialnim projektom: »Ustvarjanje oglasov je koncept >pogoltni in izpljuni<, kar mi zelo ustreza, saj mi to menjavanje čustev daje veliko adrenalina. En teden delaš ne-
David Belina filme, oglase in videospote gleda z druge strani objektiva
Raje nekdanja Jugoslavija kot Amerika
Vsa večja podjetja polnijo oglasni prostor med filmi in oddajami na televiziji. Čeprav nekatere oglase znamo že na pamet, večinoma ne vemo, kdo si jih je zamislil. David Belina je eden tistih, ki se mu je v svet režije uspelo prebiti zelo mlademu. Triindvajsetletnik, ki prihaja s Kalobja v Šentjurju, stoji za idejami oglasov, ki jih gledamo vsak dan. Lahko se pohvali tudi s četico drugih projektov. Režiral je namreč že približno deset kratkih filmov ter vrsto videospo-tov. Zadnji, pod katerega se je podpisal kot režiser, je videospot Zmaji skupine Tabu.
»Oglas je za naročnika, ima določen namen in dopušča manj avtorskega pristopa, a vseeno lahko zapolni potrebo po umetniškem izražanju.«
		
		
MONIKA OSET
»Režiser mora biti vodja, imeti mora občutek za ljudi in mora znati prenesti svoip
kamer. Recepta, kako uspeti, nima, a verjame, da pri tem lahko pomagajo nekatere lastnosti: »Skromnost, spoštlji-vost, delo, trud, ambicioznost in zagnanost se mi zdijo sploh na začetku najbolj pomembni za uspeh. Predvsem veliko dela in truda. V prvi vrsti moraš biti to, kar si, in moraš za tem stati.«
Režiser pri dvajsetih
Že v osnovni šoli je začel snemati kratke filme in zametke
»Zelo sem zahteven pri snemanjih in tudi
V	• •	• V	I	•	I	•	v
če na papirju piše, da je nekaj nemogoče izvesti, vseeno želim poskusiti in si dokazati, ali res ni mogoče.«
sto, leto kasneje je s kratkim filmom Študenti na istem festivalu prejel zlato odličje. Potem se mu je kot študentu Inštituta in akademije za multimedije odprlo veliko vrat. Režiral je vrsto videospotov, zaradi dela in truda v preteklih letih je dobil prvo priložnost v svetu oglasov že pri devetnajstih letih: »Takrat me je poklical režiser, ki sem ga spoznal že v srednji
»Režiser mora slišati vse, ampak poslušati tudi sebe.«

.. ■ .a
kaj z otroki, naslednji teden nekaj hitrega z avtomobili, potem s starostniki. Režiranje oglasov je zelo hiter proces in preden mi začne iti na živce, je projekt končan in se že navdušujem nad novim.«
Režiranje oglasov ne pomeni samo sedenja na stolu in usmerjanja ekipe pri snemanju, temveč je pred tem dolg proces pisanja in sestankova-nja z naročniki. »Veliko je dokazovanja, zakaj sem nekaj napisal, kako si predstavljam oglas, kdo bo igral in kje bomo snemali. Če reci-
»Pri snemanju oglasov se mi nenehno postavlja vprašanje, kako biti drugačen, se izogniti klišejem in izstopati med sto drugimi oglasi,« pove David Belina.
ZA KAMERO
31
mo cel proces traja mesec, od tega snemamo samo tri ali štiri dni,« pojasni mladi režiser. »Ampak največja težava je priti do projekta. Včasih cel teden pripravljam idejo in hodim na sestanke, a nato sploh ne dobim projekta. Tako vržem stran čas, plačano pa to seveda ni.«
Čeprav ima Belina rad proces, v katerem zagovarja svojo vizijo pred naročnikom, večkrat naleti na drugo težavo: »Ko sem se s kakšno agencijo dogovarjal po elektronski po-
»Režiser mora imeti rad ljudi in okolje. Morajo ga navdihniti barve sončnega zahoda, enako tudi negativne situacije. Iz njih potem črpa in jih vključuje v svojo vizijo pri primernem projektu.«
šti, je bilo vse v redu, naročniki so bili navdušeni in hitro smo našli skupno pot. Potem pa smo se spoznali v živo in je bilo konec, češ, da sem premlad.«
Navdihuje ga vse
»Že kot otroka so me začeli zanimati umetnost igre, gledališče in gib ter to, kako
lahkopri občinstvuzačutim nekaj, kar naredi igralec na odru.« To je želel doseči tudi sam, vendar ne z igro, temveč z režiranjem: »Cilj je, da nekomu nekaj prikažeš in on to razume, v najboljšem primeru celo spremeni mišljenje.« To je bila za Kalobčana začetna točka, ki mu je dala zagon, da je zanimanje za vi-
»Moja prednost je, da prihajam iz preproste družine in znam ostajati preprost tudi v tako kompleksnem svetu, kot je svet oglasov. To me dela drugačnega.«
zualnošerazvijaZPrilelu si pomaga z lističi, ideje si zapisuje na tablo, včasih tudi nariše kader za kadrom. To mu pomaga pri ustvarjanju vizije za posamezen projekt.
Po mnenju Beline se s talentom za režijo in z občutkom za vizualno ni rodil, temveč je to splet okolja, situacij, v katerih se je zna-
šel, in učenja. »V srednji šoli sem začel opazovati svet. Dlje časa sem lahko strmel v eno stvar, jo v sebi analiziral in jo tako potem znal prenesti v videoformat,« pravi. »Kot režiser moraš razumeti čustva, navdihovati te morajo ljudje in okolica. Znati moraš črpati iz zgodb, ki jih piše vsakdanje življenje.«
Od rokerjev do prvih dam slovenske igralske scene
Eden zadnjih odmevnih projektov, ki jih je ustvaril Belina, je bil videospot v sodelovanju z rok skupino Tabu, ki je izšel januarja. »Nekdo je predlagal članom skupine Tabu, da bi jaz delal zanje spot. In res smo se potem dobili na sestanku,« se spominja triindvajsetletnik. »Hitro smo se razumeli in našli skupno pot. Sodelovanje z njimi je bilo odlično!« A ni vedno tako. Pri svojem delu namreč d ela z velikoigra C: »V slovenskem igralskem svetu je prisotnega veliko ega, česar res ne maram.«
Še eden njegovih zadnjih projektov je diplomski kratki film, ki so ga oktobra predvajali v šentjurskem Ipavče-vem kulturnem centru. Kot igralka je v filmu sodelovala tudi legendarna Marijana
Brecelj: »Z njo sem imel najlepšo izkušnjo med igralci. Že prvič, ko je prišla, je bila pripravljena, scenarij je imela razdelan in popisan. Veliko sva se pogovarjala in izmenjevala poglede. Njena profesionalnost in odnos sta me res navdušila.«
Zdodbe, ki še niso
bile povedane
Belina zaenkrat uživa pri ustvarjanju komercialnih projektov in se v tem vidi tudi dolgoročno: »Bil bi miren, če bi lahko naredil deset oglasov na leto in bi to bilo dovolj. Torej manj velikih projektov.« Bi pa v idealnem primeru vsakih deset let posnel film. »Imam idejo, ki je nastala na podlagi zgodbe, ki mi jo je predal oče. Potem sem o tem še malo raziskoval, se navdušil nad tematiko in zdaj čakam na pravi trenutek, da jo bom lahko pretopil v film,« Belina razkrije o projektu na svoji mizi.
Ne mika ga Hollywood, tudi tujina ne, saj kot pravi, je domoljub. Močno ga mika le območje nekdanje Jugoslavije: »Trenutno je režiserski svet tam veliko bolj razvit in ogromno je še nepovedanih zgodb, sploh iz sedemdesetih in osemdesetih let, ki me zelo zanimajo.«
Foto: osebni arhiv
Stilska preobrazba z Novim tednikom, Radiem Celje in z R Butikom
Ženska je najlepša, ko se dobro počuti v svoji koži. S pravilno izbranimi oblačili in dodatki zasije v vsej svoji lepoti. Da boste lepe, elegantne, zapeljive, bomo tokrat poskrbeli mi.
Novi tednik in Radio Celje vam v sodelovanju z R Butikom iz Žalca podarjata STILSKO PREOBRAZBO.
Kaj morate narediti?
Izpolnite kupon in nam ga pošljite na naslov Novi tednik in Radio Celje, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom Stilska preobrazba.
Z malo sreče bo stilska preobrazba lahko vaša. Izžrebali bomo tri srečne nagrajenke. Prva nagrada je vredna 150, druga 100 in tretja 50 evrov.
Žrebanje bo 10. marca, stilsko pa bomo srečnice preobrazili v soboto, 12. marca.
Sodelujoča, če bo izžrebana, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja ter fotografij v Novem tedniku, objavo na Radiu Celje ter na spletnih straneh podjetja, na Facebooku in Instagramu.
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljavec podatkov, podjetje NT&RC, d. o. o., uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ter s splošno uredbo EU o varstvu podatkov.
KUPON Stilska preobrazba z Novim tednikom in Radiem Celje
Ime in priimek: Naslov:
Telefonska številka: E-pošta:
Datum:
Podpis:
Sodelujoča dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za pridobivanje novih naročnikov. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujoče. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznica kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer to pošlje na naslov NT&RC, d. o. o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
DOLGČAS?
Ta pri nas ne obstaja.
Zakaj ne bi prejemali svoje najljubše ugankarske revije kar na dom? Za naročnino pokličite telefonsko številko 080 43 21.
www.reporter.si
JANŠEV KLAN
Brat Rajko in drugi operativci Janeza Janše
ROK RAVNIKAR
Upanje, da nas bodo reševali zdravniki iz tujine, je prazno
KOALICIJA SDS + SD
Kaj je v ozadju napadov stranke Tanje Fajon na Roberta Goloba
ŽAN KRANJEC
Obiskali smo športno družino srebrnega olimpijca
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
32
LJUBITELJSKA KULTURA
Ob fotografijah obuja spomine. Ne fotografiji na levi zgoraj je njena mama v eni od predstav, na desni je Mira v mladih letih in kot igralka v predstavi. Ljuba ji je bila tudi vloga gospe Dobričine (s košaro in klobukom) pred prihodom Miklavža v Žičah.
Mira Lojen, gonilna sila kulturnega delovanja v Žičah
рч V 1	I	■■■■■	>	■ V I
Režiserka, ki ji igranje ni slo
okviru dramske skupine, ki jih je režirala. Zanimivo, da se v igralski vlogi ni nikoli dobro počutila. »Igrala sem samo enkrat. Ko sem drugič nastopila, sem pozabila besedilo. Imam izrazito tremo na odru. Kot igralka ne znam niti prav stopiti.« Je zato bolj prizanesljiva do igralcev? Pravi, da ne. »Včasih so mi očitali, kako lahko druge učim, če sama ne igram. A pri režiji nisem imela težav.«
Letno je skupina uprizorila od deset do dvanajst predstav, s katerimi je nastopila v domačem kraju in okoliških zaselkih ter gostovala po Sloveniji. »V Slovenskih Konjicah sta nekoč na predstavo prišla samo dva gledalca in seveda nismo igrali. V Žičah se kaj takšnega ni nikoli zgodilo, saj je bila dvorana polna vedno, ko smo nastopali. Na podeželju so ljudje željni takšnega dogajanja.«
Pravična in stroga
Mira je z igralci izbirala zabavnejše igre. Od dva do tri mesece so vadili, običajno so se dobili sredi tedna, da so ob koncih tedna imeli čas za družino. »Ko sem pripravljala besedilo, so me že spraševali, kdo bo imel katero vlogo. Ponavadi so se strinjali z mojim izborom, ker sem vloge razdelila glede na to, kako so igrali, ne po tem, kdo je bil kdo. Pri tem delu je bilo treba pa-
»Vsakokrat sem trepetala, ali se bo predstava v redu iztekla, in včasih sem igralce tudi nadrla, če so ga vmes >biksali<.«
V manjših krajih so ljudje običajno bolj povezani tudi po zaslugi delovanja različnih društev. Brez prizadevnih posameznikov, ki so srce teh društev, bi bila ponudba prostočasnih dejavnosti siro-mašnejša, ljudje bi bili zaprti v svojih domovih pred televizijskimi zasloni in računalniki. V času korone se je na tem področju sicer precej spremenilo, a upanje ostaja, da bodo dejavnosti, ki ljudem bogatijo življenje, spet zacvetele. Mnogi jih močno pogrešajo, ugotavlja Marija Helena Lojen, ki je bila v Žičah desetletja gonilna sila Prosvetnega društva Franceta Prešerna. Mira, kot jo kličejo, je nedavno, pri 79 letih, predala vodenje društva mlajšim. Ponosna je lahko na vse, kar je ustvarila s pomočjo sokrajanov. Njeno delovanje ceni tudi širša skupnost, saj ji je na kulturni praznik Občina Slovenske Konjice podelila priznanje za življenjsko delo.
TATJANA CVIRN
Neizbrisno sled je pustila zlasti pri delovanju dramske skupine v Žičah. Veselje do tovrstnega ustvarjanja je verjetno prinesla na svet, saj sta bili že njena mama in teta dejavni v dramski skupini društva. Že v otroštvu je vedela, da želi postati učiteljica. Po končanih štirih razredih šole v domačem kraju je nadaljevala izobraževanje na takratni nižji gimnaziji v Slovenskih Konjicah, kamor se je vsak dan vozila s kolesom. Pozimi so morali otroci nekajkrat peš zaradi snega, sicer pa ni bilo ovir za mlade kolesarje iz okoliških zaselkov, saj je bila to tudi priložnost za druženje.
Po končani šoli se je odločila za učiteljišče v Mariboru. »Ljubljana mi ni bila všeč, imela sem odpor do nje, ker je starejši brat odšel tja na šolanje in sem za njim pogosto jokala, saj sem ga pogrešala,« se spominja Mira, ki se je na učiteljišču navdušila za delo v dramski skupini.
Ko se je leta 1963 vrnila v domače kraje, so ji kot štipendistki konjiške občine za prvo delovno mesto določili Tepanje. Tam je ostala dvanajst let. Z otroki v šoli je pripravljala uprizoritve, proslave ... Ko jo je službena pot vodila v Loče, se je vključila v delo tamkajšnjega kultur-
»Denar mi ne pomeni veliko, bolj cenim tisto, kar sem dobila za spomin.«
nega društva. »Znanec mi je predlagal, da bi skupaj ustanovila dramsko skupino. In res sva jo.« Opravila je še režiserski tečaj in skupina je uspešno odigrala kar nekaj predstav.
V šolah in društvih
Ko je službovala v Tepanju, je veljalo pravilo, da mora učitelj bivati v kraju, kjer dela. A v veliki sobi, kjer je stanovala, ji ni bilo všeč, sploh ponoči, ko so miši tekale naokrog ... Ko se je leta 1964 poročila, mož je bil policist v Slovenskih Konjicah, sicer doma iz Luč, sta najprej živela doma pri Mirinih v Žičah.
darila, priznanja in zahvale, ki visijo na steni njenega domovanja. »Ko sem postala predsednica, sem si zadala veliko dela, a imela sem ga rada. Ko mi je pred dvajsetimi leti umrl mož, mi je pomagalo prebroditi težke čase.« Mož ji njenega delovanja ni nikoli očital, sam sicer ni bil član kulturnega društva, a je imel strelsko dejavnost.
Mira se
A možev komandir je zahteval, da morajo vsi miličniki živeti v Slovenskih Konjicah. In tako sta se preselila. Domov v Žiče se je Mira vrnila čez nekaj let, ko je po očetovi smrti mama ostala sama in je želela, da prideta živet k njej. Tako sta z možem dozidala hišo, kjer Mira še vedno živi s sinovo družino.
Po letih vožnje v različne okoliške šole, od Loč, Jerneja do Zbelovega, je nazadnje uspela dobiti službo v domači štirirazredni šoli v Žičah, kjer je tudi dočakala upokojitev. »Nazadnje sem delala v isti učilnici, kjer sem začela hoditi v prvi razred. Zadnje leto sem celo učila vnuka,« se spominja sogovornica, ki je ob vrnitvi v Žiče postala članica domačega kulturnega društva. »Najprej sem bila v dramski skupini. Ko takratni predsednik ni več želel voditi društva, sem v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja prevzela vodenje in to delala do nedavnega. Zdaj ko me zdravje muči in sem odvisna od sinovih prevozov, ne morem več voditi društva,« je kar malo žalostna, a hkrati ponosna na bogato zapuščino društva, ki ima trenutno 43 članov vseh starosti.
Mira Lojen z letošnjim priznanjem Občine Slovenske Konice za življenjsko delo na
kulturnem področju
LJUBITELJSKA KULTURA
33
ziti, da nisem koga užalila ali povzročila razdora ter da so se tudi tisti, ki so imeli stranske vloge, dobro počutili.« Bila je pravična, a tudi stroga. »Vsakokrat sem trepetala, ali se bo predstava v redu iztekla, in včasih sem igralce tudi nadrla, če so ga vmes >biksali<.«
Ker pozna veliko ljudi in so bili mnogi njeni učenci, je dobro vedela, kdo je bolj sposoben za nastopanje.
»Včasih se mi zdi, da sem že zasvojena z računalnikom.«
Mira zelo rada šiva gobeline. Da je nastal ta z motivom zadnje večerje, je bilo treba veliko ur dela. Ko ga je brat videl, si ga je tudi on zaželel. Tri mesece je hitela, da ga je pravočasno končala do bratovega rojstnega dneva.
»V šoli na proslavah so sicer nastopali vsi, tudi tisti, ki so rekli, da ne znajo. Videla sem, kdo ima talent.« Sicer pa ni bilo težav s pridobivanjem članov, se spominja Mira. »Pri eni igri je bilo

O bogati tradiciji Prosvetnega društva Franceta Prešerna Žiče pričajo tudi ustanovna listina in pravila iz leta 1897.

lV/
77
celo petnajst nastopajočih. Mnogi so spraševali, ali so lahko člani društva. Pomemben je bil tudi družabni vidik, druženje po predstavah in ob drugih dogodkih. V Tepanju sta se v skupini celo našla dva igralska para in se poročila,« se spominja.
Čas za gobeline in
računalnik
Na njeno pobudo je v Žičah nastal tudi gledališki abonma. Desetletje so v kraju gostovale skupine iz različnih koncev Slovenije in dvorana je bila lepo zasedena.
Društvo ni imelo le dejavne dramske skupine, ampak je Mira s pomočjo sokrajanov pripravljala tudi različne razstave, na primer o družinah, zlatoporočencih, ter številne druge dogodke. Tako so znani njihove jaslice, pustovanja, prireditve na petrovo in kulturni praznik ... »Tega smo različno obeležili. Eno leto smo iskali pesnike in pisatelje iz svoje okolice, naslednje leto so imeli predstavo šolarji, nato otroci iz vrtca, posvetili smo se Slomšku, Prešernu, vinskim napi-tnicam ...« našteva teme praznovanj.
Zdaj bo vajeti predala drugim, a zagotovo bo z veseljem še vedno
pomagala s kakšnim nasvetom, če bodo v društvu le želeli. Že zato, ker je ponosna Žičanka, ki ima rada svoj kraj in ji ni vseeno, kaj se v njem dogaja. »Nikoli ne rečem, da nimam časa,« odgovarja na vprašanje, kaj bo počela. Rada šiva gobeline, zadnja leta jo je tako rekoč zasvojil računalnik. Ima svojo FB-stran, zna poiskati različne podatke, igra igrice. »Ko sem odhajala v pokoj in so nam v šoli ponudili računalniški tečaj, sem menila, da ga ne potrebujem in nisem šla. Ko sem se vključila v konjiško društvo invalidov, je kolegica rekla, da imajo tečaj računalništva za starejše. Upirala sem se, a me je kar prijavila in nazadnje sem šla. Ko je bilo treba začeti delati, sem bila prepričana, da je moj računalnik pokvarjen, saj nisem vedela, kaj početi z miško .« se danes smeji svoji začetni nebogljenosti. Medtem je postala prava strokovnjakinja, ki je niti menjava računalnika zaradi okvare starega ni vrgla iz tira. Zelo rada tudi rešuje križanke in vesela je, če jo uspe sama rešiti. Posebno veselje ji v življenje prinaša podmladek v družini, saj ima že dva pravnuka.
Foto: Andraž Purg - GrupA
»Igrala sem samo enkrat. Ko sem drugič nastopila, sem pozabila besedilo. Imam izrazito tremo na odru.«
34
EVROPSKO PRVENSTVO
Robert Luštrek, Iztok Spinelli in Klemen Kelvišar so po težkih dvobojih s Poljsko, Švedsko in z Rusijo osvojili tretje mesto. Prvo mesto med članskimi ekipami z golim lokom je osvojila Švedska, srebro je šlo v roke Italijanom. (Foto: Aleš Rosa)
Veselje na slovenski strani po zmagi za tretje mesto proti ruski ekipi. (Foto: Aleš Rosa)
»Dvoransko lokostrelstvo je zelo natančen šport, kjer ni vprašanje, kdo bo prej zadel sredino, ampak kdo bo prej zgrešil,« pravi Staš Modic, ki je v prvem dvoboju zbral vseh 150 točk, v drugem dvoboju pa 147 točk ni bilo dovolj.
Najštevilnejše so bile reprezentance Italije, Rusije in Turčije, ki jih je sestavljalo več kot trideset tekmovalk in tekmovalcev.
Lokostrelska zveza Slovenije je zaradi epidemije morala zamakniti evropsko prvenstvo v dvoranskem lokostrelstvu, ki naj bi bilo v Kopru. Kasneje je izvedbo tekmovanja v Kopru onemogočila gradnja nove šole, zato je organizacijski odbor našel nadomestno lokacijo v Laškem.
V Laškem zbrani najboljše lokostrelke in lokostrelci iz Evrope
Slovenci do brona na evropskem prvenstvu
Minuli teden je Laško postalo središče lokostrelskega sveta. Od nedelje do sobote je bilo v dvorani Tri lilije evropsko prvenstvo v dvoranskem lokostrelstvu. Pomerilo se je skoraj štiristo tekmovalk in tekmovalcev v kategoriji mladincev in članov. V posamičnih tekmah Slovenci niso imeli sreče, medtem ko je moška ekipa v malem finalu premagala Rusijo ter osvojila bron.
MONIKA OSET
Čeprav je bil obisk prvenstva za gledalce onemogočen zaradi ukrepov, je bila dvorana v Laškem polna. Prvenstva se je udeležilo 387 lokostrelk in lokostrelcev ukrivljenega, sestavljenega in golega loka
iz tridesetih evropskih držav. Veliko izpadlih tekmovalcev je tako na petkovo in sobotno finalno tekmo prišlo izkazat podporo drugim reprezen-tantom. Žal je med gledalci namesto med tekmovalci v
finalu ostala tudi večina Slovencev. »Tukaj se ni izšlo, a se bo kje drugje,« pravi Staš Modic iz Lokostrelskega kluba Šenčur, ki je med člani v sestavljenem loku zasedel deveto mesto.
Ena medalja, a dobre uvrstitve
Barve slovenske zastave je zastopala petnajstčlanska reprezentanca, ki jo je sestavljalo sedem mladincev in osem članov. Najbolje se je odrezala moška ekipa z golim lokom, ki so jo sestavljali Robert Luštrek, Iztok Spinelli in Klemen Kelvišar. Fantje so bili po kvalifikacijah na četrtem mestu in se najprej pomerili s Poljaki. Suverena zmaga 6:0 jih je popeljala v polfinalni dvoboj
proti švedski ekipi, ki je našo trojico ugnala za točko. Čakal jih je še boj za tretje mesto, kjer so nastopili proti Rusiji. S točko prednosti so jo premagali in si tako priborili bronasto medaljo.
Drugim posameznikom iz slovenske reprezentance se v finale ni uspelo prebiti. Najboljši rezultat sta dosegla Aljaž Matija Brenk in Tim Jevšnik, ki sta med mladinci v sestavljenem loku zasedla šesto mesto. Na sedmo mesto med mladinkami v ukrivljenem loku se je uvrstila Nina Corel. Prav tako v kategoriji mladincev sta Anja Šarec in Timej Jeras osvojila deveto mesto v ukrivljenem loku, deveto mesto v sestavljenem loku je dosegel Matija Rožič. Med člani so se med prvo deseterico uvrstili le trije. Staš Modic s sestavljenim lokom ter Iztok Spinelli in Klemen Kelvišar z golim lokom so bili na koncu deveti.
Čeprav v posamičnih tekmah Slovenci niso zasedli stopničk, so z nastopom za-
dovoljni, pojasni Modic: »Kot reprezentanca smo nastopili zelo dobro in dosegli dobre rezultate. Smo zelo dobri nasprotniki, vendar v tem športu odločajo malenkosti in tako smo za las izgubili.«
Največkrat na stopničke stopili Italijani in Rusi
Po petkovih in sobotnih finalnih tekmah sta italijanska in ruska reprezentanca uspeli osvojiti največ medalj. Oboji so domov odnesli tri zlate medalje, pri čemer so bili Rusi uspešnejši v ekipnih tekmah, Italijani v posamičnih. S skupno dvanajstimi medaljami so si razdelili prvo mesto.Čeprav sta italijanska in ruska reprezentanca osvojili kar dvanajst medalj, pa je prvo mesto zasedla Ukrajina, saj se je njihova himna odvila kar štirikrat. Odlično so se odrezali tudi Turki, ki so Laško zapustili z desetimi medaljami, ter Francozi s šestimi.
Foto: SHERPA
EVROPSKO PRVENSTVO
35
Slovenci smo se na tokratnem evropskem prvenstvu v dvoranskem lokostrelstvu lahko veselili ekipne bronaste medalje. Kljub temu da se drugi tekmovalci slovenske reprezentance niso uspeli prebiti do finala, so z rezultati zadovoljni.
Zadetek v sredino tarče tekmovalcu prinese deset točk, zadetek le nekaj milimetrov stran pomeni točko manj. Na tekmovanju evropske ravni kot v Laškem strelov v rdeče ali modro območje ni.
Od nedelje do četrtka so trajali priprave, uradni treningi in kvalifikacije. V petek je bil finale v ekipnem tekmovanju, posamezniki so se za prva mesta pomerili v soboto.
Danska reprezentanca je bila med najuspešnejšimi, saj je Mathias Fullerton z ekipo podrl svetovni rekord v številu nabranih točk med mladinci.
36
REPORTAŽA
Na prizorišče je Timija Zajca pripeljal Matjaž Lesjak.
Nepozaben sprejem v Hramšah za olimpijskega junaka Timija Zajca
Dve medalji, nov avto, deset
■	\/ i	■	v i ■
tisočakov in se kaj
Najuspešnejša slovenska predstavnica na zimskih olimpijskih igrah je bila smučarska skakalka Urša Bogataj z dvema zlatima medaljama. Sledita ji (prav tako skakalca) Peter Prevc in Timi Zajc s prvim mestom na tekmi mešanih ekip in z drugim na moštveni preizkušnji. 21-letni Timi je medalji, zlato in srebrno, domov prinesel v petek.
Vodilna moža SSK Ljubno Jože Mermal (levo) in Alojz Murko
DEAN SUSTER
V Hramšah so svojemu asu pripravili izjemen sprejem. Zlepa ga ne bo pozabil. Dobil je nov avto, velik podpornik skokov, Ljubenec Jože Mermal, predsednik upravnega odbora družbe BTC, je napovedal, da bo Timiju izročil deset tisoč evrov.
»Neugodne stvari človeka
utrdijo«
Nekaj sto prisotnih, med katerimi so bili Timijevi sorodniki, prijatelji, znanci in pokro-
1 л
vitelji, ni bilo namrgodenih ob debeli zamudi sprejema. Z vrha vasi je Timija k podnožju hriba v šotor pred oder z motorjem pripeljal Matjaž Lesjak. Udarili sta dve najmočnejši petardi (topovski udar), da so poskočila srca. V Hramšah je bil tudi Matjaž Debelak, ki je dve olimpijski medalji, srebrno in bronasto, osvojil pred 34 leti: »Šele ko sem se vrnil iz Calgaryja, sem spoznal, koliko ljudi je stiskalo pesti za nas. V tem smislu se v Sloveniji ni nič spremenilo. To bo Timi izkusil na svoji koži.«
Timija smo ujeli v objemu mame Klavdije (desno) in babice Ane. Desno je Timijeva teta Petra, levo stojita sosedi Pavla in Olga.
Timi Zajc se je po sporu z nekdanjim selektorjem moral krepko potruditi, da se je vrnil v reprezentanco in da se je priključil svetovnemu vrhu. »Saj veste, v življenju niso le lepe stvari. Če ima človek močno željo, če ima pred seboj jasen cilj, ga neugodne stvari le utrdijo. In tudi Timi je iz težav izšel še močnejši, še trdnejši, odločnejši. In zelo hitro nas je spet razveselil. Menim, da se bo kakovost njegovih skokov le še večala,« nam je odgovoril Debelak.
Povečana priljubljenost skokov
»Krajevna skupnost Galicija ima zdaj štiri olimpijske medalje. Prvi je osvojila judoistka Urška Žolnir, zdaj je dve z zimskih iger dodal Timi. Veseli smo in ponosni,« je misli strnil predsednik krajevne skupnosti Peter Vipavc. Domači »vicmaher« Andrej, član ansambla Okajeni muzikanti, je stresal šale: »Mi je prijatelj rekel, kako mi gre dobro, ker poznam Timija. A ni ravno tako. Žena mi je doma večkrat rekla, če opazim, kako Timi >skoč<. Ni in ni nehala. In sem opravil svoje. A je rekla, če je to vse. In če ne vidim, kako Timi >skoč<. In sem jezen odprl okno ter odvrnil, da je zaradi premočnega vetra druga serija odpovedana ...« Na oder so povabili predsednika Smučarsko-skakalnega kluba Ljubno Alojza Murka: »Mislim, da je imel Timi štirinajst let, ko je prišel k nam. Vse je že znal. Spraševali smo se, kaj bomo s takšnim fantom. Upam, da se bo po teh uspehih še več fantov in deklet odločilo za smučarske skoke.«
Sprejem primeren žlahtnosti medalj
Častni predsednik ljubenskega kluba je Jože Mermal, brez katerega ne bi bilo ženske tekme svetovnega pokala na tako visoki ravni. »Timi, uspel ti je sanjski rezultat. Veči-
REPORTAŽA
37
na Slovencev je jokala ob osvojenih medaljah. Nekdanji odličen telovadec Sašo Bertoncelj je od nedavnega zaposlen v BTC. Bil je vrhunski konjenik. Izročil ti bo Martina Krpana na kobilici, delo akademskega kiparja Stojana Bati-ča. V Ljubljani pa ti bomo podarili še denarno nagrado. Vrhunski športniki morate od nečesa živeti, zato potrebujete podporo,« je poudaril Mermal in bil deležen najglasnejšega aplavza. Timi bo prejel deset tisoč evrov. Lastnik avtohi-še, ki je že nekaj let Timijev sponzor, je na odru novemu lastniku izročil ključ. Timi je nekaj deset metrov stran od šotora odkril jeklenega konjička: »Zdaj je >fajn<, ko je vsega konec in se lahko veselim. Komaj sem čakal, da se vrnem domov in da se naspim. Presenečenja so se kar vrstila. Vedel sem, da bo >fešta<, a tole ... Zelo sem vesel. Na Kitajskem nisem ničesar pogrešal, kajti vajen sem potovati po svetu na tekme. Po tisti težki sezoni sem upal, da se bodo stvari kmalu postavile na svoje mesto. Na srečo so se zelo hitro.« Z organizacijo je bil zaposlen Timijev oče Boštjan, ki smo ga pohvalili za izjemno izpeljavo: »Mora biti profesionalno. Takšne kot so medalje, takšen mora biti tudi sprejem. Občutki so krasni. Pričakovali smo visoke uvrstitve, kajti Timi je bil odlično pripravljen. Na posamičnih tekmah je tudi bil blizu medalji, a se tokrat žal ni izšlo.«
Foto: Andraž Purg - GrupA
Govorniki so nazdravili Timiju in zapeli.

Prvi zimski olimpijski medalji v Celju
Že pred osmimi dnevi je vodstvo Mestne občine Celje pripravilo sprejem za celjske udeležence olimpijskih iger.
»Imeli smo srečo, da je bil nepozaben torek v Pekingu pri nas dela prost dan in da smo lahko nemoteno spremljali deskarska dogajanja ter podviga Tima Mastnaka in Glorie Kotnik, ki je sicer Velenjčanka, a je že nekaj časa naša občanka. V Celju smo zelo ponosni, da je bil Rok Marguč zastavonoša na odprtju iger. Najmlajši med povabljenci je Tit Štante, ki je že drugič nastopil na olimpijskih igrah. Zal med nami ni Martina Čatra, ki se je opravičil zaradi odsotnosti, saj trenutno vadi. Vztrajajte do naslednjih iger, ki bodo zelo blizu nas, v Cortini,« je športnico in športnike nagovoril župan Bojan Šrot.
Izročil jim je celjske viteze in podaril finančne nagrade. Po dva tisočaka so prejeli Kotniko-va, Mastnak, Sport klub M-Celje in Smučarski klub Celje. Po tisoč evrov so dobili Rok Mar-guč, Martin Čater in Tit Štante. »Na vseh športnih dogodkih, na katerih se pojavim, vedno
ponosno povem, da sem Celjan. Zelim si, da bi ostal v Celju in v njem našel svoj dom. Verjamem, da uspehov še ni konec in da bom še deležen tovrstnih sprejemov,« je nasmejan, kot je vselej, govoril Tim Mastnak. Gloria Kotnik je bila s Celjem povezana kot srednješolka, saj je obiskovala I. gimnazijo v Celju: »S Celjem sem s svojo novo družino zdaj še bolj povezana. Upam, da bomo še ponesli glas Celja v svet.« Deskar Rok Marguč se je četrtič udeležil olimpijskih iger in ne izključuje možnosti, da bo nastopil še na svojih petih igrah v Italiji: »Bil sem član velenjskega kluba in nisem imel priložnosti priti na slavnostno prireditev Športnik Celja. Veseli me, da smo v Celju spoznali, da nimamo zgolj borilnih športov.« Redkobeseden je bil Tit Štante, ki je tekmoval v snežnem žlebu: »Upam, da se bomo tu še kdaj videli.« Sprejema sta se udeležila tudi Timov oče in trener Robert Mastnak ter podpredsednica SK Celje Mojca Kidrič.
DŠ
Foto: SHERPA
Gloria Kotnik in Tim Mastnak
38
PUST
Kako krofe pečejo v eni večjih pekarn na Celjskem?
Zaradi njih bo pust spet masten okrog ust
Krofi še vedno veljajo za eno od sladic, ki se jih doma ne loti vsaka gospodinja. Njihova priprava je dolgotrajna. Prav tako ni nujno, da nam bo iz kvašenega testa po urah dela uspelo ustvariti ravno prav zapečeno pecivo s slovitim venčkom. Občutek strahospoštovanja v domači kuhinji torej ni zaman. Povsem drugače je v pekarnah, kjer te marmeladne hlebčke oblikujejo vsak dan. Od debelega četrtka do pustnega torka se zanimanje zanje izjemno poveča. Temu sledijo bistveno povečane količine potrebnih sestavin. Kot so nam povedali v znani celjski pekarni, zaposleni takrat ne morejo vzeti dopusta. Takrat je namreč potreben vsak par rok.
TINA STRMCNIK
V Pekarni Geršak začnejo naročila svojih večjih kupcev za krofe sprejemati že tri mesece prej, preden se začne pustni čas. Kmalu začnejo naročati vse potrebne sestavine. Zanimanje za krofe se ob nekaterih dnevih poveča za dvajsetkrat, ob nekaterih tudi do štiridesetkrat. »Med letom jih dnevno spe-čemo od petsto do osemsto. Ko se približuje pust, jih lahko v enem dnevu - na primer za pustni torek ali za pustno soboto - spečemo od trideset do štirideset tisoč,« je razložil vodja tehnološkorazvojnega oddelka v omenjeni pekarni Dominik Ocvirk. Dejal je, da nekaterim ljudem v dneh, ko oblast prevzamejo pustne šeme, teknejo tudi flancati. A so kljub temu prav krofi še vedno najbolj priljubljena pustna sladica in glavni krivec, da je pust vsako leto masten okrog ust.
Da lahko ljudje na pustno soboto ali pustni torek že navsezgodaj v trgovini kupimo to priljubljeno sladico iz kvašenega testa, morajo Geršakovi peki rokave zavihati že eno popoldne prej. Od takrat, ko testo zamesijo, do takrat, ko so kroglice pripravljene za cvrtje, minejo tri ali štiri ure. V največjih vrhuncih porabijo za pripravo krofov dnevno od tisoč petsto do dva tisoč kilogramov moke. Od debelega četrtka do pustnega torka porabijo za cvrtje dve toni do dve toni in pol palmove masti.
Veliko ročnega dela
Pri pripravi ogromnih količin testa ne morejo brez pomoči tehtnic in mesilnih strojev. Pripravljeno testo nato vstavijo v delilni stroj, ki ga razdeli na več enako težkih kroglic. Zapo-
Za dober krof so pomembne dobre sestavine, ki jih v pekarni v testo zamesijo s pomočjo stroja.
sleni vsako z rokami še nekoliko natančneje oblikujejo v kroglico in jo odložijo na pladenj.
V dneh, ko za krofe vlada največ zanimanja, sodelavcem v proizvodnji na pomoč priskočijo sodelavci iz komerciale. Dobrodošle so tudi prodajalke, ki sicer pekovske izdelke prodajajo v Geršakovih poslovalnicah. »Pridružijo se nam celo šoferji, ki takrat niso zasedeni. V tistem obdobju naši zaposleni ne morejo vzeti dopusta, saj potrebujemo vse pare rok, ki so na voljo,« je pojasnil Ocvirk. Dodatna moč pekom pomaga pri polnjenju krofov z marmelado, pečene izdelke posipava s sladkorjem in jih zlaga v kartonske škatle, da so pripravljeni na prevoz.
Od »prehlajenih« do
prepečenih
Krof je zahtevnejši izdelek, ki se ga doma ne loti vsaka gospodinja. Pri pripravi se lahko namreč marsikaj ponesreči. Zagotovo veste, da lahko že prepih škodi testu, saj se tako krofi »prehladijo.«
Na katere podrobnosti so pozorni v znani celjski pekarni? Ocvirk je dejal, da mora biti testo za krofe ravno prav elastično, kar vpliva na to, da je pri vzhajanju dovolj stabilno. Pri oblikovanju kroglic so zaposleni pozorni na to, da se v testo ne prikrade kakšen zračni mehurček, saj lahko povzroči luknjico v sredici ali na skorjici. Krofi morajo biti za cvrtje ravno prav vzhajani, kar vpliva na njihovo pravilno obliko in na to, ali se pri peki ustvari lep ven-ček. Zelo pomembna je pravilna temperatura maščobe. »Če je maščoba prevroča, se krof prehitro zapeče, sredica pa je surova. Če je
Dotik dlani je tisti, zahvaljujoč kateremu ima krof lepo obliko.
Učenci in učitelji Osnovne šole Lava bodo ta petek, 25. februarja, po deseti uri dopoldne v celjskem mestnem jedru pripravili tradicionalno pustno povorko. Letošnja tema se glasi Vrnite nam kulturo. Na Krekovem trgu bodo zapeli kakšno pesem in se posladkali s krofi, ki jim jih bomo poklonili medijska hiša Novi tednik in Radio Celje ter Pekarna Geršak.
maščoba prehladna, se krof cvre predolgo, zaradi česar se napije masti in je premasten.«
Nepogrešljiva marelična
marmelada
Sogovornik je povedal, da na okus tega ocvrtega peciva vpliva tudi izbira marmelade. Jedcem so v preteklosti med drugim ponudili izdelek z jagodno marmelado. Vendar še zdaleč ni dosegel uspeha, kot ga ima krof, polnjen z mareličnim polnilom. »V redni ponudbi imamo na primer čokoladne in vaniljeve krofe. Ljudje se med letom radi posladkajo z njimi. Vsekakor je v pustnem času največ zanimanja za krofe z marelično marmelado. Po njih takrat poseže kar 99,9 odstotka kupcev.«
V obdobju, ko se od hiše do hiše sprehajajo maškare, med potrošniki po Ocvirkovih besedah prav tako ni zanimanja za ameriške
krofe. »Seveda ljudje občasno morda posežejo po »donutsih«, vendar se za pusta vračajo k slovenski tradicionalni pustni sladici. Ta ima drugačen okus in teksturo kot krofi, ki jih uživajo ljudje čez lužo. Mislim, da imamo Evropejci nekoliko drugačen okus in nas hitro pripravljeni izdelki ne navdušujejo.«
Gospodinjam, ki še zbirajo pogum za pripravo krofov, svetuje, naj izberejo kakovostne sestavine, predvsem pa naj se dela lotijo s srcem in strpnostjo. Postopek priprave si lahko ogledajo na katerem od posnetkov, dostopnih na kanalu Youtube. Najpomembneje se mu zdi, naj ne obupajo, če jim izdelek prvič ne bo uspel ali če ne bo imel lepega venčka. Kot na drugih področjih življenja namreč tudi pri peki krofov velja, da vaja dela mojstra.
Foto: SHERPA
Dominik Ocvirk: »V največjih vrhuncih pri pripravi krofov v naši pekarni sodeluje od petintrideset do štirideset ljudi, nato slastne dobrote prevzamejo vozniki in jih odpeljejo do prodajnih mest.«
Tudi gospodinje vedo, da je največja umetnost ujeti ravno pravi čas vzhajanja krofov.
Da bo nastal lep venček in da bo krof ravno prav pečen, je pri cvrtju pomembna prava temperatura maščobe.
Za okras in okus poskrbi še sladkorni posip. In že so pustne dobrote pripravljene za kupce.
PUST JE PRED VRATI
39
Generali vranarji so do zdaj vsako leto teden pred pustom prevzeli občinsko oblast in uzakonili nova pravila. Letošnje pustno dogajanje, ki bo že 65. leto Legenda pravi, da je šoštanjski »fabrikant« Vošnjak svoje delavce dobro zapored, odpadlo je le leta 1981 zaradi žalovanja po Titovi smrti, bo zelo okrnjeno. Generali vranarji se bodo namreč v soboto bežno sprehodili po trgu, plačeval. Ob plačilnih dneh so zato odšli v gostilno, kjer so jih poiskale kar bodo v živo prenašali na Facebooku. (Foto: arhiv NT/SHERPA)	njihove žene in jih v koših odnesle domov. Njihovega regljanja ni in ni bilo
konec, zato babje regljanje spremlja vsak šoštanjski karneval. (Foto: AP)
Tradicionalne maske se ne bodo skrivale
Epidemija tudi letos odpihnila pustne karnevale
Tako kot smo vajeni že več desetletij, bi konec tedna v naši regiji morali biti tradicionalni pustni karnevali, ki jih zaradi korone že drugo leto zapored ne bo, a to ne pomeni, da bodo tradicionalne pustne maske ostale skrite. Sprehodile se bodo po trških in mestnih središčih ter nakazale pustni čas. Generali vranarji in šoštanjski koši se bodo skozi Vransko oziroma Šoštanj sprehodili v soboto, medtem ko bodo mozirski pustnaki vsaj kanček pustnega vzdušja pričarali s prehodom na pustni torek popoldne.
ŠPELA OŽIR
Po njihovi zaslugi ima najdaljšo in najbogatejšo karnevalsko pustno dediščino v naši regiji Mozirje, kjer letos mineva 131 let od prvih virov o obstoju pestrega pustnega dogajanja. Prve ohranjene fotografije Mozirskega pusta izvirajo iz časa med obema svetovnima vojnama. Če se je podoba osrednjih mozirskih pustnih likov skozi zgodovino nekoliko spreminjala, ves čas ostaja ista rdeča nit dogajanja, katerega bistvo je na šaljiv način prikazati, kaj vse se je med letom dogajalo v kraju.
Znani so po njihovi šaljivosti in uniformi, ki izhaja iz tridesetih let prejšnjega stoletja. »Mali rokodelci, torej pustnaki, so si pri trških veljakih izpoga-jali, da so se lahko enkrat na leto gosposko oblekli. Takrat so prvič oblekli črn frak, belo srajco z metuljčkom in bele hlače ter si na glavo poveznili cilinder. Takšna uniforma se je ohranila do danes, dodali smo ji le pustni šal, ki je zanje zelo svet in ga ne dajo iz rok,« je pojasnil Robert Klemenak, v pustnem času znan kot pustno gobezdalo.
Nekoč je bilo dogajanje v Mozirju zgolj na pustni torek. Od začetka petdesetih let se je razširilo na več dni. V predko-ronskih časih se je začelo na debeli četrtek in nadaljevalo pozno v noč s podeljevanjem trških pravic priseljencu, ki je v aktualnem obdobju največ pripomogel k razvoju kraja. Petek je bil dan za glasbeno zabavo in sobota v znamenju celo-
dnevnega rajanja ter večerne maškarade z izborom najbolj izvirne maske. V nedeljo so se pustnaki v maskah že navsezgodaj zbrali na mozirskem trgu in obhodili trške meje. Ponedeljkovo »okolofiranje« se je prevesilo v pustni torek, ko so maske prevzele oblast v občini. Pozno popoldne je sledila tradicionalna karnevalska povorka, na kateri so sodelovale tudi maske iz tujine. Večerna torkova pustna zabava, ki se je zavlekla pozno v noč, se je prevesila v pustni pokop, ki so ga pustnaki v črnih hlačah obeleževali na pustno sredo.
Po zaslugi mozirskih pustnakov ima najdaljšo in najbogatejšo karnevalsko pustno dediščino v naši regiji Mozirje, kjer letos mineva 131 let od prvih virov o obstoju pestrega pustnega dogajanja. Vsaj kanček pustnega vzdušja bodo pričarali s prihodom na pustni torek popoldne. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg - GrupA)
Na sprehodu z
generali vranarji
To, kar so za Mozirje pu-stnaki, so za Vransko generali vranarji, ki v tem delu Spodnje Savinjske doline pustno dogajanje zaznamujejo že več desetletij. Do zdaj so vsako leto teden pred pustom prevzeli občinsko oblast in uzakonili nova pravila. Letošnje pustno dogajanje, ki bo že 65. leto zapored, odpadlo je le leta 1981 zaradi žalovanja po Titovi smrti, bo zelo okrnjeno. Generali vranarji se bodo namreč v soboto bežno sprehodili po trgu, kar bodo v živo prenašali na Facebooku, kjer si bo mogoče ogledati posnetke preteklih karnevalov. Vse spremljajoče dejavnosti bodo odpadle.
Prvo organizirano pustno dogajanje na Vranskem je pred približno šestdesetimi leti pripravila tamkajšnja ljudska tehnika. Domačini z Vladom Rančigajem na čelu so se na njem predstavili z veliko doma izdelano raketo. Z njo so sokra-jane tako navdušili, da jih je naslednje leto na karnevalu sodelovalo še več. Pustno dogajanje se je z vsakim letom bolj razvijalo in postajalo znano po vsej Spodnji Savinjski dolini. Dolga karnevalska tradicija na Vranskem se je ohranila po zaslugi generalov vranarjev, ki so vedno znova pobudniki in organizatorji pustnega dogajanja.
Ideja zanje se je na podlagi lokalne legende o vranah in na podlagi strateško pomembne lege Vranskega, ki so jo v zgodovini varovali različni vojaki, porodila prav Rančigaju. Vranarji so odeti v vojaške uniforme iz različnih zgodovinskih obdobij. Med njimi so vojaki iz obdobja Napoleona in Ilirskih provinc, Franca Jožefa in Avsto-Ogrske ter Tita in njegove Jugoslovanske ljudske armade. »Da smo izoblikovali ravno generale, so morda razlog prav pripomočki. Takrat je bilo po domovih še veliko vojaških oblek. Na vojaško bundo in čelado sem pritrdil vrano in dobil prvo različico naših kostumov,« je pred leti povedal dolgoletni vodja vranarjev Rančigaj,
čigar delo zdaj nadaljuje Aleksander Reberšek. Generali vranarji v »navadnih« letih v nedeljo pred pustnim koncem tedna v središču trga Vransko razrešijo občinski svet, občinsko upravo in župana Franca Sušnika ter postavijo nova, šaljiva pravila. Med njimi je organizacija pustnega karnevala.
Od Tresimirja do
koša šoštanjskega
Tudi velikega pustnega karnevala, ki smo ga bili vajeni v Šoštanju v zadnjih desetletjih, letos ne bo. Šoštanjčani so pred približno tremi desetletji obudili stare tradicije, povezane z usnjarstvom in naseljevanjem tega območja. Na osnovi lokalnih legend so izoblikovali lik koša šoštanjskega in Tresimirja z njegovim ljudstvom. Tradicionalne maske se tudi letos ne bodo skrivale. Povsem neuradno se bodo v soboto sprehodile po središču Šoštanja.
Zgodovinarji pravijo, da je Tresimir s svojim ljudstvom v Šaleško dolino prišel z območja Urala. V tistem času so staroselci domovali še v preprostih kolibah. Prihajajočega ljudstva so se ustrašili in se pred njim poskrili v bližnjih gozdovih in jamah. Knez je bil, kot pravi legenda, dober in napreden človek. Njegovo ljudstvo je v dolino prineslo vrsto izboljšav, kar so spoznali tudi domačini in se z njim zbližali. V čast temu so poimenovali naselbino Tresimirje, kasnejše Družmirje, ki se je kot zadnja vas zaradi pogrezanja zaradi izkopavanja premoga znašla pod vodo.
Spet druga pustna legenda pravi, da je »fabrikant« Vošnjak svoje delavce dobro plačeval. Ob plačilnih dneh so si zato nadeli gosposke klobuke in odšli v gostilno. Ker so zasluženo plačilo čakale tudi njihove žene, so si zvečer oprtale na ramena koše in poiskale svoje utrujene može. Ko so jih odnašale domov, njihovega regljanja ni in ni bilo konec. Zaradi tega lahko še danes vidimo v košu kakšno pletenko. Babje regljanje pa spremlja vsak šoštanjski karneval.
40
OTROŠKI VRTILJAK
V športnem duhu pospremili dogajanje v Pekingu
Majhni Timiji in Glorie uživali na olimpijskih prizoriščih
Kako pester je lahko vrtčevski vsakdan, si marsikdaj ne moremo niti predstavljati. Dve- in triletniki iz polzelskega vrtca so se v času olimpijskih iger z vzgojiteljicama prelevili v čisto prave slovenske olimpijce ter odleteli v Peking. Četudi je bilo to zgolj s prstom na zemljevidu, tekmovalna prizorišča in stopničke za najboljše pa so ob pomoči vzgojiteljic iz kartona izdelali kar sami, doživetje ni bilo nič manjše.
SPELA OZIR
Da so otroci polzelskega vrtca, ki obiskujejo oddelek pet, podoživeli duh olimpijskih iger, imata največ zaslug njihovi vzgojiteljici Simona Konšek in Valerija Turnšek. »Zimske olimpijske igre v Pekingu so nas navdušile in prevzele, verjetno tudi zato, ker so otroci zelo navdušeni nad zimskimi radostmi na snegu,« je povedala Konškova, ki je v prvi vrsti športno temo tudi po zaslugi dolgoletnih izkušenj spretno razširila na vsa ostala področja.
Od likovnikov do
geografov
V olimpijske kroge so razvrščali živali s celin. Iz papirja
in kartona so ustvarjali olimpijski ogenj, zastave, športne pripomočke in prizorišča. Po odprtju tega osrednjega športnega dogodka, na katerem so se kot pravi olimpijci sprehodili z zastavami v roki po igralnici, so sledile športne preizkušnje. Največ pozornosti so, kot se za Savinjča-ne spodobi, namenili smučarskim skokom. Oblečen v prikupnega skakalca se je prav vsak podal po strmini in odskočil, kolikor je lahko, ter ob tem pomežiknil vzgojiteljici, ki se je v tistem trenutku znašla v vlogi fotoreporterke. »Spodbujali smo vsakega posameznika in ga bodrili, da
je premagoval začetni strah. Otroci so vriskali, ploskali, cvilili in se glasno smejali,« pripoveduje vzgojiteljica in dodaja, da je bilo svojstveno doživetje tudi preoblačenje v kotičku. Otroci so si nadeli najrazličnejše športne pripomočke - od čelade in očal do rokavic in smuči. Pika na i je bila zagotovo podelitev odličij. Merili niso metrov ali stotink, temveč veselje in dobro voljo, zaradi česar so bili zmagovalci vsi.
Izkušnje - najboljša
popotnica
»V našem vrtcu se trudimo, da čim bolj sledimo vsemu dogajanju v ožjem in širšem okolju. Želimo, da otroci doživljajo in življenje spoznavajo s pomočjo doživetij, izkušenj in raziskovanja. Trudimo se pričarati razmere, ki so čim bolj pristne, življenjske, ki bodo najmlajše naučile, kako se odzvati in biti kos različnim življenjskim razmeram. Za vse najmlajše želimo ustvariti
Največ pozornosti so, kot se za Savinjčane spodobi, namenili smučarskim skokom.
varno, a tudi spodbudno okolje,« je povedala ravnateljica mag. Bernardka Sopčič in
dodala, da si, ker jih trenutne razmere omejujejo in se ne morejo ter niti ne smejo družiti in obiskovati, različne dogodke pričarajo kar v vrtcu in šoli. Med njimi so
V Elanovi podružnici ... Smuči je bilo treba najprej narediti in predvsem lepo okrasiti.
bile vrtčevske olimpijske igre. »Res so bile enkratne, vzgojiteljici sta v vrtec prinesli celo športne pripomočke, se oblekle vanje, otroci so bili navijači z vsemi pripomočki. Bilo je nepozabno, zahvala gre predvsem vzgojiteljicam, ki se trudijo, da je v vrtcu vedno aktualno, zabavno in veselo,« je ob koncu še dodala ravnateljica, ki jih pri njihovi ustvarjalnosti podpira, spodbuja, jim pomaga, v marsikatero dejavnost se tudi sama vključi. Ena takšnih je bila virtualna proslava ob kulturnem prazniku, na kateri so se predstavili vsi vrtčevski otroci, posnetek pa so si lahko ogledali njihovi starši.
Foto: osebni arhiv
Pika na i je bila zagotovo podelitev odličij. Merili niso metrov ali stotink, temveč veselje in dobro voljo, zaradi česar so bili zmagovalci vsi.
POMOČ MLADIM
41
Program Projektno učenje mlajših odraslih
Dragocen trepljaj, da zmorejo
»Tu sem, da bi končal šolo.« »Pomagali so mi, da sem maturiral in se vpisal na fakulteto.« »Všeč mi je občutek sprejetosti in to, da sem v varnem prostoru, kjer se lahko sprostim.«
TATJANA CVIRN
Tako so na vprašanje, zakaj so se vključili v program Projektnega učenja mlajših odraslih (Pum-o), odgovarjali mladostniki, ki v tem šolskem letu obiskujejo prostore Don Boskovega centra na Hudinji, kjer deluje Zavod Za vas živim. Ta že več kot dve desetletji izvaja omenjeni program, ki je namenjen ranljivi skupini mladih med 15. in 26. letom, ki so zgodaj opustili šolanje ali niso pridobili ustrezne izobrazbe. Zato jim preti dolgotrajna brezposelnost. Program je torej namenjen mladim, ki iščejo svoje mesto v življenju in svojo poklicno pot ter pri tem potrebujejo pomoč in spodbudo. V projekt jih napoti zavod za zaposlovanje. Izvajanje projekta kot ukrep aktivne politike zaposlovanja zagotavlja ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz sredstev evropskih socialnih skladov.
Deset mesecev za spremembo
Poleg mladih brezposelnih, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in nimajo končane izobrazbe ali imajo manj delovnih izkušenj, se lahko v program vključujejo tudi mladostniki, ki so še v šoli. »Pri nas dobijo spodbudo ali dodatno podporo, da nadoknadijo primanjkljaj,« pravi vodja mentorjev celjskega programa Pum-o Veronika Bezgovšek. Tako so imeli v programu mladostnika, ki je imel kar nekaj negativih ocen in neopraviče-
Vodja mentorjev Veronika Bezgovšek (Foto: Andraž Purg - GrupA)
nih ur, ker je manjkal pri pouku. »Z našo pomočjo je nadoknadil zamujeno, popravil ocene in se ponovno vključil v izobraževanje.«
Podobnih spodbudnih zgodb je veliko, saj se je v približno dveh desetletjih v programu zvrstilo več sto mladih. Na zavodih za zaposlovanje v regiji svetovalne delavke presodijo, za koga bi bilo koristno, če bi obiskoval program, v katerega je mladostnik lahko vključen deset mesecev. Za to dobi nekaj evrov finančne nagrade in povrnjene potne stroške.
A letošnja skupina je žal majhna, v njej je trenutno le osem mladih, čeprav bi jih lahko bilo 24. »To je posledica koronskih časov. Mladi ostajajo doma in se ne prijavijo na zavod za zaposlovanje. A ob tem niso zadovoljni,« ugotavlja Bezgovškova. Lani je bil tudi program Pum-o deloma izpeljan le na spletu, kar zagotovo nima enake vrednosti kot vsakodnevno druženje.
Magična kuhinja
Pred epidemijo je v programu letno sodelovalo od štirideset do petdeset mladostnikov. To pomeni, da nekateri niso obiskovali programa vseh deset mesecev, ampak so ga prej končali. »Eni so dosegli cilj, ki so si ga zadali, nekateri so našli vsaj začasno zaposlitev in jo sprejeli, ker so potrebovali denar. Vsakemu damo možnost, da se lahko vrne.«
Dragocena izkušnja za mlade, ki pogosto prihajajo iz neurejenih družin, je zagotovo delovanje v skupini, ki je podobna razširjeni družini. Ob tem je neprecenljivo, da imajo ob odhodu domov dober občutek, da so naredili nekaj koristnega.
Veronika Bezgovšek takole opisuje delovno dopoldne: »Do osmih se zbirajo, nato s pomočjo ustvarjanja, delavnic, pogovorov ... odkrivajo svoje talente na posameznih področjih, ki se jih nekateri niti ne zavedajo. Nekateri iščejo zaposlitev. Tem poma-
gamo tako, da spoznavajo sebe in svoje sposobnosti, da je njihov življenjepis bolje napisan, da se z igrami vlog pripravijo na zaposlitveni pogovor ...« našteva sogovornica, ki se ji zdi pomembno tudi, da so mladi večino časa brez telefonov. »Enkrat tedensko jih lahko uporabijo, da poiščejo in preberejo članek, ki ni povezan z epidemijo, ter ga nato na kratko predstavijo. S tem spodbujamo branje.«
Vsak dan si mladi sami pripravijo topel obrok, saj jim je na voljo prostorna kuhinja. »To delo se nam zdi zelo pomembno, saj pridobijo pomembne veščine, hkrati je dragoceno, ker mladi v kratkem času vidijo rezultat svojega dela in spoznajo, da znajo in zmorejo.«
Vrt, glasilo in še kaj
Program skupine je sestavljen glede na želje mladih. Stalnica je individualno delo, ko se mladi trudijo uresničiti cilje, ki so jih z mentorji zastavili ob prihodu, naj bo to višja izobrazba ali zaposlitev. Ob tem lahko predlagajo različne dejavnosti, družabne igre, izlete, športne dejavnosti ... Lanski najodmevnejši projekt je bil vrt na prostoru, kjer je bil prej le travnik. Mladi so uredili grede ter posadili različno zelenjavo in začimbe. Tudi okoliške stanovalce so povabili, da lahko vzamejo kaj z vrta v zameno za podarjeno sadiko.
Decembra so mladi pripravili adventni koledar z dobri-
mi deli in spekli mafine ter jih odnesli brezdomcem. »Pred korono smo odlično sodelovali z Domom ob Savinji, kjer so se naši mladostniki družili s starostniki, igrali igre za urjenje spomina, jih vozili na sprehode . To je bila čudovita izkušnja za vse.« Bezgovškova pravi, da je ena od tem, s katero se trenutno ukvarjajo, preučevanje motenj spanja. »Pred 19. marcem, svetovnim dnevom spanja, bi radi s pomočjo premične postelje v mestnem središču opozarjali na spalne navade, ki niso najboljše, iz česar izvira vrsta težav. Pripravili bi kviz, ali ljudje poznajo dobre spalne navade, ob pravilni rešitvi bi dobili majhno nagrado, saj izdelujemo maske za oči, sivkine vrečke .«
Ena od letošnjih zamisli je tudi, da bi šli na preživetveni tabor in eno noč prespali zunaj. Maja bi radi ponovno pripravili Medpumovski turnir, športni dogodek, na katerem se srečajo mladih iz vseh zavodov, ki izvajajo ta program v Sloveniji.
Vsako leto celjski udeleženci programa izdajo tudi glasilo Pum-o efekt. Ta je nekakšna kronika dogajanja, ob čemer imajo mladi na voljo prostor za zanimive zapise o področjih, ki jih zanimajo, za zabavni in ugankarski del, fotogalerijo ..
Na prvem mestu človek
Glasilo prejmejo tudi tisti, ki so bili v programu prejšnja
leta, in to nekatere spodbudi, da se oglasijo, povedo, kako je z njimi. Mnogim program pomaga, da se najdejo, vsem seveda ne. A kot pravi Bezgovškova, je neomajna optimistka: »Mogoče v nekem trenutku res komu še ni uspelo, a sem sama vložila veliko truda, da je nekaj dobil, in mogoče bo čez čas drugače. Če ima mladostnik hude družinske težave, ne more biti velikega napredka v nekaj mesecih, ko je pri nas. A sem mirna, ker ve, da ima pri nas na voljo varen prostor, kamor lahko pride, in da se bomo z njim vedno pogovorili, če bo to potreboval. In se res mnogi vračajo,« pravi sogovornica, ki jo žalosti, da so v preteklih letih imeli kar precej mladih, ki so bili navidezni brezdomci. To pomeni, da so sicer imeli prostor, kamor so lahko šli spat, a razmere so bile zelo nezdrave.
Priznava, da je tovrstno delo zahtevno, a ker rada dela z ljudmi in ker ekipa treh zaposlenih (trenutno sta poleg nje še Barbara Kotnik in Matevž Stropnik) odlično sodeluje, je lažje. »Najpomembneje je, da si kot mentor v prvi vrsti človek in da zaznaš trenutek, ko te mlad človek potrebuje in se je pripravljen odpreti.« Bezgovško-va priznava, da po letih dela z mladimi drugače gleda na njihove potrebe in težave ter da so te izkušnje zelo dragocene tudi za vzgojo njenih najstnikov doma.
Foto: arhiv Zavoda Za vas živim
»Če nočejo o šoli niti slišati, tudi to sprejmemo. Marsikdo sam ugotovi, ko gleda razpise za delovna mesta, da osnovna šola ni dovolj in da bi bilo dobro imeti višjo izobrazbo. A so tudi takšni, ki jih niti to ne prepriča.«
Izkušnje mladostnikov
»V program sem se vključil lani januarja, ker sem želel opraviti maturo, saj sem imel težave zaradi pouka na daljavo in tudi zato, ker sem dislektik. Mentorji so mi pomagali pri učenju in uspel sem opraviti maturo ter se vpisati na fakulteto. Tu sem se naučil tudi kuhati, kar je zelo koristno. Všeč mi je v tem programu, predvsem to, da smo kot skupina složni.«
»V programu sem od jeseni. Zaradi poškodbe, ki se mi ponavlja, ne morem delati, a sem kljub temu želel nekaj početi. Všeč mi je delovni ritem, da zjutraj vstanem, pridem v zavod in počnem različne stvari ter da se na koncu dobro počutim. Predvsem cenim osebni pristop mentorjev, to, da sem sprejet. Opažen, da imam občutek, da ljudem ni vseeno zame. Tu se lahko sprostim, vem, da je to varen prostor. To so stopnice pomoči pri vzgoji za življenje in dragocen trepljaj po rami, da zmorem.«
»V program sem se vključil šele pred nekaj dnevi. Za zdaj mi je všeč in tudi nimam težav z zgodnjim vstajanjem ter vožnjo v Celje. Je bolje, kot da ne bi počel nič. V devetem razredu sem >zabluzil< in še razmišljam, kaj bom. Rad bi končal šolo, zanima me gostinstvo. Prijatelji me sprašujejo, kaj delam v programu. Koristil bi še komu, a mnogi nimajo volje. Doma so zadovoljni, da sem se vključil in da bom imel tudi nekaj svojega denarja.«
42
PODLISTEK
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
POSOJILNICA NA FRANKOLOVEM,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo. ----------------__________
Hranilne vloge
se obrestujejo po
in se sprejemajo od vsakega, ali je ud posojilnice ali ne.
Ako se obresti ne vzdignejo, seprištefejo koncem vsakega leta k vloženemu znesku, akoravno stranka tega posebno ne zahteva.
(Nadaljna določila o hranilnih vlogah so razvidna na koncu knjižice.)
Posojila se dajejo le udom.
Hranilna knjižica Posojilnice na Frankolovem, št. 1199, 1922-1936 Uporabljeni vir: Orožen, J. Zgodovina Celja in okolice, II. del, 1974

ril
Hranilna knjižica.
Štev. knjižice
Vlagatelj:
Inift:
stan:
bivališče ■
Posojilnica na Frankolovem - »registrovana zadruga z neomejeno zavezo«
Po vzoru okoliških krajev je bila leta 1899 na Frankolovem (Celju leta 1864) ustanovljena Posojilnica in hranilnica občine Frankolovo s sedežem v starem poslopju nekdanje gostilne.
Poslopje je posojilnica v 20. letih dvajsetega stoletja temeljito prenovila in nadzidala. V nadstropju je bila dvorana, ki jo je posojilnica dala na voljo Katoliško-prosve-tnemu društvu za knjižnico, gledališče in za razne prireditve. Društvo se je okoli leta 1930 preimenovalo v Prosvetno društvo Antona Martina Slomška in bilo ukinjeno 15. 11. 1941. Kdaj je posojilnica prenehala z delovanjem, ni znano.
Obdobje od sredine 19. stoletja pa do konca 1. svetovne voine ie bilo kritično za
obstoj slovenskega naroda, ki je pod pritiskom nemškega nacionalizma živel bedno življenje. Prav iz vrst slovenskega naroda je zrasla inteligenca, ki se je zavedala preteče nevarnosti. Predvsem duhovniki in učitelji na podeželju so bili tisti, ki so začeli vplivati na kmečko ljudstvo in ga moralno in politično krepili. Zavedali so se, da je poleg omenjene podpore potrebna še materialna podlaga, o kateri je pisal v svojih Kmetijskih in rokodelskih novicah dr. Janez Bleiweis: »narodu je potrebno dvigniti gospodarsko izobrazbo in njegovo sposobnost za boljše in bogatejše ustvarjanje«.
Po vzoru iz tujih dežel so se že v 19. stoletju začele pojavljati ustanove, ki so posojale denar: cerkvene in občinske bla-
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Pravila
Načelstvo iii nadzorstvo hranilnice in posojilnice v Frankolovem,
ob	ustfimmtve, k\ m te stavili Am V, 1Ш4 V ттЦ лјш №\Ш
vitel j, bivši poslanec g. Iv. Stanonik.
Načelstvo in nadzorstvo hranilnice in posojilnice na Frankolovem ob petindvajsetletnici njene ustanovitve, 18. maja 1924. Vir: Ilustrirani Slovenec, št. 131, tedenska priloga Slovenca, 14. junij 1925, št. 25
posojilnico na Frankolovem
registrovano zadrugo z neomejeno zavezo. I. Tvrdka, sedež in namen društva.
v nravnem in gmotnem ozira zboljšavati; zlastfspodbujati varčnost in s svojim zadružnim kreditom predaj sprejema in obrestuje hranilne vloge in pa vloge
»Zadruga ima namen razmere svojih članov v nravnem in gmotnem oziru zboljšavati; zlasti spodbujati varčnost in s svojim zadružnim kreditom preskrbovati svojim udom v gospodarstvu potrebna denarna sredstva ...«, 2. odstavek »Pravil za Posojilnico na Frankolovem«, 1899.
ALBUM S CELJSKEGA
Mala laška maškara Metuljček Cekinček, 1977
Po pripovedovanju staršev je to moj prvi pust, kar pomeni, da sem bila takrat stara malo več kot dve leti in pol. Verjetno smo se udeležili pustne povorke, ki se je običajno končala v takratnem Domu Dušana Poženela (danes Kulturni center Laško), fotografirana sem namreč ob Savinji, za mano se vidi del župnišča na drugi strani reke. Kostum je zagotovo sešila babica, oče pa me je fotografsko ovekovečil.
Prispevala: Urška Knez
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
gajne ter posamezne oblastvene hranilnice (mestne, deželne, trške), ki so bile večinoma v tujih rokah in so za posojilo denarja zahtevale visoke obresti, kar je pa bilo za preproste kmečke ljudi nedostopno. Zaradi tega so začeli ustanavljati denarne zavode na zadružni osnovi, ki so z zbranimi sredstvi članov - zadružnikov nudili pomoč obrtnikom in kmetom v obliki posojil z ugodnimi obrestmi. Prva pobudnika za zadružništvo pri nas sta bila brata Josip in Miha Vošnjak, ki sta si pridobila pravi čut slovenske narodne zavesti v »pomladi narodov« v letih 1848/49.
Prispeval: Jože Žlaus Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
INFORMACIJE
43
EK SEN
Specialisti za IR-ogrevanje www.ekosen.si ^ 080 30 10 S info@ekosen.si f ekosenSI
V pomlad z IR-grelnim
U #	o
sistemom Ekosen

_ Tk
^ \
Џ, V »
IR-grelne panele podjetja Ekosen v svoje nepremičnine vgrajuje več tipov ljudi. Med drugim tudi tisti, ki se odločajo za celostno prenavljanje doma, menjavo tipa ogrevanja. Zakaj se prav te osebe odločajo za naložbo v grelni sistem Ekosen?
Naložbe se lahko lotimo postopoma
-	najprej uredimo kopalnico, naslednji mesec dnevno sobo, jeseni kuhinjo, prihodnje leto pa druge prostore; investicija je v primerjavi z drugimi tipi ogrevanja bistveno ugodnejša; strošek ogrevanja je v primerjavi
z ogrevanjem na les, olje ali druge energente bistveno manjši; menjava ogrevanja ne povzroča velikanskih stroškov in velikih posegov v obstoječ objekt: monterji podjetja Ekosen za seboj pospravijo in počistijo; IR-grelni paneli se ne kvarijo in imajo do 15 let garancije; IR-grelnih panelov ni treba servisirati, saj nimajo gibljivih delov; regulator IR Sun WiFi je edinstven na svetovnem trgu in popolnoma prilagojen IR-grelnemu sistemu
-	omogoča popolno prilagoditev ogrevanja našemu življenjskemu slogu.
ШШШШШ
tra
i fr W-
06:00 08:00 22.0
08:00 16:00 20.0
16:00 22:00 22.0
Pomlad je čas, ko se vse okoli nas prebuja in nas navdihuje z novimi projekti in idejami. Začenjajo se obnovitvena dela v domovih, nekateri pa se prav v tem času odločijo za svoj prvi dom, v katerem je vsak kotiček opremljen po njihovem okusu.
Zakaj so IR-grelni paneli boljša izbira od električnih radiatorjev
V primerjavi s centralnim ogrevanjem na elektriko je poraba pri IR-panelih do 40 % manjša, z visoko učinkovitimi električnimi radiatorji, ki imajo že dobro razvito regulacijo, pa so razlike manjše, in sicer 30-35 %. Pri električnih radiatorjih je pogosta težava, da segrevajo samo zrak, stene pa ostanejo hladne, zaradi česar nastaja plesen. Pri IR-panelih je prav nasprotno, saj IR-toplota segreva stene in tla, ki potem oddajajo toploto. Zato je lahko pri IR-panelih občutek toplote pri 22 stopinjah Celzija večji kot pri električnih radiatorjih.
Katere so glavne razlike med toplotno črpalko in IR-grelnimi paneli
Glavna razlika se začne že pri investiciji v IR-grelne panele, saj je ta v primerjavi s kakovostno toplotno črpalko pri novogradnji vsaj 60 % ugodnejša. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da pri IR-panelih ni stroškov vzdrževanja, saj ni sestavljen iz gibljivih delov, ki bi se čez leta amortizirali, kar je razlog, da lahko ponudimo trikrat daljšo garancijo. Omenimo lahko še druge zanimive prednosti: z IR-paneli podaljšamo življenjsko dobo stavbe, ni motečega hrupa, ki ga povzroča toplotna črpalka. Prihranimo veliko prostora, saj ga ne potrebujemo za velik zalogovnik vode in toplotno črpalko, dodatni prostor v sobah pa nastane, ko panel namestimo na strop.
Če se odločimo za investicijo v fotovoltaiko + IR-grelni sistem, je približno enaka naložbi v toplotno črpalko, ne smemo pa pozabiti, da v prihajajočih letih nimamo več stroška s
plačevanjem elektrike, kar pri toplotni črpalki še vedno ostane.
Zaupajte zadovoljnim uporabnikom IR-ogrevanja in njihovemu mnenju
Podjetja z dolgo tradicijo so se na trgu lahko obdržala zaradi zadovoljnih uporabnikov. Izkušnje iz prve roke lahko najdete povsod na spletu, zato kar pogumno z iskanjem podatkov. Ob tem pa ne pozabite na družbena omrežja, kjer se najde največ korektnih informacij. Na spletni platformi Facebook se pridružite skupini UPORABNIKI IR-OGREVANJA - izkušnje in se prepričajte sami.
IR-grelni sistem je primeren za vse tipe uporabnikov
IR-grelni sistem je primeren za vse tipe uporabnikov - starejše in mlajše. Regulator IR Sun Wifi so razvili v podjetju Ekosen, pri katerem so upoštevali težave starejših uporabnikov in razvili produkt, primeren za vsakogar. Možno je nastavljanje urnikov, povezava z aplikacijo na pametnem mobilnem telefonu, nastavitev različne temperature v vsakem prostoru posebej ... Večina uporabnikov si na primer želi v spalnici nižje temperature kot v kopalnici ali dnevni sobi. Nekateri veliko potujejo in želijo samo s klikom spremeniti temperaturo v celotni hiši ali stanovanju, brez zapletenih postopkov ali celo zamudnega programiranja posameznih termostatov. Vse to je z IR-grelnim sistemom Ekosen mogoče le z nekaj kliki.
Z IR-paneli se ogreva tudi Miran Stanovnik
Miran Stanovnik, znan tudi pod vzdevkom Puščavski lisjak, je o izkušnji z IR-grelnimi paneli povedal takole:
»Kot večina laikov sem tudi sam ogrevanje z IR-paneli spoznal naključno na sejmu v Ljubljani. Že na pogled zadeva deluje mikavno in všečno. Kasneje pa se pokažejo še dodatne prednosti. Toplota je res prijetna, predmeti v prostoru so prijetno topli, zadeva deluje brezšumno. Kar pa je seveda zelo pomembno, na koncu ogrevalne sezone vidimo, da je račun za porabljeno energijo nižji. Jupiii!
Že sama montaža je zelo preprosta in tehnično malce bolj vešči uporabniki jo lahko ob upoštevanju navodil opravijo kar sami. Videz je nemoteč in ne obremenjuje našega delovnega ali življenjskega okolja, kar je bilo zame zelo pomembno, saj živimo v majhnem stanovanju. Pravo zadovoljstvo ob novi pridobitvi pa je, ko začnejo paneli delovati.«
Zaupajte izkušenim ponudnikom IR-ogrevanja na trgu
Je že res, da mlada podjetja običajno ponujajo ugodnejše cene izdelkov. Posledica pa so žal lahko neželene težave z ogrevanjem zaradi pomanjkanja ponudnikovih izkušenj. Podjetje Ekosen je prvo v Sloveniji in je na trgu vodilno že več kot desetletje. Dolgoletne izkušnje so prinesle povratne informacije uporabnikov, ki jih pri Ekosenu z veseljem upoštevajo pri nenehnem vlaganju v napredek. IR-grelni paneli v ponudbi so kombinacija kakovosti, zmogljivosti in cene. Pri Ekosenu se ob tem zavedajo, kako pomembno je, da je ekipa podjetja strokovno podkovana, zato redno organizirajo izobraževanja za zaposlene, svetovalce in monterje. Rezultat so zadovoljni uporabniki in dolga življenjska doba IR-grelnega sistema Ekosen.
Želite izvedeti več o IR-ogrevanju?
Za pripravo rešitve z IR-grelnim sistemom Ekosen pokličite na brezplačno
telefonsko številko 080 30 10 ali pišite na e-naslov: info@ekosen.si.
Lahko pa nas obiščete v salonih:
v Miklavžu na Dravskem polju (pri Mariboru), Ptujska cesta 17, ■ v Mengšu (pri Ljubljani), Gorenjska cesta 19, • v Kopru, Piranska cesta 2.
44
BRALCI POROČEVALCI
Navdušena nad razstavo
Celjski pristneži v izložbenih oknih in vitrinah
Kdo so pristneži? Osebe, ki izražajo svojo izvirnost, posebnost, resničen obstoj, in tudi ljudje, ki s svojimi značilnostmi, dejanji, delovanjem zaznamujejo čas in prostor, v katerem živijo. Pristneži je tudi naslov razstave, ki je na ogled v izložbenih oknih in vitrinah starega mestnega jedra Celja. Njena avtorja - Lidija Špiljak in Nik Jarh - s pomočjo slike in fotografije predstavljata zanimive Celjanke in Celjane iz lokalnega okolja, imenovane celjski pristneži.
Gre za njun skupni projekt, ki je bil lani prvič predstavljen javnosti v razstavišču Fotohiše Pelikan in nato še v lapidariju Pokrajinskega muzeja Celje. Kljub korona-času in posebnim razmeram sta bila oba dogodka lepo obiskana. Avtorja razstave sta bila tudi deležna mnogih pohval in občudovanja. Še posebej ker gre pri njiju za preplet dveh generacij in dveh medijev, slikarskega in fotografskega, ki združena v
celoto predstavljata vsak svoj avtorski del.
Na dan slovenskega kulturnega praznika me je soavtorica razstave osebno povabila, naj se udeležim vodenega ogleda po mestnih ulicah s predstavitvijo razstavljenih del, ki so, postavljena v izložbah mestnih lokalov in trgovin, vabila obiskovalce, naj si jih ogledajo. Tako smo pod vodstvom Lidije Špiljak izpred kina Metropol počasi krenili po Stanetovi ulici, se med hojo ustavljali,
komentirali, fotografirali in si drug drugemu navdušeno pritrjevali, kakšna popestritev so ta njuna razstavljena dela tako za prazne prostore v izložbah kot za mimoidoče obiskovalce, ki jih pot naključno ali z namenom zanese v srce našega lepega mesta. Naša skupina se je kmalu povečala, saj se nam je iz Prešernove ulice s spremljevalci pridružil soavtor Nik Jarh. »Kako veličastno je biti v njuni družbi,« so me prevevali občutki ponosa, ko sem stopala ob njiju in sledila njunim besedam. Tako preprosto, tako domače, toplo in sončno so zvenele. Nobene bahavosti, večvrednosti, pomembnosti ni bilo mogoče čutiti iz njih. Bile so tako preprosto povedano pristne. Pa saj sta tudi onadva pristneža, pravo ime sta dala
svoji razstavi, sem jima podelila kompliment.
Zakaj sem si dovolila to napisati, izreči te besede. Zato, ker je Lidija moja prijateljica že iz otroških let, več kot pol stoletja naju druži. Zlezla mi je pod kožo v prvem razredu osnovne šole, ko naju je tova-rišica posedla v skupno klop. Usodno. Najino prijateljstvo je bilo ustvarjeno iz posebnih razlogov. To sva ugotovili kasneje, ko naju je življenje obdelalo in nama namenilo mnogo težkih lekcij. Vsaki svoje. Otroštvo in čas neizpolnjenih sanj nima nič pri tem. Takrat sva imeli vse, kar sva potrebovali: šolo, skupno pot tja in domov, druga drugo. Bila sem skoraj za glavo višja od nje in močnejša, zato sem se do nje vedla zaščitniško, po-
leg tega sem imela občutek, da nekaj predstavljam. A zmotila sem se. Ne prvič. Bila je, kljub navidezni krhkosti in plahosti, močna in pogumna. V sebi je nosila posebno poslanstvo, darove, talente, ki se jih ni zavedala. A ob svojem času so prišli na plan, se odkrili in jo v vsej čistosti predstavili svetu. Postala je umetnica ne le svojega življenja, ampak tudi ustvarjanja. Pravi, da je svoj talent preprosto potrebovala: za preživetje, da je zmogla naprej, ko je že mislila, da ne bo šlo. Da je bilo vedno nekaj nad njo, nekaj, kar jo je varovalo in ji dajalo moč. In v kar je verjela in verjame še danes.
Najini stiki so bili vmes prekinjeni, preprosto si nisva vzeli časa zanje. Vsaka na svojem ozemlju, obkroženi s tistimi,
ki so naju potrebovali, in obremenjeni z vsem, kar sva mislili, da morava storiti - sva živeli vsaka svoje življenje. Danes je drugače. Imava čas, spomine, počneva tisto, kar naju veseli, in vse to si deliva. Na skupnem čaju si poveva vsakdanje dogodke, dajeva predloge in ideje, kaj sva in kaj še morava prebrati, izmenjava si kakšen recept, si gledava v oči in se smejiva. Kot nekoč. Le gub je več in sivih las ter malo počasneje stopava. A tudi v tem je čar - prijateljstva.
O Niku ne vem veliko. A sva po nekaj uvodnih stavkih hitro ugotovila, da tudi njega poznam. Njegova babica je bila moja in Lidijina učiteljica biologije, njegov dedek je bil zaposlen tam, kjer sem bila tudi jaz nekoč, njegov oče pa bi že skoraj spadal v mojo generacijo. Tako sva potrdila stari rek, da je svet majhen in da se ljudje po predstavitvi in nekaj spregovorjenih besedah slej ko prej prepoznamo.
Zato si vzemite čas in pridite v staro mestno jedro, celjski pristneži vas pričakujejo. Presenečeni boste, kdo vse je med njimi in kdo vse se vam bo za-zrl v oči, ko se boste ustavili pred portreti.
MARIJA DEŽELAK
Z roko pisali tudi v III. osnovni šoli Celje
Teden pisanja z roko organizira Društvo Radi pišemo z roko in je tokrat bil že sedmič, med 17. in 21. januarjem 2022. Tudi v III. osnovni šoli Celje se vključujejo v to vseslovensko akcijo s šolskim projektom Teden pisanja z roko.
Namen projekta je ozavestiti mlajše in starejše o pomenu pisanja z roko, ga spodbuditi ter vzpostaviti pozitiven odnos do pisanja z roko. Če bomo pisali z roko, bomo ohranili to fino motorično spretnost, ki je pomembna za mlajše in starejše generacije. Tednu se je v šoli pridružilo kar 348 učencev in 15 mentorjev. Razstava, ki so jo pripravili ob zaključku projekta, priča o izjemnem delu mentorjev, ki so uspeli motivirati svoje učence, da se potrudijo in opravijo dodatno delo zunaj okvirov rednega pouka.
V tednu pisanja z roko so zbirali stare zvezke z recepti in šolske zvezke babic. Umetnine, ki so jih prinesli učenci, so pričale o tem, kako pomemben poudarek so dajali v šoli v preteklosti lepopisju. A tudi učenci so se potrudili, da je bila njihova pisava ta teden vzorna. Prvošolci so risali razglednice z znamenitostmi Celja in svojim vrstnikom v Ljubljani, s katerimi si dopisujejo, poslali lepe pozdrave. Skupaj s petošolci so ustvarjali inicialke in tako medgeneracijsko sodelovali. Drugošolci so se prelevili v srednjeveške pisarje. Obiskali so šolsko knjižnico, kjer so izvedeli vse
o nastanku pisave in knjig, nato pa izdelali svojo inicialko. Tretješolci so razmišljali o sreči in svoje misli zapisali v obliki oblakov in mavrice, ki so jo izdelali pri likovni umetnosti. Pa še o bontonu na spletu so se pogovarjali in opozorili na številne pasti, ki na učence prežijo na svetovnem spletu. Učenci 4. razredov so se potrudili, da svoje pesmi zapišejo čim lepše, odlomke pesmi pa so zapisali tudi šestošolci, nato pa jih še likovno okrasili. Niso uporabili kaligrafske pisave, ampak so ugotovili, da je lahko njihova pisava, če se potrudijo, prav tako zelo lična. Petošolci so ustvarjali slike na temo Poezija na dlani, od doma pa so se naučili kaligrafsko pisavo uncialo in z njo zapisali slovenske pregovore. Šestošolci so risali avtoportrete s pomočjo svoje pisave. Šesto- in sedmošolci so pisali pisma junakom zgodb iz domačega branja, ki so ga obravnavali, osmošolci pa iskali pregovore o uspehu. Pa še na pisanje receptov v ročno izdelane zvezke z recepti ne smemo pozabiti, na izdelavo knjižnih kazal z italijanskimi pregovori in še kaj.
Vse to so ob koncu projekta razstavili na obsežni razstavi, ki privablja mimoidoče učence in učitelje. S svojo privlačnostjo in barvitostjo spodbuja k pisanju z roko in nagovarja, da se naslednje leto pridruži tednu pisanja z roko še več učencev.
URŠKA SOTLER, vodja projekta
Razstava, ki so jo pripravili ob zaključku projekta, priča o izjemnem delu mentorjev, ki so uspeli motivirati svoje učence, da se potrudijo in opravijo dodatno delo zunaj okvirov rednega pouka.
BRALCI POROČEVALCI
45
Lani so postavili prvi klobasomat v središču Šmarja pri Jelšah, kasneje tudi v Celju.
Na kozjanskem podeželju
Stoletna kmetija Goručan iz Zibike
Na vrhu hriba v Pustikah, in sicer kilometer nad Zibiko, je kmetija Goručan, kjer je davnega leta 1920 začel kmetovati Seničarjev praded. Danes na njej živijo štiri generacije Goru-čanovih. Najstarejša na kmetiji je Hedvika, mama gospodarja Zvoneta Goručana, ki z ženo Minko še vedno vodi kmetijo, kljub temu, da njene vajeti vedno bolj prevzema mlajša generacija - njun sin Tomaž s partnerko Sabino Štarkel. Nad delom na kmetiji sta zelo navdušena tudi njuna sinova Tim in Tian.
Na kmetiji se ukvarjajo z vzrejo goveda in pujsov. Ta tradicija gre iz roda v rod. V spomladanskem času, ki je tik pred nami, pozornost namenjajo tudi z vzgoji sadik zelenjave v rastlinjaku, ki jih kasneje prodajo na stojnici v Šmarju pri Jelšah. Poleti prodajajo paradižnik na domu. Zadnja tri leta imajo registrirano dopolnilno dejavnost predelave mesa. Kmetija obsega
približno petnajst hektarjev površin, od tega tri hektarje njiv, šest hektarjev travnikov in tri hektarje pašnikov. Večina zemlje je v njihovi lasti, obdelujejo tudi tri hektarje sosedovih površin.
Sadike sta gospodar Zvone in žena Minka začela vzgajati že pred več kot tridesetimi leti. V tem času so na kmetiji pridelovali različno zelenjavo - čebulo, paradižnik, solato, kumare in
krompir. V rastlinjaku začnejo delati februarja, ko posejejo papriko, čebulo, por, paradižnik, zelišča in kapusnice. Konec aprila začnejo prodajati sadike zelenjave doma in na stojnici v Šmarju pri jelšah. Pri vseh teh opravilih sodeluje vsa družina.
Posvetila se je
kmetovanju
Sabina kot nosilka dopolnilne dejavnosti je preprosto dekle, ki je do petega leta s starši živela v Šentrupertu nad Laškem. Nato se je z mamo, očimom, s sestro in z bratom preselila v Šentjur, kjer so živeli v bloku. Zelo rada se je vračala na podeželje k babici in teti, kjer je pomagala pri spravilu krme, tudi delo v hlevu ji ni bilo tuje. A nikoli si ni misli-
la, da bo kdaj živela na kmetiji, posebej na tako veliki. Ljubezen je pripeljala do tega, da sta se s partnerjem spoznala in preselila k njemu na kmetijo. »Sem oseba, ki ji ni nič težko narediti. Verjamem, da je z močno voljo mogoče vse. Kmalu sta se nama rodila sinova Tim in Tian, ki obožujeta delo na kmetiji,« pove mlada kmetovalka, ki je po izobrazbi kuharica in živilski tehnik. Nazadnje je delala v Domu ob Savinji Celje, vendar se je zaradi težkega usklajevanja službe z delom na kmetiji odločila, da se bo v celoti posvetila delu doma. Poleg tega, da kmetuje, se Tomaž ukvarja z obrtjo slikopleskarstva, fasa-derstva in suhomontažnih del, zaradi česar je njegov delovnik zelo dolg in naporen.
Tudi domače
hrenovke
S predelavo mesa je Tomaž želel povečali dodano vrednost vzrejenih živali na kmetiji. S člani družine je že leta ljubiteljsko predeloval meso v izdelke. Zaradi veselja in dobrih izdelkov se je odločil, da se bo s tem začel ukvarjati tudi profesionalno. Partnerica Sabina ga je ves čas podpirala pri
uresničevanju ideje in mu pomagala pri urejanju prostorov. Ker mu ni bilo nobeno delo tuje, je vse prostore preuredil čisto na novo in po predpisih. Tako se že tretje leto ukvarja s predelavo mesa. Najprej sta s partnerico izdelovala in prodajala suhomesnate izdelke, pečenice in domače klobase za kuhanje. Sčasoma sta začela mesečno prodajati sveže svinjsko in goveje meso. V ponudbo ves čas dodajata nove izdelke. Med najmlajšimi so zelo priljubljene njune domače hrenovke. Lani je družina Goručan na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij 2021 prejela dve zlati priznanji za domačo govejo salamo in domačo kmečko salamo.
Lastniki prvega
klobasomata
Meso, ki ga prodajajo, je vzre-jeno na kmetiji. Trenutno imajo približno štirideset glav goveje živine in deset svinj. Lani so postavili prvi klobasomat v središču Šmarja pri Jelšah, kasneje tudi v Celju. Veliko je ljudi, ki jih še ne pozna in težje najdejo kmetijo, zato je bila postavitev avtomata odlična rešitev. S prodajo izdelkov so zelo zadovolj-
ni tako doma kot v avtomatih. »Vsak začetek je težak. Vendar je z veliko dobre volje vse mogoče rešiti. Na Kozjanskem imamo hribovit teren, kjer je treba veliko ročnega dela, zato se manjše hribovite kmetije na žalost zapirajo in propadajo. Škoda je za naše hribovito lepo Kozjansko, da se bo začelo zaraščati. Zato bi prav prišlo združevanje kmetov in vasi, da bi ponudili čim več domačih izdelkov. Za mladega kmeta, ki se odloči za kmetijstvo, je sicer kar dobro poskrbljeno, vendar je res, da z delom na kmetiji ni mogoče obogateti. Pri kmetijstvu se kupci ne zavedajo dovolj pomena lokalne ponudbe kmetij, ki ponujajo kakovostno hrano in izdelke,« pravita mlada kmetovalca, ki kljub napornemu delu najdeta nekaj prostega časa, ki ga z otrokoma najraje preživljata tako, da se odpravijo na krajši sprehod, spečejo pico v krušni peči in poklepetajo. »Mladim bi položila na srce, naj se ne bojijo kmetovanja in naj bodo ponosni na svoj kraj in predvsem na zemljo, ki so jim jo zapustili starši.«
MILENKA BLAŽEVIĆ Foto: osebni arhiv
Stanovalci Pegazovega doma so ob kulturnem prazniku pogovarjali o Francetu Prešernu in njegovih delih.
Vsepovsod ljubezen
Ob slovenskem kulturnem prazniku smo v Pegazovem domu organizirali kviz o Francetu Prešernu in njegovih delih. Med pogovorom so stanovalci še bolje spoznali našega največja pesnika, njegovo življenje in ustvarjanje.
Stanovalci so s ponosom recitirali znane pesmi, kot so Povodni mož, Magistrale, Zdravljica. Ponovno smo si ogledali posnetek naših skakalk in skakalcev, ki so dan prej dosegli zlato na olimpijskih igrah, ob njihovem dosežku je slovenska himna še posebej močno zadonela. Stanovalci dobro vedo, zakaj so otroci Prešerna klicali doktor Fig, zato je bilo na mestu, da so se posladkali s Prešernovimi kroglicami in napitkom. Oboje so pripravili v kuhinji, glavna sestavina so bile fige.
Valentinovo je praznik, ko drug drugemu izkazujemo ljubezen. Tudi naši stanovalci se spominjajo dneva, ko so se zaljubili. Včasih, ko ni bilo telefonov, so pisali pisma ljubljeni osebi, radi so odšli v kino in na ples. Margareta Žgajner, ki biva v Pegazovem domu s svojim možem Silvom, je o ljubezni do njega je povedala: »Rada imam svojega moža, skupaj sva že več kot 50 let. V družbi moža je čas hitro minil, največ skupnega časa sva preživela v vinogradu, to delo naju je povezovalo in osrečevalo.« Za valentinovo je vsak stanovalec dobil izrezano srce z verzom o ljubezni in sreči. Vsi skupaj pa se strinjamo, da se moramo imeti radi in spoštovati vsak dan in ne le za valentinovo.
VALENTINA JECL, delovna terapevtka
46
RAZVEDRILO
Vsestransko uporabna
Oven
Tehtni ca Km
Zloraba
»Jože, si ti kdaj slišal za zlorabo alkohola?«
»Seveda, to je takrat, ko nekateri z žganjem čistijo rane, brišejo prah, umivajo okna, celo mažejo rame in kolena!«
Policijska
Policist:: »Gospod, ste kaj popili?«
»Ne, nič.«
»Bova preverila: povejte abecedo nazaj!«
»Ž z v u t š s r p o n m l k j i h g f e d č c b a.«
»Neverjetno, jaz tega ne bi mogel niti trezen.«
»Jaz tudi ne.«
Policijska 2
Policist ustavi voznika zaradi prehitre vožnje in ga vpraša: »Ali veste, kaj ste storili narobe?«
On: »Vem! Prepozno sem vas zagledal.«
Učenje
Mojster in vajenec gresta popravljati zabasano greznico. Prispeta do greznice in mojster skoči vanjo, se potopi in čez nekaj časa pride na površje in reče vajencu: »Podaj mi ključ 13.« In se potopi nazaj.
Čez trenutek ponovno pride na površje in reče vajencu: »Podaj mi klešče.« Ponovno se potopi in odmaši greznico.
Ves umazan mojster spleza iz nje in reče vajencu: »Upam, da si se kaj naučil iz tega, da ti ne bo treba vse življenje podajati ključev in klešč!«
Prijatelja je zapustilo dekle. Na mizi mu je pustilo tole in zraven je na listku pisalo: »Nekatere zveze preprosto nimajo prihodnosti.«
Sem vprašal prodajalko, ali so to prednje ali
zadnje noge. Je rekla, naj počakam, da gre vprašat šefa ...
Pravi moški zna izbrati tak šopek, da se ženska razjoče.
Novim nalogam boste zlahka kos, saj ste si postavili cilje, ki jih nikakor ne boste zgrešili. Vaš vladar bo bival v znamenju kozoroga še do prvih dni marca, zato boste še naprej podjetni in polni domislic, kako izboljšati situacijo. V partnerskem odnosu bodite v komunikaciji taktni, uporabite diplomacijo in prirojen občutek za šalo, le tako boste uspeli zmanjšati napetosti.
3\k

Lev

Uravnotežili boste kar občutljivo zadevo in se s tem izognili težavam. Izkušnje vas bodo usmerjale na nove poti in nikakor si ne boste več privoščili napak, ki ste jih naredili v preteklosti. Obrnili boste nov list. Še bolj kot druge dni boste potrebovali varnost, ravnotežje in občutek, da so vse zadeve v uravnoteženem stanju.
škorpijon
Vstop Sonca v znamenje ribi bo še močneje okrepil vaša čustva in plavali boste na oblaku sreče. Morda svojih čustev še ne boste zmožni izraziti, morda ne boste vedeli, kam usmeriti korak in energijo. Na delovnem področju bo veliko naporov, vendar bodo tudi rezultati temu primerni. Obeta se vam prelomnica, na katero ste tako dolgo čakali.
Prihranite si lahko nepotrebne poti in hkrati naredite načrt, kako izpeljati zadeve. Še nekaj dni bo prisoten močnejši vpliv kozoroga zaradi bivanja Venere in Marsa v tem znamenju, zato naredite še zadnje poteze, ki vam bodo pomagale, da boste napredovali. Na čustvenem področju se bodo pojavile skrbi, morda strah pred prihodnostjo, morebiti občasno ne boste vedeli, ne kako ne kam.
Strel ec
Dvojčka
Počasi se vrača energija v vaše življenje, zato boste razigrani in polni pričakovanj. Dobro boste preučili, kako delovati, da boste izboljšali svoj poslovni in finančni rezultat. V tem obdobju se vam obetajo novi začetki, ki bodo znatno izboljšali vaše finančno stanje. Zelo boste privlačni, zato boste v vsaki družbi dobrodošli, kar vam bo dalo novo energijo in zalet.
Rak
Razmišljali boste, na katero pot morate zaviti, katere stvari spreminjati v življenju, da boste dosegli notranje zadovoljstvo. Sreča bo tokrat na vaši strani, kar vam zagotavlja vaš vladar, ki biva v znamenju rib. Prinaša vam srečne, dobre okoliščine, zato boste lahko obrnili nov list na vseh področjih življenja.
Kozorog
Oddajali boste lepo, privlačno energijo in čutili, da se na vas ustavljajo pogledi, kar vas bo navdalo z občutkom zadovoljstva. Sonce v vodnem znamenju bo odlično vplivalo tudi na vaše počutje. Imeli boste veliko potrebo po spremembi na ljubezenskem področje, ne glede na to, da ste v preteklosti zaradi neodločnosti in blokad zamudili marsikatero priložnost.
Dvakrat morate premisliti o vsem, česar se boste lotili, na kar vas opozarja bivanje Venere in Marsa v vašem znamenju. Napak ne smete ponavljati, saj ste drago plačali zanje, čas je, da odprete nove poti, ki so vam tako blizu. Spremembe bodo popotnik skozi čas v naslednjem obdobju in če se boste le uspešno prebili skozi svoje notranje boje, boste z lahkoto dosegli še tako nemogoče rezultate.
Vodnar
Vaše organizacijske sposobnosti bodo velike, zato se boste odlično znašli na delovnem področju. Veselili se boste novih uspehov, prejeli boste tudi pohvale, ki si jih boste zaslužili. Venera počasi zapušča znamenje kozoroga, v katerem se je gibala od novembra lani in vas ovirala, da niste zmogli pokazati svojih čustev v jasnejši obliki.
Odpirajo se vam nove razsežnosti, zato je pretok energije velik. Saturn še vedno biva v znamenju vodnarja in vas opozarja, da morate veliko zadev preobraziti in jih postaviti na nove temelje. V ljubezni se vam obeta lepa sprememba, vendar samo v primeru, če boste počistili s starimi zamerami in ne boste ponavljali vzorcev, ki več ne sodijo v vaše življenje.
Ribi
Devica
Več časa boste namenjali načinu življenja in razmišljanja ter se odločili za kar nekaj korenitih sprememb. Vstop Sonca v čustveni ribi vam prinaša kar nekaj osre-čujočih trenutkov, za katere boste zaslužni kar sami, saj boste vzeli življenje v svoje roke. Zadovoljno boste gledali na svoje dosežke in se veselili srečanja z nekom, ki je bil še pred nedavnim oddaljen od vas in vašega življenja.
Počasi boste ponovno obvladali situacijo in se ob tem prav dobro počutili. Bivanje Sonca v vašem znamenju bo pravi balzam za vaše dušo in telo. Veselili se boste novih poti, naredili nekaj izjemnih korakov in si tako omogočili nov začetek, ki ga tako zelo potrebujete. Vaši kriteriji za ljudi v vaši okolici so se spremenili, zato boste skrbno izbirali, kdo bo v vaši bližini, v vaši družbi. Veliko energije boste dajali ljudem, veliko boste tudi zahtevali v zameno.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA ASTROLOGINJA GORDANA.		
		
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana.		Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
ODEBELJEN
PODZEMELJSKI DEL RASTLINE
3
ENOCELICNI MIGETALKAR
Z novimi očali vidim vsak delec prahu. Zato jih ...
Križam Ke &
ugamKe
ZGUBANI, ZGNETENI
ODSTRANIS LUPINO
VERA ERŽEN
MERILA O LEPEM, SKLADNEM
SLOVENSKI MESTI
VOLILNI MOŽ
ZAČETEK OBSTAJANJA, BIVANJA
GOSTOBESEDEN, KLEPETAV
NAJMANJŠI DELEC SPOJINE
AVSTRALSKI NOJ
ZALJUBLJEN JE DO ...
18
19
BRITANSKI IGRALEC (MICHAEL)
PENINA
GLASNO IZGOVORJENO IME
6
SLOVENSKA IGRALKA RINA
IVAN CANKAR
NEKDANJA TELEVIZIJKA ŠUNJIĆ
NIMA NITI TROHICE .
V GLAVI FRANCOSKA NIKALNICA
FR. LITERARNA SMER V 20. STOL.
PRIDRŽANE, PRIJETE
SLOVENSKI KARDINAL (FRANC)
AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA
ČAROVNIK
KRAJ PRI ZADRU
PALMI PODOBNI RASTLINI
ODKRITOSRČEN
13
Rekla sem mu, da je v milu ...
PREŠEREN: KRST . SAVICI
VODNA PTICA Z DOLGIM, GIBČNIM VRATOM
SEVERNOAMERIŠKO INDIJANSKO PLEME
UŽIVALCA MAMIL
IVO ROBIĆ
OPLENJEN, OKRADEN
MERILEC
MOČI EL. TOKA
BOLJ STAR, BOLJ ...
ŽUPNIKOVI POMOČNIKI
15
PREBIVALEC GRČIJE
SLOVENSKA NAPOVEDOVALKA BAŠ OVENELA
12
OVRATNI NAKIT
PREBIVALEC GRAPE
17
VEDA O VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU
ČRNILO (ANG.)
PRODAJALEC RIB
JUŽNI SADEŽ
PASJE HIŠICE
... KOT CERKVENA MIŠ
OGORČEN, HUD (BOJ)
GOBE (STAR.)
LAHKA, LESKETAJOČA SE TKANINA VRHNJE OBLAČILO
8
NARODNA: MOJ ... IMA KONJIČKA DVA
SUROVINA ZA PIVO
TV-VODITELJICA ŽNIDARŠIČ
DODATEK K SOLI MAGNEZIJEV SULFID
2
POSLOPJE ZA ŽIVINO KANADSKA PEVKA (CELINE)
ABERDEEN JE NA .
KOREJSKI AVTO
RIBONUK-LEINSKA KISLINA JELKA (STAR.)
FIGURA PRI ČETVORKI MUSLIMANSKI BOG
16
NEKDANJE
IME ALMATYJA: ALMA ...
MLEČNI IZDELEK
MAKARSKA
MORSKA ZAJEDA
1/95
THOMAS JEFFERSON
KROTI DIVJE ŽIVALI
20
SELEN
SLOVENSKI BALETNIK (MOJMIR)
14
PIŠKOT IZ MEDU
10
AMERIŠKA IGRALKA ZELLWEGER
SRBSKA IGRALKA
SUDOKU 506
1	4			9				
						3	9	5
	2		6	3				
			2	6				
5	3	8					2	
						8	7	4
6					4	5		1
						7	8	
7		2			1			
SUDOKU197
				5		2	8	
	8	2					1	
	9			6				
				1	4			
2						7		5
6				2				8
		4	9			6	2	
		1	4		6		3	
7		9	1					
REŠITEV SUDOKU 505
REŠITEV SUDOKU 196
9	3	1	4	5	8	6	2	7
2	4	5	7	6	1	8	9	3
6	7	8	3	9	2	4	5	1
3	1	4	6	7	9	5	8	2
5	2	6	8	1	3	9	7	4
7	8	9	5	2	4	3	1	6
1	6	3	9	8	7	2	4	5
4	9	2	1	3	5	7	6	8
8	5	7	2	4	6	1	3	9
6	1	2	5	9	3	4	7	8
8	4	5	6	2	7	3	9	1
3	7	9	1	8	4	2	6	5
2	5	3	8	1	9	7	4	6
4	9	1	3	7	6	8	5	2
7	6	8	4	5	2	1	3	9
1	3	7	2	6	5	9	8	4
5	8	4	9	3	1	6	2	7
9	2	6	7	4	8	5	1	3
LITIJ
9
7
21
ŠOP LAS
11
3
5
4
novi tednik
vMny> г i/wmyj/
KUPON
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:
Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21			
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc. si
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 1. marca.
Geslo iz številke 7: Valentinovo Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Olga Kolar iz Podlehnika, Brigita Petrovič iz Celja in Marija Mraz iz Prebolda.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
V naše križanke smo pripeljali lepe besede, ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane.
48
TA PISANI SVET
refren iz skladbe Disk0. (F0t0: SHERPA)	Na sprejemu na dvorišču GCC seveda niso smele manjkati pice. (Foto: SHERPA)
LPS z zmago na Emi presenetil vse
Čestitke, sprejem in ženitna ponudba
V minulih dneh so jim čestitali mnogi oboževalci in oboževalke, bobnar Gašper je celo dobil SMS-sporočilo z ženitno ponudbo ... Tudi to je del slave.
Najprej so se želeli dobro odrezati na Emi freš. Uspeli so priti med štiri najboljše. Nato so se uvrstili v finale Eme in s tem presegli vsa svoja pričakovanja. Tudi zato štirje fantje in dekle, člani zasedbe LPS (Last Pizza Slice oziroma Zadnji kos pice), še niso povsem dojeli, da so letošnji zmagovalci slovenskega izbora za Pesem Evrovizije 2022 v Torinu. Skladbo Disko so ustvarili člani LPS skupaj, napisana je v privlačnem ritmu, ki vabi na ples, a z besedilom, ki govori o čustvih ob razočaranju v ljubezenskih zvezah.
TATJANA CVIRN
Četudi so v teh dneh že malo utrujeni od vseh intervjujev, so se v torek zjutraj odzvali tudi povabilu Radia Celje. Svoje vtise o zadnjih neverjetnih dneh so s po-
slušalci delili trije od petih članov, basistka Zala Velen-šek, pevec Filip Vidušin in bobnar Gašper Hlupič. Klaviaturist Žiga Žvižej in kitarist Mark Semeja sta se jim
pridružila nekaj ur kasneje, ko je sprejem za uspešno zasedbo pripravila Gimnazija Celje - Center. V glasbeni sobi šole se je namreč začela ustvarjalna pot zasedbe takratnih dijakov šole. Žiga in Mark sta danes že študenta, Filip in Gašper se pripravljata na maturo, medtem ko je Zala dijakinja tretjega letnika I. gimnazije v Celju.
Z iskrenostjo do src
poslušalcev
Ravnatelj GCC Gregor De-
leja ves čas podpira pestro glasbeno ustvarjalnost v šoli in uspeh LPS tudi njega navdušuje. »V soboto, ko je bila Ema, smo bili s Favozo (šolska fantovska vokalna zasedba, op. p.) na intenzivnih vajah. Seveda smo spremljali Emo, saj v Fa-vozi pojeta tudi Filip in Gašper.
I

Jutranji obisk na Radiu Celje in podpis na »tablo slavnih«: Zala, Filip in Gašper (Foto: TC)
Nekateri so igrali namizni tenis in prireditev spremljali na telefonu, drugi smo jo gledali na televiziji, kjer je bil minutni zamik. Ko so prvi navdušeno pritekli k nam, še nismo vedeli, zakaj gre. Ko smo videli, da so zmagali, je bilo res neverjetno navdušenje,« se spominja De-leja sobotnega večera. »Zmago so LPS dosegli z iskreno in s preprosto željo, da bi glasbo, ki jo nosijo v sebi, predstavili širši javnosti. Iskrenost jih je pripeljala do tega, da so osvojili srce občinstva in tudi strokovne komisije, kar je sploh pomembno,« meni ravnatelj, ki je zadovoljen tudi zato, ker so fantje z GCC medse sprejeli dekle s I. gimnazije. »To je
simpatično medšolsko sodelovanje, ki sporoča, kaj lahko dosežemo, če sodelujemo.«
Priprave na Torino
in matura
Odzivi na družabnih omrežjih so seveda različni, člani LPS pravijo: »Ne beremo komentarjev, saj za to niti nimamo časa, sicer pa ljudje nikoli niso zadovoljni. Če smo bili drugi po glasovih komisij in prvi po oceni občinstva, smo nekaterim očitno všeč.«
Prihodnji dnevi bodo zanje naporni tudi zato, ker bodo morali usklajevati šolske obveznosti in tiste, ki jih čakajo zaradi priprav na Torino. Za zdaj
je že jasno, da eseja iz slovenščine Filip in Gašper ne bosta mogla pisati v rednem roku. Deleja zato pravi, da je šola na Državni izpitni center že naslovila prošnjo, da bi dijaka esej pisala jeseni in bi se jima to priznalo kot del spomladanske mature. »Verjamem, da bodo v Državnem izpitnem centru to razumeli, šola pa bo tudi podprla drugačne oblike šolanja obeh dijakov, saj bosta v prihodnjih dneh manj v šoli.«
O tem, kako bo videti nastop LPS na italijanskem odru, bo več znanega v prihodnjih tednih, skupina pa je že zdaj zagotovila, da bo skladbo Disko izvedla v slovenščini.
Namesto premoga v Velenju zlato
Po prvih predstavitvah decembra lani in po sodelovanju na 16. Festivalu gorniškega filma bodo celovečerni dokumentarni film Stena - vzpon do zlata, ki pripoveduje zgodbo o štirih vrhunskih tekmovalkah, med njimi tudi o prvi olimpijski prvakinji športnega plezanja Janji Garnbret, jutri premierno predvajali v Kinu Velenje.
Premiere se bo udeležila tudi Janja Garnbret, ki velja za najuspešnejšo tekmovalno plezalko vseh časov. Po vstopu v krog svetovnega pokala pri šestnajstih letih se je zanjo začela serija neverjetnih uspehov. Trenutno se lahko pohvali kar s šestimi naslovi svetovne prvakinje, z devetimi skupnimi zmagami in enaintridesetimi zmagami v svetovnem pokalu, obenem je postala tudi prva dobitnica zlate olimpijske kolajne, saj je od lanskih olimpijskih iger športno plezanje tudi olimpijska disciplina. Najboljša športna plezalka na svetu je pred nedavnim postala tudi ambasadorka slovenskega turizma, saj je s Slovensko turistično organizacijo sklenila partnerstvo ter tako še okrepila uspešno sodelovanje organizacije s svetovno prepoznavnimi slovenskimi športniki.
LŽ