PRIMORSKI DNEVNIK
'W\5SffV«r - Cena 35 lir
Leto XVIII. - Št. 62 (5146)
TRST, sreda 14. marca 1962
Danes se v Ženevi začne konferenca odbora osemnajstih za razorožitev
Rusk in Gromiko sta imela včeraj tretji razgovor - Daljši razgovor Gromika z bonnskim ministrom Schroederjem - Danes nov sestanek treh zunanjih ministrov - Negativno stališče Anglije do švedskega predloga - Nadzorstvo naj bi poverili mednarodnemu Rdečemu križu
ŽENEVA, 13. — Jutri se bo uradno začela konferenca razorožitvenega odbora QZN, ki ga sestavlja 18 članov. Navzoči pa bodo predstavniki sedemnajstih držav, ker je Francija sklenila konferenco bojkotirati. Kakor Je znano, se bo konferenca začela na podlagi navodil skupščine OZN na zadnjem zasedanju.
Nocoj se je zvedelo, da se
bo jutrišnja otvoritvena seja začela ob 17. uri in bo posvečena samo govoru, ki ga bo imel pomočnik tajnika OZN Omar Lufti, ki bo baje prebral poslanico tajnika U Tanta.
Prvi del seje bo javen, nakar bo sledil tajni del, na katerem bodo izvolili predsedstvo, ki bo sestavljeno iz Predsednikov, ki se bodo izmenjavali po abecednem redu udeleženih držav, in iz stalnega predsedstva, ki ga
bosta sestavljala ameriški in sovjetski predstavnik. Nato bodo določili dnevni red konference.
Gromiko, Rusk in Home bodo imeli jutri zjutraj nov skupen sestanek.
Danes so se nadaljevali pripravljalni razgovori voditeljev posameznih delegacij. Ameriški državni tajnik Dean Rusk in sovjetski zunanji minister Gromiko sta imela davi že tretji razgovor v zadnjih treh dneh. Razgovor je trajal skoraj tri ure.
Po razgovoru je Gromiko iz-
javil, da ni bil določen nov sestanek, pripomnil pa je, da se bo verjetno ponovno sestal z Deanom Ruskom. V zadnjih treh dneh sta se Rusk in Gromiko skupno razgovar-jala deset ur. Na vprašanje, kako napredujejo razgovori o Berlinu, je Gromiko odgovoril: ((Najboljša rešitev bi bila na podlagi mirovne pogodbe.« Dodal je, da bo Sovjetska zveza ob primernem trenutku predložila na konferenci predloge za omejitev jedrskega orožja, kakor jih omenja v svojem pismu tajniku OZN U Tantu, ki je bilo objavljeno včerai.
Zjutraj se je Gromiko sestal z zahodnonemškim zunanjim ministrom Schroeder-jem. Govorila sta približno poldrugo uro. Po razgovoru je bonnski minister izjavil: ((Na-
pravil sem vljudnostni obisk svojemu kolegu in sem izrazil upanje, da bodo razgovori v 2enevi uspešni.« Dodal je, da je bil razgovor z Gromi-kom »zelo zanimiv«, ter da je Gromiku obrazložil stališče svoje vlade glede razorožitve. Schroeder je odpotoval dane« z vlakom iz Lausanna v Bonn.
Pred razgovorom s Schroederjem je imel Gromiko pol-drugourni razgovor s kitajskim poslanikom v Švici. Kitajski poslanik vodi kitajsko delegacijo na ženevski konferenci o Laosu, v kateri sta Gromiko in lord Home sopredsednika. Zvedelo se je, da sta Gromiko in kitajski poslanik govorila o Laosu.

Vzroki podaljšanja pogajanj v Evianu
Številna zapletena vprašanja terjajo vsestransko proučitev
Sporazum se pričakuje za konec tedna • Včeraj veliko število človeških žrtev v Alžiriji
PARIZ, 13. — O pogajanjih med alžirsko in francosko delegacijo v Evianu so poročila še vedno polna ugibanj, in ni mogoče zvedeti nič konkretnega. Pogajanja se nadaljujejo v največji tajnosti.
Tudi danes so pariški ča-
sopisi in poročila agencij Polni ugibanj, ki so si med seboj v protislovju. Vsi pa se strinjajo v tem, da sta °be delegaciji odločeni nadaljevati pogajanja, dokler he pride do popolnega spo-fazuma, in da si je sedaj težko misliti, da bi prišlo do prekinitve pogajanj.
V podaljšanju današnje popoldanske seje vidijo opazovalci dokaz volje obeh strani, da čimprej zaključijo pogaja. Pja. Vendar pa je s tem v zve-*i značilna izjava, ki so jo Objavili v pooblaščenih krogih
v Parizu. Izjava pravi, da je prezgodaj napovedovati točne datume o zaključku evianske konference. S tem v zvezi poudarjajo, da zapletenost konkretnih vprašanj, o katerih sedaj razpravljajo v Evianu in ki so povezana s pripravljanjem ustavitve sovražnosti in poznejšega referenduma, narekuje jasne dogovore. Prav zaradi te zapletenosti je malo verjetno, da se bo Joxe vrnil v Pariz, da se udeleži jutrišnje seje vlade.
Dalje svarijo v pooblaščenih krogih pred novicami, ki v preveliki naglici napovedujejo

DANES
120 milijard dolarjev ali '5-000 milijard lir se troši vsako leto za oboroževanje. Ta tievilka predstavlja najmanj dvp tretjini dohodkov vseh nerazvitih drža<v na svetu. Pod orožjem je trenutno 20 milijonov ljudi, 50 milijonov pa de-'» neposredno ali posredno po Jkazih raznih vojaških štabov, “koraj ves strošek za oboroževanje plačujejo ZDA, ZSSR, Jelika Britanija, Zahodna ^emčija, Franclja, Kitajska in Kanada. Kaj vse bi človeštvo 'ahko dobrega in plemenitega *loriio s to ogromno vsoto denarja! iz te ugotovitve sledi Najboljši dokaz, kako važna je |'**orožitvena konferenca sedemnajstih, ki se bo začela da-ft*s ob 17. urt v ženevl, in *udi kako važne so bile pripra-ve treh zunanjih ministrov, ki Ja trajale do sinoči. Včeraj se je Gromiko že tretjič sestal z "Uskom, tako da sta se v zadkih treh dneh razgovarjala nič •danj kot deset ur! Gromiko Je Je sestal tudi s Schroeder-Jem, ta s Homeom, Home z Koškom in s Segnijem itd. vendar se zdi, da o vseh teh Sestankih ni moč povedati nič drugega kot to, kar je izjavil J*romiko, da bo namreč predelal na konferenci tisto, kar j* sporočil v včeraj objavlje-jj*m pismu tajniku OZN gle-?* omejitve Jedrskega orožja. K*že, da spada v ta okvir tudi pripravljenost ZSSR, ki Je djbenjena v pismu, da ne bo dobavljala atomskega orožja J* informacij drugim državam, se na Zahodu obvežejo sto-isto. Z drugimi besedami ■omeni ta obveza, da ZSSR ne r° dobavljala jedrskega orožja ,0 informacij niti Kitajski niti ■Jdleremu koli drugemu svoje-zavezniku, če bodo v treh »hodnih prestolnicah zavrnili j denauerjeve zahteve po atom. »em orožju. — Sicer pa objavljamo o pomenu konferen-I* obširen članek tudi na tret-“ strani. Pripominjamo le, da • trenutno ne zdi najugodneje znamenje novica, da Je ganska vlada zavrnila šved-,d* predlog, naj bi se države, 'nimajo jedrskega orožja, ob. ®Z»le, da ga ne bodo izdelo-
vale ali kupovale in niti ne sprejemale. Nerodno protislovje je — spričo sedanjih mednarodnih odnosov morda tudi razumljivo — tudi včerajšnja Kennedyjeva obveza, da bo po eni strani izvršil vse ženevske sporazumne ukrepe o razorožitvi, po drugi str-roi pa je prav včeraj predlagal svojemu kongresu poldrugo milijardo dolarjev izdatkov za vojaško pomoč tujini.
Ce se v Ženevi začenjaj« razorožitvena pogajanja, se kljub ((končni fazi« v Evianu ne bodo ne danes ne jutri še zaključila alžirsko-francoska pogajanja: dobro obveščen tunizijski tisk poudarja, da sovražnosti ne bodo ustavljene pred koncem tega tedna, ker so nastale težave zlasti glede rokov odhoda francoskih čet iz Alžirije, za katere hočejo Al-žirci, da bi bili točno določeni. Zdi se, da Francozom ni do take točnosti, in zato njihove agencije napovedujejo, da bo sporazum podpisan avsak trenutek«, in s tem očitno izvajajo določen pritisk. Hkrati je vlada, v predvidevanju fašističnih namenov, spremenila Pariz v pravo utrdbo, medtem ko njeni policaji v Alžiriji še vedno sodelujejo s fašisti OAS, ki so včeraj v vsej Alžiriji z atentati povzročili 29 mrtvih in 35 ranjenih.
Medtem pa je že včeraj svetovna radijska mreža (danes pa bo storil prav gotovo ves svetovni tisk) s posebnim poudarkom obširno poročala o doslej največji amnestiji v Jugoslaviji. Na podlagi zakona, ki ga je včeraj sprejel jugoslovanski parlament, bo amnesti-ranih okrog 250.000 Jugoslovanov v emigraciji — seveda razen tistih, ki so med vojno ali po njej zločine direktno izvrševali ali organizirali. Gre za nepobitni dokaz politične in gospodarske stabilnosti socialistične Jugoslavije, kakršnega doslej še ni dala nobena država, kj Je preživela tako strašno okupatorsko razdejanje in sl tako krvavo priborila svobodo in hkrati revolucionarno odpravila izkoriščanje človeka po človeku.
bližnji lconec pogajanj, ki so še v teku v Evianu.
Ne glede na to in na težave, ki se pojavljajo, pa še vedno prevladuje tako na eni kakor na drugi strani optimizem.
Tudi nocoj je konferenca trajala zelo dolgo. Popoldanska seja se je začela ob 15.30 in se je končala ob 21.50. Ni mogoče vedeti, ali je treba podaljšanje pripisati še kaki nerešeni točki. Agencije zatrjujejo, da je zelo verjetno, da bosta obe delegaciji jutri zvečer zaključili delo, čeprav bo ustavitev sovražnosti napovedana šele 24 ur pozneje.
Toda tunizijski «Jeune Afri-que» piše med drugim: «Zdi se izključeno, da bo do .podpisa o ustavitvi sovražnosti prišlo pred koncem tedna. Zdi se, da je težko sporazumeti se o datumih za evakuacijo. V petek je eden od alžirskih delegatov izjavil, da ne predvideva, da se bodo pogajanja končala pred šestimi ali sedmimi dnevi. Jasno je, da alžirski pogajalci — pa naj bo francoska volja, da naglo zaključijo pogajanja, kakršna koli — nameravajo proučiti vse spise, primerjati vse podatke in predvidevali vse rešitve.«
Med včerajšnjim razgovorom, ki sta ga imela lord Home in Schroeder, sta govorila o Berlinu, Nemčiji, skupnem tržišču, o stroških za vzdrževanje britanskih čet v Nemčiji in o sovjetsko-ameriških posvetovanjih v Moskvi.
Italijanski zunanji minister Segni se je danes popoldne sestal s predsednikom razor«-žitvenega odbora OZN Padil-lo Nervom. Zatem pa je obiskal britanskega zunanjega ministra Homea. Ta se je še prej razgovarjal z Deanom Ruskom, potem ko se je ta poslovil od Gromika.
Davi so se sestali tudi voditelji ameriške, angleške in sovjetske delegacije na konferenci za prekinitev jedrskih poizkusov.
Iz Washingtona poročajo, da se .je predsednik Kennedy danes obvezal, da bodo ZDA »takoj izvedle vse ukrepe o razorožitvi, o katerih bi se sporazumeli na ženevski konferenci«. To je sporočil senator Mansfield po seji voditeljev kongresa v Beli hiši. Pripomnil je, da ZDA hočejo sporazum O popolni razorožitvi »pod dejanskim mednarodnim nadzorstvom«. Dodal je, da je predsednik izrekel pripravljenost iskati «čim širšo podlago za sporazum, ki naj se izvede čimprej«.
cet. Clankar pravi, da je edini organizem, ki bi lahko učinkovito nadzoroval atomsko razorožitev, ne da bi povzročil
nezaupanje Vzhoda in Zahoda mednarodni Rdeči križ. Dalja
ugotavlja člankar, da je nadzorstvo pri vsakem sporazumu o razorožitvi nujno potrebno, ter dodaja: «Cemu ne bi poverili skrbi za nadzorstvo organizmu, katerega sestava in delovanje bi bila pod odgovornostjo mednarodnega odbora Rdečega križa, katerega člani so ugledni Švicar ski državljani neoporečne morale in izven slehernega suma?«
Francois-Poncet dodaja, da bi morali vprašati za mnenje mednarodni Rdeči križ ter skušati, da se z njegovimi so delovanji krene na še ne raziskano pot.
Dokaz politične in gospodarske stabilnosti FLRJ
Najširša amnestija emigrantov
Zakon, ki ga je včeraj odobril jugoslovanski parlament, se nanaša na 150.000 emigrantov in 100.000 bivših vojnih ujetnikov in internirancev, ki so ostali v emigraciji; izključeni so le izvrševalci hudih vojnih zločinov in umorov - Izjave Aleksandra Rankoviča
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 13. — V zvezni ljudski skupščini Jugoslavije je bil danes sprejet zakon, ki odraža politično in gospodarsko stabilnost socialistične Jugoslavije, enotnost njenih narodov, humanizem in moč nove Jugoslavije. Zakon o amnestiji, ki ga je zvezna skupščina sprejela na predlog zveznega izvršnega sveta, se nanaša na
okrog 1000 oseb, ki so v zaporih, in na okrog 150.000 Jugoslovanov v emigraciji, med katerimi so številni, ki so sodelovali v raznih kvi-zlinških formacijah in so ob zlomu fašistične Nemčije skupno z njenimi četami pobegnili iz Jugoslavije, zatem na okrog 100.000 bivših oficirjev, podoficirjev in voja-
nih razlogov, največji del pa iz avanturizma, Ilegalno odšli iz Jugoslavije.
Zakon o amnestiji se ne nanaša na neposredne izvršil-ce, na nalogodajalce in organizatorje hudih vojnih zločinov in umorov, na organizatorje in iniciatorje sovražnega dejanja v inozemstvu proti ustavni ureditvi Jugoslavije, na *volksdeutscherje* in tiste pripadnike narodnih manjšin, ki so v drugi svetovni vojni sodelovali v so-
kov, vojnih ujetnikov in in-
ternirancev, ki so po vojni 0.| vražnih vojaških, političnih stali v emigraciji, in na ma- j.n drugih organizacijah in so
danes v inozemstvu, m na o-loštevilne Jugoslovane, večino- sebe, ki so vdrugič storile v ma mlade ljudi, ki so iz raz-1 zakonskem predlogu ne nave-
V pričakovanju končnega sporazuma v Evianu zavzema Pariz vsak dan bolj videz velikanske utrdbe. Oblasti zatrjujejo, da je bilo vse predvideno, da se onemogoči morebiten udar oasovskih komandosov v trenutku razglasitve ustavitve sovražnosti v Alžiriji. Mnogo manj pa se vidi učinkovitost ukrepov v Alžiriji, kjer se atentati fašistov nadaljujejo, im kjer policija in vojska še vedno marsikje sodelujeta z OAS pri napadih na Alžirce. Danes do 18. ure je bilo izvršenih samo v Alžiru 18 atentatov, ki so povzročili smrt desetih ljudi, dočim jih je bilo 13 ranjenih Več atentatov je bilo izvršenih tudi v drugih alžirskih mestih. V
Oranu je sinoči v prostorih glavnega štaba eksplodi
oril
- ... -	-----. - -hal pla.
stični naboj, ki je povzročil veliko škodo; drugi naboj so pravočasno nevtralizirali.
Do polnoči le bilo v vsej Alžiriji ubitih 29 ljudi, ranjenih pa 55.
Burgiba o špekulantih
TUNIS, 13. — Tunizijske oblasti so začele nedavno veliko akcijo proti špekulantom, da preprečijo dviganje cen. Nekateri špekulanti so bili obsojeni na stroge kazni, ki gredo do petih let zapora.
Na sestanku, ki je bil vče-raj ob navzočnosti članov vlade in drugih funkcionarjev, je predsednik Burgiba obtožil špekulante, da sabotirajo načrtovanje. Poudaril je, da je namen načrtovanja, pravilno izkoristiti moč, ki jo predstavljajo tunizijsko bogastvo in drugi viri, ki bi eventualno prišli iz prijateljskih držav. Burgiba je govoril tudi o «ne-odesturskem socializmu«, katerega smoter je vskladiti, povečati in izboljšati proizvodnjo. Ce se s tem omejuje privatna svoboda in pravica do
lastnine, je to v korist vseh. ((Razdelitev dohodka, ki temelji na socialni pravičnosti, ka-
kršno zagovarja neodesturski socializem, je dodal Burgiba, upošteva predvsem potrebe novih generacij, ki so večje od sedanjih.«
Iz Londona poročajo, da je britanska vlada ponovno zavrnila švedski predlog, naj bi se države, ki nimajo jedrskega orožja, obvezale, da ga ne bodo izdelovale ali kupovale ter da ga ne bodo sprejemale na svojem ozemlju. Kakor je znano, je skupščina lanskega decembra sprejela z veliko večino zadevno švedsko resolucijo, v zvezi s katero je tajnik OZN poslal vsem dr. žavam vprašanja, da nanja odgovorijo. Britanska vlada je sedaj odgovorila negativno. To utemeljuje britanska vlada tem, da so take omejitve mogoče samo v okviru sporazuma o splošni in popolni razorožitvi, ki naj vsebuje primerne določbe za zaščito varnosti prizadetih držav. Razen tega se sklicuje britanska vlada na irsko resolucijo, ki 1« je podprla in ki govori o preprečitvi povečanja števila jedrskih držav, toda «govori tudi o ukrepih za nadzorstvo«
Kakor je znano, je sovjetska vlada sprejela švedsk* predlog in je to sporočila tai-niku OZN U Tantu, kakor i« bilo včeraj javljeno. Domnevajo, da bo Sovjetska zveza na razorožitveni konferenci postavila predloge v smislu te resolucije.
Kar se tiče nadzorstva, glede katerega se Vzhod in Zahod ne moreta sporazumeti je zanimiv uvodnik, ki ga objavlja v pariškem listu «Le Figaro« Andrč Francois-Pon-
Senat zaključi danes razpravo o programski izjavi nove vlade
Scoccimarro (KPl): «Vlada je dvodelen Januš - Fioren-tino (PDIUMJ napoveduje, da bo KD izgubila na prihodnjih volitvah nekaj milijonov glasov
(Od našega dopisnika)
RIM, 13. — V senatu se je nadaljevala razprava o programski izjavi nove vlade, v diskusijo so posegli štirje senatorji KD, dva monarhistična senatorja, liberalni senator Bergamasco, misovski senator Nencioni in komunistični senator Scoccimarro.
Demokristjanski senatorji so vsi podprli novo politič-
no formulo in vladni program, in to brez pridržkov, hkrati pa so pobijali argumente desnice proti politiki levega centra.
BELLISARIO je med drugim podčrtal, da se sedanja po. litiika bistveno razlikuje od politike vseh dosedanjih vlad in predlaga ustrezne instrumente, da bi načeli vprašanja, katerih rešitev pomeni uresničenje stvarne demokracije v Italiji; demokratično sodelovanje s socialističnimi silami odpira novo poglavje v zgodovini dežele in bo nedvomno prispevalo k utrditvi republiških institucij in k napredku narodne skupnosti. MONETI se je zadržal pretežno na vprašanju komunizma in zagovarjal metodo, ki se je v borbi proti
komunizmu poslužuje KD, pri "	’ To-
tem pa pripomnil, da je gliatti sam moral priznati, da zgodovina meščanskih demokracij ne pozna uveljavljenja de
take metode. RICCIO je med drugim utemeljeval potrebo po javnem posegu na področje gospodarske dejavnosti tudi z encikliko «Mater et magistra«, ki zagovarja obsežnejši poseg države na to področje. BONA-DIES pa se je zadržal pretežno na vprašanjih javnega zdravstva in podprl namene vlade na tem področju, hkrati pa zahteval načrtno graditev bolnišnic, pa tudi «dnevnih
bolnišnic«, kakor jih imajo v naprednejših deželah.
Monarhistični senator LAN-CELLOTTI je razkril svojo srčno naklonjenost spolovinar-stvu. monarhistični senator FIORENTINO pa je sicer zavrnil trditev Mora, da je desnica nazadnjaška, ves svoj go-
vor pa je posvetil KD, ki je baje kriva za »rehabilitacijo marksizma in marksistov«, ker je pristala na sodelovanje s socialisti, za prihodnost pa napoveduje še celo tesnejše sodelovanje z njimi. Proti Fan-faniju je dejal, da se moti, ko misli ,da se bo na prihodnjih volitvah vse uredilo na škodo desnice in da bo KD mogla doseči absolutno večino; po njegovem mnenju je mnogo verjetneje, da bo izgubila nekaj milijonov glasov. Zaključil je, da bodo monarhisti sicer glasovali proti vladi, vendar pa da boido podprli ukrepe, za katere bodo smatrali, da koristijo razvoju dežele.
Za liberalnega senatorja BERGAMASCA je največji greh sedanje politične usmeritve v tem, da je zabrisala na levicj mejo demokracije, ne da bi postavil« neko drugo mejo, hkrati pa da je obstoj vlade podredila dobri volji socialistične stranke. Bergamasco je dodal, da so liberalci prepričani, da je moč ostvariti »socialen režim pravičnosti«, da pa se ne strinjajo s sredstvi, ki jih vlada namerava uporabiti, da bi ga uresničila (ni pa povedal, kakšna sredstva predlagajo v ta namen liberalci).
NENCIONI (MSI) je zatrjeval, da se je Fanfani predstavi] parlamentu s programom, ki ga je dejansko pripravil in
o njem odločil PSI, KD pa da je »namerno porušila protimar.
ksistični jez. ki ga je zgradila leta 1948.» Nencioni je dalje
zatrjeval, da Je politična ope-
racija levega centra prej plod n
strahu, kot pa preudarne odločitve. Nato je zatrjeval, da bi deželna ureditev, če bi jo uveljavili, koristila revolucionarnim silam; glede nacionalizacije električne energije pa je
........................... „„„„„..................................................
Sindikalne pobude CGIL v korist žensk-delavk
Danes se lačne v Rimu zasedanje vsedržavnega sveta CGIL
RIM, 13. — Jutri popoldne se bo začelo v Rimu zasedanje vsedržavnega glavnega sveta OGIL. Poročilo o »perspektivah sindikalne akcije« bo podal glavni tajnik Novel-la. Zasedanje se bo nadaljevalo tudi v četrtek in se bo končalo v petek popoldne.
Davi sta imela konfederalna tajnika CGIL Foa in Lama tiskovno konferenco z naslovom »Nove sindikalne pobude glede ženskega dela«. Foa je v začetku govoril o močnem »procesu proletarizacije« italijanskih žensk v zadnjih desetih letih in ugotovil, da je bilo v tem razdobju vključenih milijon žensk v proizvodnjo, tako da so delavke dosegle 27 odstotkov zaposlene delovne sile in njih skupno število znaša šest milijonov in pol.
Omenil je zatem, da je danes po mnenju CGIL glavna točka v zvezi z ženskim delom, bolj kakor iskanje izenačenja mezd med žensko in moškim, doseči pravično ocenjevanje dela ženske v skladu z njenim prispevkom k proizvodnji in v pravičnem ocenjevanju njenih poklicnih J sposobnosti.
Dalje je Foa izjavil, da sin-1 stih za valorizacijo ženskega dikat odklanja retoriko, na I dela. Cim večia enotnost =«•. podlagi katere bi morale ženske imeti dostop do vseh del,
ki jih opravljajo moški, in je dejal, da si CGIL prizadeva, da ženska vrši delo, ki je v skladu z njeno sposobnostjo, dalje si prizadeva, da se doseže klasifikacija dela, ki naj likvidira prenizko plačevanje žensk v primerjavi z njenim prispevkom v proizvodnji. Dalje je treba znatno izboljšati sedanje določbe o poklicni izobrazbi in vež-banju žensk. Dalje se CGIL poteguje za programski razvoj industrije in služnosti, ki so bolj neposredna povezane z ženskim delom (industrija za predelavo kmetijskih pridelkov, oblačilni sektor, zdravstvena služba v bol-nišnicah, šolska služba).
Poudaril je zatem zahtevo sindikata, da se čim prej odpravi določba o samstvu, in je takole obrazložil bližnje smotre CGIL v zvezi z žen-ko-
skim delom: akcija pri misiji za žensko delo, da se
organično rešijo vprašanja poklicne izobrazbe ženske in klasifikacije ženskega dela.
Pobude na vseh delovnih me-
dela. Cim večja enotnost akcije med posameznimi sindikati glede vprašanj ženskega dela.
Zagotoviti vedno večjo udeležbo žensk delavk pri akciji in pri enotnih pobudah delav. cev ter pri demokratičnem življenju sindikalne organizacije. CGIL namerava organi, zirati v začetku jeseni vsedr. žavno konferenco delavk za širšo razpravo v notranjosti sindikalne organizacije.
Izvršilni odbor FIOM je danes razpravljal o sindikalnem položaju v zvezi s sedanjim protestnim gibanjem kovinar, jev. Sklenjeno je bilo predla, gati glavnemu odboru, naj se 14. kongres FIOM odloži in naj se v prihodnjih mesecih skliče vsedržavni svet federacije.
Sindikalne organizacije de. lavcev nameščencev v trgovi. ni so danes po skupnem sestanku sklenile proglasiti v vsej Italiji vrsto stavk zaradi prekinitve pogajanj o dopolnilni delovni pogodbi. Prva protestna stavka ho v soboto 24. marca v vsej državi.
zatrjeval, da MSI ne nasprotuje tej operacij] morda zato, ker hoče ščititi zasebne koristi, ampak iz »bistvenih razlogov«; «z zamenjavo delnic z obveznicami in z neizbežno takojšnjo prodajo istih, bi imeli ogromen dotok kapitalov na italijansko finančno tržišče, v škodo narodnega gospodarstva«.
Prvi govornik na popoldanskem zasedanju je bil komunistični senator Scoccimarro,-ki je obrazložil, zakaj bodo komunistični senatorji "ilaso-vali proti vladi. Najprej je podčrtal, da smo danes pred • novim dejstvom, da so namreč vodilni sloji in Krščanska demokracija odgovorili prvič, po več kot desetih letih, in na pritisk ljudskih množic, ne več s frontalnim udarom na togo konservativnih pozicijah, ampak s tem, da so premaknili v levo vladno osišče. To pozitivno dejstvo, ki načenja bistvena vprašanja in mobilizira nove politične sile, pa spremlja tudi negativen element: protikomunistični smoter razbitja delavskega in demokratičnega gibanja; namera, da se izprazni pritisk množic s tem, da se razblini v tisočere potočke paternalističnega re-formizma. Ta dvojnost se kaže v sami sestavi vlade in njenem programu, ki se nam prikazuje kot dvočelen Januš: z enim obličjem gleda v desno, z drugim v levo. Na mnogih ključnih položajih v vladi imamo ljudi, ki izvajajo konservativen pritisk
dena kazenska dejanja. Od amnestije so prav tako izvzeti izvršilci kazenskih dejanj vohunstva, organiziranja in pošiljanja oboroženih skupin ali posameznikov v Jugoslavijo, izvršilci nasilstev proti zastopnikom ljudskih oblasti, proti gospodarsko-družbenim organizacijam, organizatorji združenj proti ljudstvu in dr-
olajšano jim bo, da iar«d» o-stale odnose s sv-ojo bivšo domovino.
V	zvezi s sprejemom zakona o amnestiji bo jugoslovanska vlada dala navodila svojim diplomatskim zastopstvom, da nujno im z največjo skrbnostjo rešijo zadevne prošnje in zahteve amnestiranih oseb in da jim omogočijo, kolikor to žele, repatriacijo. Osebam, ki bodo sklenile še nadalje ostati v inozemstvu, bo omogočeno obiskovanje njihove domovine.
V	obrazložitvi zakonskega predloga o amnestiji je pod. predsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič poudaril, da je v okviru graditve socialistične družbe in razvoja socialistične demokracije prišlo do večjega uveljavljanja človeka, njegovega človeškega dostojanstva in zaščite njegovih osebnih in družbenih pravic. «Mi smo — je poudaril Rankovič — vedno izhajali iz tega, da sta človek in njegova svoboda v svobodni domovini največji vrednoti. Zato smo tudi prej, kolikor je bilo to mogoče, s polnim razumevanjem in odgovornostjo ravnali s tistimi, ki so se pregrešili zoper koristi države in ljudstva. Politična in gospodarska stabilnost, politična enotnost narodov Jugoslavije, njen vsestranski gospodarski napre. dek in vedno večje uveljavljanje človeka in njegove svobode v procesu socialistič-neg go
tega družbenega razvoja omo-oča Jugoslaviji, da pogojno oprosti vsem, ki niso neposred. no sodelovali v krvavih zločinih.«
»Naši ljudje, ki so amnesti-rani, in patriotske organizacije naših gospodarskih izseljen, cev, je poudaril Rankovič, i-majo sedaj široke možnosti, da kot lojalni državljani držav, v
lf a t Ari h vitro	Xf._izl.iz
A. Rankovič
žavl In osebe, ki odgovarjajo za politični zločin genocida.
V zvezni skupščini bo v kratkem predložen tudi zakonski predlog, s katerim do razveljavljen zakon o odvzemu državljanstva tistim, ki so kot oficirji in podoficirji bivše jugoslovanske vojske ostali v inozemstvu, in tistim, ki so bili pripadniki vojaških formacij, ki so sodelovale z okupatorjem in ki so pobegnili iz Jugoslavije. Tem osebam bo omogočeno, da urede svoj državljanski položaj in
katerih žive, postanejo činitelj, ki naj prispeva k boljšemu ra-
zumevanju in spoznavanju, da bodo element, ki spaja naše narode ln našo državo z narodi in državami, kjer živijo in pri katerih uživajo gosto ljubnost.«
B. B.
Schmid pri Stamboliču
13- — Predsednik ljudske skupščine Stambo.
. Je, ^Prejel danes vljudno, sten obisk podpredsednika za-hodnonemškega Bundestaga prof. Karla Schmida, ki je sinoči kot gost in izvedenec za mednarodno politiko in gospo, darstvo prispel v Jugoslavijo.
.......................................................imim,,,...................
Vedno «nove afere» v Zahodni Nemčiji
sk; v programu, hkrati z zanimivimi
novostmi, manjka bistveno in jasne usmeritve proti prevladi velikih finančnih in industrijskih monopolov; v zunanji politiki ni nobenega konkretnega naznanila obveze, da se bodo iztrgali iz starega atlantskega oltrancizma*. Nato se je Scoccimarro zadržal na raznih točkah vladnega programa, predvsem pa kritiziral zunanjo in evropeistično politiko nove vlade. Svoj govor je zaključil z zatrjevanjem, da različno zadržanje komunistov in socialistov do vlade ne more voditi do razkola med obema strankama; dejanska nevarnost bi utegnila nastati le v primeru «da bi prekoračili mejo, ki jo predstavlja nujnost svobodnega in samostojnega razvoja delavskega gibanja, njegove gospodarske in politične borbe; mejo, preko katere bi delavskemu razredu začrtali podrejeno vlogo z žrtvovanjem njegovih splošnih in trajnih koristi in njegove avantgardne vloge v borbi za demokratično in socialistično ob
Gre za gonjo proti vsem, ki bi hoteli konstruktivno sporazumevanje z Moskvo
BONN, 13. — V Bonnu se ustvarjajo vedno nove afere v okviru kampanje proti vsakemu sporazumevanju s Sovjetsko zvezo. Za Krollom in Hrtliebom je sedaj na vrsti podpredsednik Bundestaga liberalec Thomas Dehler Ta je namreč po televiziji izjavil med drugim: »Resnica je, da Nemčija vodi že trideset let sedaj hladno sedaj toplo vojno proti Sovjetski zvezi, namesto da bi iskala konstruktivne rešitve.*
novo italijanske družbe. V tej v Moskvi
m oii in M A X „U : j:	. .1	1	’
Zaradi tega so demokristjani zagnali velik krik in zahtevajo odstop Dehlerja. Predstavnik demokristjanske stranke je izjavil, da Adenauer podpira to zahtevo.
Davi je odpotoval iz Moskve v Bonn svetovalec v zahodno-nemškem poslaništvu v Moskvi Wilhelm Hartlieb. Kakor je znano, je bil Hartlieb odpoklican zaradi nekaterih izjav, & katerimi je kritiziral stališče poslanika Krolla, kar se tiče odnosov med SZ in Zahodno Nemčijo. Kakor je znano, je bil odpoklican tudi Kroll, glede katerega so sporočili, da ne bo več poslanik
meji je moč ohraniti enotnost, ki se ostVarja v različnih oblikah in na različne načine*.
Razpravo bodo nadaljevali jutri dopoldne in popoldne. Predvidevajo, da bo jutri zaključena splošna razprava in da bo predsednik vlade odgovoril kritikom v četrtek dopoldne.
A. P.
«»----
BONN, 13. — Predsednik li. beralne stranke Zahodne Nem. čije Erich Mende je izjavil, da se bo 19. marca sestal s predsednikom Kennedyjem. Mende bo odpotoval 17 marca za 12 dni v ZDA. izjavil je, da je namen njegovega obiska v ZDA obrazložiti politiko svoje stranke in stališče liberalcev v vladni koaliciji.
HAVANA, 13. — Predsednik kubanske vlade Fidel Castro je govoril sinoči po televiziji in napovedal racioni-ranje nekaterih živil. Izjavil
Moskovska «Pravda» ponavlja danes potrebo in koristnost normalizacije odnosov med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo na podlagi likvidacije ostankov druge svetovne vojne.
List dodaja, da številne za-hodnonemške osebnosti menijo, da je izboljšanje sovjel-sko-nemških odnosov potrebno in zaželeno. Dalje pravi, da je kljub političnim nasprotjem trgovinska izmenjava med obema državama razvila in bi se lahko še bolj razvila, ker so take možnosti praktično neomejene, spričo dejstva, da
u-
-* ajJiivu ucjat.o, v
sta obe državi močno ind strializirani..
no leto, ki se začenja 1. juli. Rt (3 milijarde 378 milijonov 500 tisoč za gospodarsko pomoč in milijardo 500 milijonov za vojaško pomoč).
Edini nov element precejš-nje važnosti v novem programu Ha vcnKii in .. _________;____
mu. je. da vsebuje v primer, jav, s prejšnjimi programi za. htevo za posebno dolgoročno nakazilo za program pomoči Latinski Ameriki pod imenom ((Zavezništvo za
„	,	,	— napredek«.
Predsednik zahteva za prihod-nja štiri leta tri milijarde dolarjev (za letos 600 milijonov) Te tri milijarde je tre-ba dodati šestim milijardam dolarjev, ki jih je kongres odobril za posojila za razvoj na svetu od 1. julija 1962 do JO. junija 1966.
Kennedyjeva poslanica je povečini posvečena programu »Zavezništvo za napredek«. Aongres bo začel proučevati Kennedyjev program približno čez en mesec.
Ouadros bo govoril 15. marca
Kenncdyjcv program za pomoč tujini
WASHINGTON. 13. - Pred. sednilc Kennedy je predložil kongresu program za pomoč
je, da so ti ukrepi potrebni j tujin-, ki določa s upnoTrnh
lAriSlrih Oficr*r»rl . r. I, f r. - ^	; I: f.... r . •
zaradi ameriških gospod ir- j lijarde 878 mUijonov^ŠoO "tisoč skih sankcij proti Kubi. 1 dolarjev za prihodnje finanč-
SAO PAULO, 13. — Bivši brazilski predsednik Janio Quadros je dopisniku AFP iz. javil; «15. marca bom razkrinkal sile, ki so me 25. avgusta lanskega leta prisilile, da zapustim oblast. Izjava, ki m bom podal po radiu in televi. ziji 15. marca, bo iskrena ob-razlozitev vzrokov, ki so me prisilili, da zapustim predsedstvo republike šest mesecev potem, ko sem prevzel oblast. Moj namen je tudi, začeti s tem govorom vsedržavno kam. panjo za reformo političnih in gospodarskih, struktur.#
Quadros je včeraj odpotoval v Belo Horizonte, kjer se bo razgovarjal z guvernerjem tamkajšnje države, ki je edini sprejel Quadrosa 7. marca, ko je ta prišel iz tujine v tiantos. Po mnenju opazovalcev namerava Quadros postaviti temelje za «janistično gi. banje« v državi Minas Gerail, ki je edina država, v kateri so mu krajevne oblasti odkrito naklonjene.
L
Vreme včeraj; najvišja temperatura 9.5, najnižja 5, ob 19. uri 5.2; zračni tlak 1008.5 raste, veter severovzhodnik 39 km s sunki 60 km, vlage 53 odst., nebo oblačno, morje razbtirkano, temperatura morja 7.7 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 14. marca
Matilda
Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 18.09. Dolžina dneva 11.48. Luna vzide ob 11.47 in zatone ob 2 19
Jutri, ČETRTEK, 15. marca
Klemen
S seje pokrajinskega sveta
Razpravljanje o proračunu in o upravnih vprašanjih
Nesramno obnašanje fašistov in «salomonsko» ravnanje predsednika na predlog inž. Pečenka za obsodbo zločinov OAS
Na sinočnji seji pokrajinskega Sveta je prišlo do o-strega besednega spopada med fašisti in levico, pri čemer je skušal predsednik dr. Delise z nekako salomonsko sodbo ostati na sredi, pa je zdrknil močno na desno. Svetovalec Neodvisne socialistične zveze inž. Pečenko je namreč tudi v imenu skupin KPI in PSI vprašal predsednika, ali ne
meni, da bi bilo prav, da bi pokrajinski svet izrekel solidarnost alžirskemu prebivalstvu, • protestiral proti fašističnim zločinom OAS ter zahteval od italijanske vlade, da bi storila primerne ukrepe proti morilcem OAS v Italiji v obrambo demokracije. Inž. Pečenko je pri tem omenil zadnje atentate, pobijanje Alžircev in Izgon italijanskih novinarjev, kar vse je ogorčilo vse poštene ljudi.
Ob tem vprašanju so začeli fašisti kričati in zmerjati ter je prof. Angiolillo uporabil neponovljive besede, ki so bile se posebno sramotne in nesramne za vzgojitelja. Med kri. Čanjem so misovski svetovalci zapustili dvorano. Zatem je dr. Delise odgovoril, _ da se stvar ne tiče Italije, še manj pa pokrajinskega sveta ter se z neprepričljivimi izgovori izognil razpravljanju o tem vprašanju.
V začetku seje je predsednik sporočil, da bodo vnesli v dnevni red resolucijo prof. Seme o sporu v pristanišču. Na vprašanje svetovalca Collija glede dežele je dr. Delise odgovoril, da zadostuje obveznost, ki jo je sprejela vlada ter da bo pokrajina pazljivo sledila razpravi v parlamentu. Kar se tiče gospodarskega načrtovanja, bodo o zadevi obširno razpravljali na bližnjem sestanku deželne zveze pokrajin. Colli je odgovoril, da ni zadovoljen z odgovorom, ker so bila Fanfanijeva zagotovila presplošna ter da je zato možno, da bo stvar ponovno zaspala Pozabiti namreč ne smemo, da so se proti deželi zagnali z vso silo zlasti liberalci in fašisti, poleg tega pa je proti tudi demokristjanska desnica. Zato ne smemo stati križem rok in mora storiti kaj tudi pokrajina. Na koncu je Colli izjavil, da spreminja vprašanje v resolucijo, v kateri se zahteva ustanovitev dežele še za tega parlamenta in sklicanje parlamentarcev iz naše dežele, na katerem bi skupno z upravniki pokrajin pretresli to vprašanje. Na to je dr. Delise dejal, da delijo levico in demokristjane prevelike razlike glede mnenj, kako je treba deželo uresničiti ter da za-
to nima smisla Sklicevati parlamentarce.
Sledil je upravni del seje, v katerem so odobrili vrsto sklepov, in sicer: sklep o ustanovitvi šole na prostem v Ko-lonjl za bolehne otroke tudi v letošnji poletni sezoni; sklep o raztegnitvi posebnih šolskih obedov za otroke šibkega zdravja tudi na dolinsko, na-
brežinsko, repentaborsko in zgoniško občino; sklepe o popravilih in razširitvi cest v Mačikovlje, Šempolaj, Bolju-nec, Sv. Barbaro in Campore; tri sklepe o dobavah živil za umobolnico ter tri sklepe o izenačenju pokrajinske šole in vrtca za defektno deco, zdrav-niško-pedagoškega zavoda in pokrajinske šole za gluhoneme.
Na koncu se je pričela razprava o proračunu za leto 1962. prvi je spregovoril vodja skutine krščanskih demokratov Ar. Maly, za njim pa vodja skupine KPI prof. Šema. Zaradi pomanjkanja prostora bo. mo poročali o tem prihodnjič.
V Krožku kulture in umetnost!
V petek začetek antifašističnih predavanj
Prof. Nino Valerl bo otvoril pojutrišnjem v Krožku kulture In umetnosti ciklus predavanj *30 let italijanske zgodovine«, na katerem bo nastopilo večje število znanih Italijanskih osebnosti.
Na predavanjih bodo obravnavali vprašanje temeljev demokratične države In republiške u-stave od začetka fašizma do odporniškega gibanja.
-- „8----
Tržaška delegacija jutri v Prago
Jutri bo odpotovala v Prago delegacija tržaške trgovinske zbornice, ki jo vodi predsednik dr. Caidassi. Domnevajo, da bo delegacija zaključila razgovore s češkoslovaškimi gospodarskimi
Iz poročila poveljstva mestnih redarjev
Tudi v februarju zaznamovali precejšnje zvišanje cen blaga
Zelo drage so bile zlasti povrtnine in ribe
Poveljstvo mestnih redarjev in občinski oddelek za nadzorstvo nad blagom sta izdala poročilo o gibanju Cen v februarju. Na splošno so v tem mesecu zaznamovali rahlo poslabšanje pretežno sezonskega značaja, ki ga je treba pripisati zvišanju cen mesa, vina, rib in zlasti povrtnin. To podražitev je le nekoliko odtehtalo sezonsko znižanje cene jajc.
Cene govejega mesa so se nekoliko zvišale tudi zato
ker velja še vedno prepoved za uvoz. Prav tako se je tudi zvišala cena teletine, čeprav se je na debelo znižala za 40 lir.
Cena , perutnine je bila precej nizka, pričakuje pa se zvišanje, ker so se že zvišale cene na debelo. Cena govejega mesa se je zvišala za 25 lir, in so na primer
stali
zrezki 1380 lir, filet 1850 lir, telečji zrezki pa 1905 lir. Piščanci prve vrste so stali 510 lir, svinjsko meso pa 1355 lir, to je 20 lir več.
Tudi cena surovega masla je ostala visoka, nekatere izbrane vrste so se celo podražile. Vrsta Vipiteno (Sler-zing) je stala 1370 lir, to je 25 lir več kot v januarju. Cene maščob so ostale v glavnem nespremenjene: mast po
predstavniki prihodnjo nedeljo
iiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiitii,iliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiimiiimiii!iiini<iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>
V okviru vsedržavne sindikalne akcije F10M-CGIL
Ponovna stavka in skupščini ladjedeicev v Trstu in Miljah
Po skupščini pohod delavcev skozi mesto - Suspendirana solidarnostna stavka pristaniških delavcev jadranskih pristanišč
Po skupščini v Ul. Madonnina so se
stavkajoči delavci podali v povorki skozi mesto
Včeraj so ob 14 30 pričeli stavkati delavci vseh ladje-delniških podjetij v okviru sindikalne akcije, ki jo vodi v vsedržavnem okviru FIOM-OGIL. Nekaj kasneje so se zbrali na izredno dobro obiskanih skupščinah v Trstu in v Miljah.
Na skupščini na sedežu v Ul. Madonnina je govoril
član izvršnega odbora sindikata FIOM-CGIL Burlo, ki je poročal o rezultatih zasedanja, ki je bilo pretekli teden v Rimu in katerega se je udeležilo veliko število predstavnikov delavcev lad-jedelniške industrije iz vse
■HimiiiiiimiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiMiuiiiiinitiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiit
Sinoči na sedežu tržaške KPI
Vidali o levem centru
Dosledno cposibiiistično* stališče KPI do nove vlade in programa, ki pomeni prvi korak v politiki priprave preobrata v levo • Šestdesetletnica Marije Bernetičeve
Na zelo dobro obiskanem zborovanju v dvorani sedeža tržaške federacije KPI je poslanec Vittorio Vidali sinoči obširno govoril o «Levem centru, za katerega bi moral biti Trst preizkusni kamen.. Predsedovala je namestnica tajnika federacije KPI Marija Bernetičeva, ki prav danes praznuje svojo šestdesetletnico, kot je med svojim predavanjem povedal pozneje Vidali poslušalcem, ki so dolgoletno tržaško voditeljico komunističnega gibanja nagradili z dolgotrajnim prisrčnim aplavzom.
Potem je v polemičnem u-temeljevanju opozicije KPI do nove vlade Vidali poudaril v glavnem naslednje misli :
1.	Krščanska demokracija je bila prisiljena po polomu centrizma sprejeti na kongresu v Neaplju program levega centra, ker ni mogla zaostajati za potrebami časa in se še nadalje izogibati reševanju najbolj perečih vprašanj notranje politike, pri čemer je odigrala odločilno vlogo tudi KPI, ki je tako močna, da danes v Italiji druge rešitve (kot v Španiji, Franciji in drugje) niso možne; prav zaradi tega KPI ni moč izolirati in je spraviti v •hladilnik*, kot bi vse antikomuni-stične stranke hotele.
2.	Zato vladni program vsebuje nekatere zahteve, ki jih je postavila KPI na svojih zadnjih kongresih, zlasti pa na devetem leta 1959, ko je zahtevala novo demokratično večino ter presoja sedaj novo vlado in njen program kot korak haprej, kot ustvarjanje novega položaja, ki je za nadaljnjo borbo delavskega gibanja ugoden kljub slabostim tako vladnega programa in vlade, v kateri sta še vedno Andreotti in Colombo (Con-findustria), vendar pa ni več ne Scelbe ne Pelle.
3.	Opozicija KPI do nove vlade se zaradi tega razlikuje od njene opozicije do prejšnje »konvergentne* Fanfanije-ve vlade, še bolj pa od Tam-bronijeve, ki je pripravljala z julijskimi dogodki v Genovi pravi državni udar in ki jo je KPI z ostalim antifašističnim gibanjem zrušila. Sedanja opozicija KPI je zato • posibilistična*, kar je KPI vedno tudi bila, t. j. v smi-ilu, da je ustvarjala boljše pogoje za boj delavskih mno-ite, kajti dane* v Italiji «ne
gre za izziv kapitalizem-so-cializem*, temveč za dosego izvajanja republiške ustave; zato tokrat ni bilo običajnega odpora škofov proti levemu centru, oporekanje Confm-dustrie je bilo omejeno (Colombo je v vladi) in tudi vladni krogi ZDA mu niso nasprotovali.
4. Toda vladni program ne sme ostati na papirju in KPI se bo borila, da se razčistijo nejasna vprašanja, kdaj se bo izvedel, s katerimi silami in kdo bo imel kontrolo nad izvajanjem. V tem se opozicija KPI bistveno razlikuje od opozicije skrajnih desničarjev, monarhistov in fašistov, in tudi od opozicije liberalcev. To velja zlasti za vladno zunanjo politiko, za katero mora Fanfani povedati, kakšno bo nadaljevanje njegove atlantske politike in stališča vlade do vseh najvažnejših mednarodnih vprašanj.
V zadnjem delu svojega govora je Vidali obravnaval odnos Trsta do nove vlade in programa, ki ga KPI smatra za prvi korak preobrata v levo. Pri tem je polemiziral z nasprotniki deželne avtonomije Furlanija - Julijska krajina, katere zakonski predlogi so se nekje okrog parlamentarne komisije zanjo izgubili, ker je dal Fanfani glede te dežele enako izjavo že qb sestavljanju svoje prejšnje »konvergentne* vlade. Poudaril je nadalje; nujnost načrtov in kreditov za Trst kot so jih deležni ostali pasivni kraji, da bi se ustvarile razmere, v katerih se ne bodo selila iz Trsta podjetja kot sta ESSO in RAS in da luka ne bo več tako zaostala s prometom kot je danes, ko je tik pred Barijem. Opozoril je na običajne obljube, ki bodo začele deževati pred letošnjimi oktobrskimi občinskimi volitvami in na dejstvo, da KD v Trstu noče zavezništva s socialisti, temveč je rajši pristala na glasove liberalcev ter pri tem pozval PSDI, naj se izjasni o tej nedoslednosti politike levega centra. Končno je govornik poudaril borbo KPI za enotnost s socialisti za dosego čim večjih svoboščin in za pravice Slovencev.
Zborovanje je zaključil tajnik federacije Paolo Šema, ki je nujnost borbe za široko avtonomijo za Trst z integralno prosto cono izrazil solidarnost z ladjedelskimi in pristaniškimi delavci.
Italije in na katero so prišli delavci iz Genove s posebnim vlakom.
Zasedanje je bilo borbeno in je podčrtalo nujnost nadaljevanja ter zaostritve sindikalne borbe. Podrobno so proučili položaj ladjedelniške industrije ter ugotovili da so lažnive obtožbe delodajalcev, češ da so visoke delavske plače krive za previsoke proizvodne stroške, saj je znano, da so na primer v Angliji plače za dva do trikrat višje, proizvodni stroški pa celo nižji.
Dosedanja akcija, ki jo ie vodila FIOM-CGIL .proti likvidaciji italijanske ladjedel- | niške industrije in za novo I pomorsko politiko, je že rodila delne uspehe. Tako se več ne govori o likvidaciji e-ne tretjine vseh kapacitet in o desettisočih odpustov, temveč le še o 86 tisoč tonah proizvodnje na leto,, za kolikor nameravajo skrčiti to panogo, in o nekaj tisočih delavcev. Tudi glede ladjedelnice Sv. Marka položaj bolje kaže, saj ni več govora o u-kinitvi te ladjedelnice, temveč se čujejo prve vesti o nameravanih investicijah.
Napravljeni so bili torej koraki naprej, vendar pa je potrebna stvarna garancija in stvaren uspeh. V vladnih krogih so mnenja deljena in se krepe tiste sile, ki so za zaščito delavskih interesov in za gospodarsko pravilno rešitev celotnega vprašanja. Prav od delavcev in njih odločne borbe pa je odvisno, da se bo ta ugodnejša orientacija izvedla tudi v praksi.
Pristaniški delavci so včeraj v redu opravljali vse pristaniške operacije, saj je stopilo ob 8. uri zjutraj v veljavo sindikalno premirje, do katerega je prišlo na osnovi
je bo trajalo do 21. marca, ko bo minister sklical v Rim predstavnike delavcev in koristnikov pristanišča na razgovore, ki bodo na sedežu ministrstva za trgovinsko mornarico.
Tržaški sindikat FILP-CGIL je včeraj pozval sindikalne organizacije pristaniških delavcev Ancone, Ravenne, Benetk in Tržiča, da suspendirajo stavko, ki bi morala danes trajati dve uri v podporo tržaškim pristaniščnikom. Tudi ta stavka torej odpade v okviru obveznosti o sindikalnem premirju.
Zanimiva javna debata na sedežu PSDI
Zagovori in kritike regulacijskega načrta
Deljena mnenja o povezavi Ul. Battisti z morjem
Sinoči je bila na sedežu PSDI zanimiva javna debata o novem regulacijskem načrtu, ki ga je pripravila tržaška občina. Uvodoma je poročal o načrtu prof. Bonifacio, ki je orisal osnovne značilnosti tega načrta ter zlasti vrsto vprašanj, na osnovi katerih so načrt sestavljali. Tako je govoril o zgodovinskem razvoju mesta, neugodnih zemljepisnih okoliščinah, o demografski sliki, dinamiki gradenj, gospodarskih perspektivah, lokalizaciji industrije, zvezah in razdelitvi mesta na področja.
Prof. Bonifacio je v nadaljevanju polemiziral z nekaterimi kritikami načrta, ki je po njegovem mnenju v celoti sprejemljiv in pozitiven. Dejal je, da načrt upošteva razvoj ostalih občin ir. da obstajajo stične točke s temi občinami.
Obširneje je govoril o nujnosti povezave Ul. Battisti z morjem in zagovarjal nujnost ustvaritve nove arterije. Glede razvoja mesta pa je ugotovil, da je načrt optimističen, saj predvideva obsežno razširitev. ki naj se razvija v okviru samostojnih naselij.
V razpravi je odbornik Ga-sparo prav takff zagovarjal načrt, češ da pravilno ocenjuje bodoči razvoj mesta, saj se že sedaj čutj pomanjkanje delovne sile. Geppi (ki je bil odbornik, ko so načrt sestavljali) pa je ostro polemiziral z onimi, ki bi hoteli ohraniti mesto neizpremenjeno zaradi «kulturnih razlogov* in prav
tako odločno zagovarjal načela samostojnih naselij.
Zanimiva in ostro kritična pa so bila izvajanja mladega arhitekta Semeranija (učenec znanega arhitekta Rogersa), ki je dejal, da načrt ne odgovar ja, ker ne odgovarja na vprašanje, kakšen bo bodoč; gospodarski in socialni razvoj mesta. Načrt je lahko stvaren samo, če je kompleksen. Premalo je odločiti, kje bodo prebivalci spali, odnosno se tega niti ne more odločiti, če se istočasno ne pove, kje bodo delali.
Nato je tudi kritiziral poseg v središču mesta, saj po njegovem mnenju nova arterija od Ul. Battisti do morja tehnično ne bo olajšala temveč poslabšala ta prometni vozel. Omeni] je tudi neumestnost zazidave precejšnjega področja Barkovelj, ki so edino preosta. lo lepo tržaško predmestje.
Prof. Schifrer je omenil šte-Vilne dvome, ki se mu porajajo prj razpravi o načrtu in glede argumentov, ki jih iznašajo zagovorniki. V tej zvezi je omenil zlasti področje Terezijanskega mesta, ki ga načrt ne ohranja dosledno v sedanjem stanju.
# Združenje ItaliJa-Sovj*tska zveza priredi v četrtek, 15. t. m. ob 20. uri v dvorani «Di Vittorio* v Ul. Pondares 8 predavanje prof. Giovannija Ra-diceja, člana vsedržavnega vodstva, o temi »Družba lin sola v Sovjetski zvezi*. Vstop prost.

Iz tržaških sodnih dvoran
S ponarejenimi dokumenti so uvažali stroje iz ZDA
19 oseh obtoženih tihotapstva in izigravanja carin, skih organov - Glavni obtoženci trdijo, da so nedolžni
Pred kazenskim sodiščem se je pod predsedstvom dr. Boschinija začela obravnava proti večjemu številu oseb, ki so obdolžene da so izigravale carinske predpise glede uvoza poljskih traktorjev, strojev za izravnavanje zemljišča («carterpiller»), diesel-motorjev ter nadomestnih delov za te stroje.
Med preiskavo so za omenjene prekrške inkriminirali 40 oseb. Dvajset so jih potem oprostili, ker niso zakrivili dejanja, ali pa zaradi amnestije. Na zatožni klopi bi moralo sedeti 20 oseb, dejansko pa jih je le 19, ker je en obtoženec medtem umrl. Vče-rašnji razpravi je prisostvovalo 10 obtožencev.
Na zatožni klopi sedijo: 56-letni Giovanni Mastropaolo, 26-lelni Francesco Mastropaolo, 51-letni Giuseppe Verdor-
razgovorov z ministrom za tr- fer (vsi iz Merana); 53-letni govinsko mornarico. Premir-1 Luciano Giacomini, 38-letni
iiiiiiiiiiiHiiMiiMiiiiiimiiiimiimiiiiimiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiniimiiiiiiiimmimmiiii
V industrijskem pristanišču v Zavljah
Pobuda za gradnjo tovarne za predelovanje oljnih semen
Predvidena investicija 6 milijard lir domačega in tujega kapitala
Iz gospodarskih krogov se je zvedelo, da bo nastalo na industrijskem področju novo veliko podjetje, ki se bo imenovalo LISO (integralno predelovanje oljnih semen). V podjetju bo sodeloval italijanski, angleški, nemški in ameriški kapital z investicijo o-, krog 6 milijard lir. Poleg tega je nova družba tudi že zaprosila za posojila iz rotacijskega sklada.
Družba je zaprosila vodstvo industrijskega pristanišča za
75.000	kv.m zemljišča, ki bi delno mejilo na južno stran plovnega kanala. Zdi se, da bo industrijsko pristanišče lahko ugodilo tej zahtevi. Družba hoče zemljišče ob kanalu, kj'er bi lahko pristajale ladje do
20.000	ton nosilnosti, ki bi pripeljale potrebno surovino. V tovarni bi namreč predelali od
150.000	do 200.000 ton oljnih
semen. Poleg jedilnega olja bi proizvajali tudi stranske proizvode, kot so tropine za krmo, moka iz tropin z visokim odstotkom proteinov itd. Tako bi oljna semena do kraja, to je integralno izkoristili ob uporabi novih strojev in moderne tehnike.
Družba si je tudi zagotovila tržišče za svoje proizvode, in sicer predvsem v Sredozemlju. 40 do 5Q odst. proizvodov bi prodali na italijanskem trgu, ostalo količino pa bi izvažali v Avstrijo, Turčijo, Jugoslavijo in Grčijo.
V industrijskem pristanišču bo to prva tovarna te vrste, v Trstu pa je že stara tradicija predelovanje oljnih semen, pri čemer se spomnimo le na staro podjetje ((Gasilni*, ki je po vojni omejilo svojo dejavnost.
Galdino Bagatin, 55-letni Ire-neo Giudici, 71-letni Artidoco Tosca, 41-letni Giorgio Venie-ri (vsi iz Trsta); 37-letni Wal-ter Telk 36-letni William Barchi, 39-letna Elisa Reinich (vsi iz Bočna); 51-letni Guido Fabbri, 41-letni Eligio Del Re, 35-letni Albino Dal Pozzo, 6G-letni Cornelio Chinassi (vsi iz Ravenne); 67-letni Ettore Medioli, 51-letni Sandro Be-retta (oba iz Parme); 63-letni Igino Rossetti iz San Dona di Piave, 60-letni Decimo Cam-pagnoni iz Mantove in 65-letni Raoul Turola iz Rima.
V začetku razprave je predsednik Boschini najprej orisal potek preiskave ki jo je izvedla davčna policija in za-, ključila s poročilom 9. decem-bra 1959. Preiskava se je začela med znano afero o sladkorju ter je zadevala carinjenje uvoženih strojev. Tedaj so podvrgli preiskavi tudi določeno štpvilo carinskih funkcionarjev ter uvedli proti nekaterim tudi upravne po-stopke ter jih premestili. Nadalje so preiskali delovanje treh tržaških spediterskih tvrdk:	«Gondrand», »Maritti-
ma» in »Giudici*. Največjo pozornost pa so policijski organi posvetili tvrdki SlASCA iz Merana, katere lastnik je bil Giovanni Mastropaolo, ter tvrdki NA-STR-AG, katere lastnik je bil Mastropaolov sin Francesco. Preiskali so tudi delovanje tvrdke Telk (kjer je zapleten četrti obtoženec odvetnik Barchi).
Predsednik Boschini je nato porazdelil obtožence v tri velike skupine. V prvi skupini so organizatorji tihotapskega podviga:	Mastropaolo,
Telk in Barchi, v drugi kupci, v tretji pa uradniki in lastniki spediterskih tvrdk.
Med preiskavo so ugotovili, da tvrdka SlASCA ni razpolagala s potrebnimi finančnimi skladi. Tvrdka MA-STR-AG je bila ustanovljena leta 1957, a ni razpolagala s potrebnimi sredstvi za trgovanje z inozemstvom.
Carinski predpisi v letih 1955	1956,	1957 in 1958 so
predvidevali, da se je lahko uvažalo nove traktorje iz ZDA samo preko UIC (Uffi-cio italiano cambi) ter jih je bilo treba plačati v dolarjih. Obtoženci pa so dostavljali te stroje iz držav, ki pripadajo Evropskemu skupnemu trgu, ter dostavljali carinskim
organom lažne listine o izvoru blaga.
Davčna policija je napravila preiskavo v hotelu »Jol-ly», kjer je stanoval Mastropaolo, in v uradih »Gondran-da» »Marittime* in tvrdke Giudici ter našla vrsto listin, ki so kazale, da je blago prihajalo iz ZDA. Na podlagi vsega tega so obtožili inkriminirane osebe ponarejanja javnih listin ter goljufije na škodo države.	,
Vsi trije glavni obtoženci so vedno trdili, da so nedolžni. Mastropaolo je trdil, da je samo prepustil drugim uvozne listine. Trdil je celo, da je koristil državi, ki je tako prejemala dolarje. Tudi Telk je trdil, da je nedolžen.
Potem ko je dr. Boschini podal poročilo, so branilci postavili vrsto zahtev. Obtožence brani večja skupina odvetnikov iz Trsta, Milana, Parme, Ravenne in Rima.
Na popoldanskem zasedanju so sodniki razpravljali v posvetovalnici več kot dve uri o zahtevah branilcev. Sklenili so ukiniti kazenski postopek glede gospodarskih prekrškov in uporabljanja ponarejenih listin v pogledu 17 obtožencev, in sicer zaradi amnestije. Na podlagi lega sklepa ne bo Francesco Mastropaolo več sedel na zatožni klopi. Dva obtoženca sta se odrekla amnestiji. Razprava se bo nadaljevala jutri. -------------«»----
Pred porotnim sodiščem Jutri razsodba proti mladeničem iz Ronk
Včeraj se je pred porotnim sodiščem nadaljevala razprava proti štirim mladeničem iz Ronk in Gradiške, ki so obtože. ni ropa, tatvin in telesnih poškodb ter skupaj s tremi lah-koživkami tudi nenravnih dejanj. Na jutranjem in popoldanskem zasedanju so govorili odvetniki Masucci, Ulcigrai, Ferrero, Carlucci, Presti, Poil-lucci in Wondrich. Odvetniki, kj zagovarjajo ženske so trdili. da bi morali porotniki oprostiti njihove varovanke, ker so bila inkriminirana dejanja izvršena na kraju, iki ni bil dostopen javnosti. Zagovorniki mladeničev pa so skušal; omiliti odgovarjajoče obtožbe ter so zahtevali v nekaterih primerih oprostitev ali pa omilje-nje kazni. Razsodba bo izreče-la jutri.
280 do 355, slanina po 230 do 330, prekajena slanina 375 lir itd. Surova gnjat je stala 2.800 lir, salama 1820 lir, furlanska salama 1535 lir itd. Olivno olje je bilo še vedno drago, semensko pa je stalo 10 lir manj. Cena olja «Sasso» je znašala 860 lir. Cene kave, riža, pšenične moke in testenin so ostale nespremenjene. Pet lir je poraslo vino v steklenicah. Vino iz soda se je točilo v gostilnah po 200 lir, čez ulico po 160 lir.
Cene jajc so se znižale iz sezonskih razlogov in zaradi velikega uvoza iz Poljske. Zelo visoke so bile cene povrtnin zaradi premajhnega dotoka na trg. Močno so porasle cene cikorije, solate, radiča, zelja itd., medtem ko se cene sadja niso občutno spremenile. Cena solate se je zvišala za 200 lir, pese za 340, čebule za 40, radiča za 400, motovilca za 220, paradižnikov za 160 itd. Tako je na primer stal motovilec do 1.200 lir za kilogram.
Zelo drage so bile tudi ribe, ki so jih nekoliko uvozili iz Istre, zmrznjene pa iz Francije, Norveške in Danske. Tako so stali na primer brancini do 2.400 lir, orade 2.800 lir itd.
Precej so se zvišale tudi cene sukna in obutve, pri čemer se tovarnarji izgovarjajo na poviške mezd.
----«»----
* Za političnega tajnika tržaške sekcije PRI Je bil včeraj izvoljen dr. Arturo Gargano. Podtajnika pa bosta Mario Colani in Aldo Pennestre. Ollviero Fra-giacomo Je bil imenovan za u-pravnega tajnika, Onorato Pu-gliese Pa za organizacijskega tajnika.
----«»----
Trčenje dveh avtov v Ul. Fabio Severo
Z avtom, ki ga je šofiral 19-letni Marcello Rovis iz Ul. Cisternone, se je včeraj pozno popoldne peljal tudi 49-letni Quirino Chersicla iz Ul. Roma-gna 56, a je imel smolo, ker je avto trčil ob avto, ki ga je vozil 34-letni Aldo Cerato iz Ul. Fabio Severo 157. Do trčenja je prišlo na vogalu Ul. Severo s trgom pred sodno palačo.
Chersicla se je pobil in ranil po čelu in je zgubil spomin, zaradi česar so ga sprejeli na I. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni; .Gerafto pa se je pobil po čelu in bo okreval v dobrem tednu.
----«»----
Poškodbi na delu
Na delu v podjetju «Jutifi-cio Triestino* se je včeraj dopoldne ponesrečil 25-letni Car-lo Uva iz Kjadina 1495, ki so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bc moral zdraviti od 10 do 30 dni. Uva je hotel za_ menjatj pas pri nekem stroju, ki ga je nehote spravil v pogon in tako mu je potisnilo roko med valjar in drugi del stroja. Pri tem sl je precej poškodoval dlan In prste na lev' roki, zaradi česar so ga nemudoma odpeliali z rešilnim avtom v bolnišnico.
Na delu pri podjetju «Lucky Shoe* pa se je včeraj dopoldne ponesrečila 28-letna Ondi-na Troiani iz Ul. Apiari 26. Nerodno je vtaknila roko v zobčnik stroja, pri katerem je zaposlena, in si je poškodovala dva prsta na desni roki. V bolnišnici so ji nudili prvo zdravniško pomoč in se bo mo. rala zdraviti od 10 do 20 dni. --------------«»----
FiSobus ga je vlekel 6 metrov po tleh
Sinoči se je 61-letni Erme-te Traverso iz Ul. D’Alvinno 31 hotel odpeljati s filobusom s Trga Goldoni proti domu. Stopil je v filobus, toda prav takrat so se zaprla vrata, ki so ga stisnila. Filobus je kljub temu odneljal in tako je reveža vlekel po tleh kakšnih 6 m, dokler niso šoferja opozorili, da je ustavil vozilo.
Pri tem je Traverso imel še precej sreče, saj se je le pobil in opraskal po kolenu desne noge.
----«»----
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vljudno vabi na literarni večer mladinskega pisatelja
TONETA SELIŠKARJA
15. 3. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa
v Trstu
16.3. ob 17. url v Gregorčičevi dvoranj za mladino Istega dne ob 20.30 v prosvetnem društvu na Proseku 17. 3. ob 20.30 v prosvetnem društvu v Dolini
VERDI
V	petek ob 20.30 za red B v parterju in na balkonih ter za red A na galerijah in stojiščih tretja predstava Viozzijeve ope-■re ((Pogcnski kamen*. Dirigent Gianfranco Rivoli. Pevci isti kot pri prejšnjih predstavah.
V	soboto ob 20.30 za red A v parterju in na balkonih ter za re<j C na galeriji in stojiščih prva predstava opere «Madame Butterfly», Dirigiral bo Glauco Ouriel, glavno vlogo bo pela Gi-gliola Frazzoni, ostale pa Anna Maria Canali, Ruggero Bondino in Lino Puglisl. Zborovodja Giorgio Kirsohner. Režiser Aldo Mi-rabella Vassallo.
Pri gledališki blagajni se začne prodaja vstopnic za obe predstavi.
TEATRO NUOVO
Tržaško stalno gledališče gostuje danes v Bologni. V petek 16. t.m. za red H ponovitev «Tri četrtine meseca*. Začetek predstave ob 20.45.
(M®<s!i3§S(®S
Slovensko gospodarsko združenje vabi svoje člane, naj se čim-prej zglasijo v uradu tajništva za davčno prijavo Vanoni, ker zapade rok konec meseca.
Slovenski fotoklub v Trstu obvešča, da bo v sredo 14. marca redni sestanek v Ul. Montecchi 6-III. Ob 20. uri tečaj za začetnike, ob 21. url sestanek za vse ostale. Na dnevnem redu običa jen spored, nato barvni diapozitivi. M. Magajne.
----(O)---
Predsednik Kostarike se je vrnil iz Jugoslavije
Včeraj opoldne je dopotoval Trst skozi obmejni blok pri Pesku predsednik kostariške republike Francisco Orlič.
Visoki državnik Je prebil dva dneva na zasebnem obisku ria Reki in v Opatiji. Obiskal je tu dl otok Cres, rojstni kraj svojih staršev. Pri prihodu na italijansko ozemlje so ga pozdravili predstavniki italijanskih oblasti in jugoslovanski generalni komisu! v Trstu dr. Vodušek.
Iz Trsta odpotuje predsednik v Bologno in nato v Rim.
----«»----
Seja obč. odbora
KINO
Sinoči je bila seja tržaškega občinskega odbora. Najprej so sklenili, da bo odbornik dr. Venier nadomestoval župana dr. Franzila na sestanku Združenja italijanskih občin v Rimu. Zatem so odobrili precejšnje izdatke za vzdrževalna dela v raznih poslopjih, in sicer 15 milijonov za gledališče «Verdi», 14 milijonov za vojašnico Beleno, 35 milijonov za vzdrževalna dela v šolah «Petrarca», «R. Manna*, «F. Venezian*, «Pitteri», «Filzi», «Carniel» in »Gaspardis«. Sklenili so tudi, da bodo razpisali natečaj za 4 mesta inženirjev 2, razreda.
Nazionale 16.00 ((Pustolovci na Mekongu* (Gli avventurieri del Mekong). Technicolor.
Fenice 15.00 ((Senilnost« (SeniU-td). Claudla Cardlnale. Prepovedano mladini.
Excelsior 16.00 «bekle z zlatimi očmi* (La ragazza dagli occhi d’oro). Marie Laforet. Prepovedano mladini.
Grattacielo 15.30 «Nekaj peče* (Qualcosa ohe scatta). Tecbnl-color. Troy Donahue, Connie Stevens. Zadnji dan.
Arcobaleno 16.00 «Idoi žensk* — (L’idolo delle donne). Techni-color. Yerry Levvis.
Supercinema 16.00 «Gerarchl sl muore«. Eastmancolor. Aldo Fabrizi Franchi-Ingrassia, VI-ky Ludovisi. Zadnji dan. Alabarda 16 00 «Toplo nebeško oko* (L’occhio caldo del cle-lo). Technicolor. Rock Hudson, Kirk Douglas. Zadnji dan. Aurora 16.00 «Napad sto in enega* (La carica dei .101). Cristallo 16.00 ((Težko življenje* (Una vita difficlle). Alberto Sordi, Lea Massarl.
Garibaldi 16.00 ((Gusarji Martint-ka» (I fillbustieri della Martl-ni-cca). Technicolor. Belinda Lee.
Capitol 15.30 »Pogled z mosta* (Uno sguardo dal pon-te). Raf Vallone, Jean Sorel. Prepovedano mladini.
Impero 16.30 «Bahač» (Lo spac-cone).
Italia 16 00 «Steza ljubimcev* — Gl sentlero degli amantl). John Gavin. Zadnji dan. Massimo 16.00 «Bitka v Indokinl* (La ba-ttaglia in Indoclna). " Maura M'unphy.
Moderno 14.30 «Exodus». Paul Nevvmann, Sal Mineo. Technicolor.
Astoria 16.00 . ((Divja balada* — (Ballata selvaggia). Gary Cooper.
Astra 16.30 ((Trojni polkovnikov itd.* (I tre ec c. del colonello). Vittorio Veneto 16.00 ((Sovražnika* (I due nemici). Alberto Sordi, Davi^ Niven.
Ideale 16.00 »Robin Hood ,Crne grofije« (Robin Hood della Contea Nera). Technicolor. " Marconi 16.00 «Zanka» (La mor-sa). Claude Dauphin. Prepovedano mladini.
Abbazia 16.00 ((Indijanska meja* (Fromtie.-a Indiana). J. Dalis. N. Hapley.
Odeon 16.00 »Hiša ob reki« (La časa suil fiume). Cristina Galoni, Claude Pascal. Prepovedano mladim.
Skedenj 16.00 »Kakšna ženska, kakšni dolarji« (Che femmina ohe dollari). Peppino di Capn, Dalida.
ROJSTVA, SMRTI IN POKOK^
Dne 13. marca 1962 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo Pa je 18 oseb.
UMRLI SO:	84-letn| Riccarflo
Maraspin, 88-letni Frances™ Kert, 74-letna Geltrude Hribar. 89-letni Giorgio Purich, 93-letn* Lucia Marinctch vd. Romano, letna Teresa Sternard, S6"161" Ermacora Tagliapietra,
Maria Novel por. Apollonlo. letna Lidla Moretti vd. Budu*. 69-letni Alberto Colombarl, vzletna Antonia Salvagno P°l Gamba, 41-letna Alide Blessi P° • Marega, 57-letna Anita MaliS0'*
86-letna Teresa Pachor por.
RUZ'
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO !
zier, 65-letni Giuseppe Furlan*' 86-letna Giovanna Dalconte P® ■ Pavan, 82-letna Emilia Osvalde'-la vd. Marith. 82-letna Clemen tina Chiodi vd Pecenco.
---«»-----
NOČNA Sl.UZBA LEKARN
All’Alabarda, Ul. dellTstria ’ de Lelte.iburg, Trg S. Giovann 5; Ai Due Mori, Trg Umtš ' Prendlnl. Trg Tizlano Vecelllo *
Planlnsko-smučarskj izlet SPG1* v Kranjsko goro
SPDT priredi dvodnevni sm čarsko-planinski izlet v Kra.[VSin goro, kot izhodišče za Vršič Tamar, v nedeljo dne 18. in marca t.l.
Tatovi v baru in avtobusni postaji
Malopridneži so se potuhnili v baru «Castelreggio» v Seslja-nu, ko je lastnik zaprl lokal, nato pa so odnesli tri steklenice likerja.
S uonarejenimi ključi so neznanci prišli ponoči v prostore avtobusne postaje na Trgu Stare mitnice ter odnesli 73.760 lir iz predala potovalnega urada UTAT.
---«»----
Iz filobusa je padla
Včeraj dopoldne se je 62-letna Marija Pitacco vd. Ca-stelli iz Ul. Italo Svevo 15 ho, tela odpeljati v mesto s filobusom. a se je premislila, ker je bilo preveč potnikov. Hotela je izstopiti, tedaj pa je filobus odpeljal in ženska je padla na pločnik ter si zlomila zapestje desne roke. Sama je odšla v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek in se bo morala zdraviti tri tedne.
Ko je sinoči 82-letni Francesco Zoff iz Gornje Carbole 31 prečkal Ul. Rossetti, je mimo privozil vespist in ga podrl. Pri tem se je Zoff pobil in ranil po levi roki. Vespist mu je sicer priskočil na pomoč, toda Zoff ga ni vprašal za osebne podatke in je sam odšel v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo moral dober teden,
Kino POSfiNORA-Boljunec
predvaja danes 14. t. m. ob 19.30 film, ki si ga je vredno ogledati:
«MRGHERITA
GAUTHIER
Igrajo: GRETA GARBO, ROBERT TAYLOR in LIONEL BARRYMORE
KiNOPROSEK-KONfOVjt
predvaja danes 14- t- m' ob 19.30 barvni fU®1
LJUBEZEN V PARIZU
(Un amore a ParigO Igra ROMY SCHNEIDEB
(Sisi)
Mladinj pod 16- letom vstop prepovedan
esmmnnams
predvaja danes 14. t. m. z začetkom ob 18. url Universal cinemas čope barvni lilm:
S —
14. marca 1962
OB RAZOROŽITVENI KONFERENCI V ŽENEVI
Boljši pogoji
zbujajo upanje
Konstruktivna vloga nevezanih držav - Premostitev prepada med vzhodnim in zahodnim blokom je osnovni pogoj za uspeh
Razorožitvena konferenca, ki se bo danes začela v 2enevi, se bo, kot kaže, vršila v znatno ugodnejših okoliščinah od onih, ki so v njih potekale vse, kar jih je do sedaj bilo. Prvič bodo na njej prisotne tudi tako imenovane nevezane dežele, in to v svojstvu aktivnih polnopravnih činiteljev, vtem ko so se jih do sedaj u-deleževali samo predstavniki vzhodnega in zahodnega bloka. Število udeležencev je bilo določeno na pet za vsako stran, je bilo potemtakem e-nako, kar je v doslejšnjih pogojih nedvomno predstavljalo napredek. Tokratna pogajanja pa bodo, kot že omenjeno, obeležena tudi s prisotnostjo nevezanih dežel, katerih bo po številu osem. In prav v tem je zapopaden nov nadaljnji napredek, in ne samo, ker se s tem podčrtuje vloga nevezanih činiteljev v mednarodnih odnosih, marveč, iker se tako tudi poudarjata primernost in potreba njihovega neposrednega doprinosa prt reševanju tako važnega vprašanja, kakršnega predstavlja svetovni mir.
Določitev časovnega roka, v katerem bi se morali doseči določeni konkretni rezultati, pa je še en znak, na osnovi katerega je upati, da se bo tokrat našla ustrezna pot do končnega sporazuma. 2e samo dejstvo, da imajo pogajalci v že omenjenem določenem roku komisiji OZN za razorožitev, ki imajo v njej vse de-žele-članice OZN svoje predstavnike, predložiti konkretno poročilo o rezultatih svojega dela, že samo to dejstvo bo r.a ženevski konferenci v obliki pozitivnega pritiska opozarjalo na njihove dolžnosti tfr odgovornosti, zaradi česar bodo prejkone vložil; vse napore, da bi glede do sedaj nerešljivega in tako zapletenega vprašanja vendarle dosegli določene uspehe.
V kolikor to ne bo primer, bo komisija OZN za razorožitev primorana sklicati, ali splošno konferenco za razorožitev ali pa izredno zasedanje Generalne skupščine z isto nalogo. To bi pomenilo, da se Vprašanje — predvsem zaradi nesposobnosti velikih sil — definitivno prenese z ožjega okvira na področje kompetenc najširšega foruma, kjer b; zatem bilo predmet obravnavanja, vse dokler se ne bi zaustavila tekma v oboroževanju in bi se dosegel sporazum o razorožitvi. Zakaj, svet že težko prenaša nevarne posledice, izhajajoče iz brezvestne oboroževalne tekme, pa naj bo .ta še tako razdeljen med sabo v ostalih pogledih. V dnevnem redu je kot splošna točka ženevskih razgovorov na prvem mestu popolna in splošna razorožitev, kar predstavlja ideal in dokončni rezultat v tem vprašanju, ki so ga bili vsi brez razlike sprejeli. Vendar, upoštevajoč vzdušje nezaupljivosti, ki označuje odnose med velikimi silami, kakor tud; ostale objektivne pogoje in praktične momente, ®e pa čedalje bolj nakazuje Potreba, da bi se končni cilj dosege; na osnovi tako imenovanih delnih (parcialnih) rešitev in sporazumov o posameznih oblikah ter elementih tega kompleksnega vprašanja. Povsem upravičeno gre verjeti, da bi se na takšni osnovi edinole mogli razčistiti doslej dokaj težki odnosi ter uposta-vili določeni odnosi zaupanja in obojestranske dobre volje, kar b; praktično utrlo pot nadaljnjim pogajanjem in uspehom. In splošno mnenje je, da se bodo pogajanja vršila prav v tej smeri.
Sicer je bilo v tem smislu storjenih že prej nekaj poizkusov:	od strani Zahoda v
obliki ideje o dezangažiranih Conah, od strani Vzhoda v ob-itki, denimo, znanega «načr-ta Rapacki« in dezatomizacije Centralne Evrope.
V okviru same OZN pa je neštetokrat bila poudarjena nujna potreba, da se končno Vendarle najde pot tudi za Prenehanje jedrskih poizkusov, ki da niso nič drugega kot posebna oblika tekme v o-boroževanju, in to še prav po-sebno nevaren element te tekme. Prav tako je bilo tu obravnavano vprašanje graditve
in rabe atomskih oporišč na raznih področjih sveta, o čemer je zadnja Generalna skupščina OZN sprejela dva »kle-pa: na osnovi prvega so se na zahtevo afriških narodov prepovedali poizkusi in graditev atomskih oporišč na afriških tleh, ki b; se tako spremenila v brezatomsko področje: na osnovi druge pa bi bilo treba sklicati mednarodno konferenco, na kateri bi se proglasila uporaba jedrskega orožja za zločin proti človeštvu.
Te in podobne pobude, ki dokazujejo hkrati akutnost samega vprašanja, pa niso nič drugega kot že omenjene delne, parcialne mere, ki se z njimi teži za rešitvijo celotnega problema razorožitve, a na njihovi osnovi bi se morala začeti tudi pogajanja v Ženevi, če se v bodočnosti takšna rešitev želi doseči.
Kakšni so resnični nameni Vzhoda in Zahoda, kakšne konkretne poteze, ki bodo z njimi vsak od svoje strani načeli diskusijo na konferenci, je težko vnaprej vedeti, dasirav-no so znana njihova splošna stališča in načrti. In na žalost takisto malo so znane tudi stvarne priprave in nameni nevezanih držav, katere po e-n; strani morda še niso dovolj seznanjene z vsemi «tajoami» tako samega vprašanja kot skorajšnjih pogajanj, po drugi pa ,ker verjetno niti niso imele dovolj časa na razpolago, da bi se na to ustrezno pripravile. Zaradi tega tudi ni moč vedeti, v koliko jim bo uspe-1 > vskladiti svoja stališča in na osnovi teh enotno nastopiti z istimi idejami ter sugestijami, ki bi se z njimi mogla zmanjšati razlika med določenimi nasprotnimi s! stališči ter utreti pot k rešitvi obravnavanega vprašanja. Eno pa je pri njih gotovo, da namreč gredo v Ženevo iskreno prežete z željo, da bi čimveč doprinesle k zmanjšanju prepa -da, ki danes v pogledu temeljnega vprašanja miru še loči Vzhod od Zahoda. In to je, skupno s splošno zavestjo, da je že skrajni čas za odpravo tako nevarnega elementa, kakršnega že toliko let v mednarodnih odnosih predstavlja nebrzdana tekma v oboroževanju, eden glavnih elementov razširjenega mnenja, da bo ženevska konferenca to pot vendarle prinesla nekaj novega in pozitivnega.
Dve novi vozili «Renault» za Ženevo
Na avtomobilski razstavi, ki Jo,°ejU »Fiorid^' S	b°v,t<^arn* ayomobilov Renault prikazala tudi dva nova tipa,
Agatha Christie:	tri knjige zbirke «kiosk>
Stopnice v smrt
Iz umetnostnih galerij
""n".............."""""•im........................................................................iiiiiiiimiimii............................................
Državna založba Slovenije izdaja tudi posebno knjižno zbirko KIOSK, s katero hoče knjige čimbolj približati bralcem. To dosega s skrbno izbranim programom in nizkimi cenami teh izdaj. Res da v tej zbirki ne izhajajo kaka posebno velika dela svetovnega slovstva, vendar pa se knjige te zbirke odlikujejo po privlačni in zanimivi vsebini, saj te izdaje vključujejo poleg krajših, po vsem svetu branih del tudi nekatera dela fantastične in zabavne literature. Zaradi zanimive vsebine, cenenosti in priročne, žepne oblike, so te knjige priljubljeno branje širokega kroga bralcev in založba s prodajo teh knjig nt v zadregi. V zadnjem času so izšle tri knjige v tej zbirki.
Pred leti so ves svet razburili nekateri primeri skrivnostnega izginotja atomskih znanstvenikov, ki so pobegnili v tuje države in odnesli s seboj atomske skrivnosti. Ta motiv je uporabila tudi Agatha Cristie za svoj roman «Stopnice v smrt». Tudi tu gre za skrivnostni po-
■ MlllllllllllllllllllMI||||||ll|||||||,|||||,,„m,,,...................................................
ČUDNA MOTIVACIJA PREDSEDNIKA SODIŠČA V FRANKFURTU
beg atomskega znanstvenika, za katerega pa se izkaže, da sploh ni znanstvenik temveč slepar in morilec. Ta ne pobegne za železno zaveso, kot sumijo, temveč se skupaj z drugimi znanstveniki znajde na robu Sahare v laboratorijih, od koder ni poti nazaj. Seveda je to zapletena zgodba, ki se srečno konča in pripelje na kraju vrsto znanstvenikov spet v njihove domovine A-gatha Cristie je dovolj znana angleška pisateljica kriminalnih romanov, da je ni treba posebej predstavljati. Tudi njena popularnost je dokaz, da so njene knjige zanimive in privlačne. Prav taka je tudi njena zgodba «Stopnice v smrt»: zapletena, zanimiva in sodobno aktualna kriminalka.
Razstava
kvadrata
v«LaLoggia»
Preživeli iz taborišča Auschwitz nimajo pravice do odškodnine
Leland Stowe:
»ROBINZON
S SAMOTNEGA JEZERA*
Ameriški časnikar je v tej knjigi opisal življenjsko pot Ralpha E. Edivardsa, modernega Robinzona, ki se je neposredno pred prvo svetovno vojno podal na visoki ameriški sever in si tam v samoti ob jezeru postavil vzorno kmetijo. Ta I knjiga o modernem ameri-| škem Robinzonu je napisana i preprosto, vendar pa je izredno zanimiva, napisana s toplim občudovanjem pionirja, ki si je v trdih pogojih severa znal ustvariti dom in urediti občudovanja vredno kmetijo. Knjiga je zlasti za mladino prijetno branje.
Dva tisoč preživelih od 17 tisočev, ki so delali tudi za svojo smrt - Vloga podjetja «1. G. Farbenindustrie» v času vojne in danes
Temu članku bi mogli dati naslov: «24 tisoč lir globe bodo plačali, ker v Auschwitzu niso umrli«. Zveni nekoliko čudno, morda celo grozljivo, toda po logiki bi tudi tak naslov bil na mestu. Poglejmo, kaj je na stvari:
«1. G. Farbenindustrie« je ogromno nemško podjetje, ki je imelo in ima svoje podružnice ah pa je poslovno povezano z vsem svetom. Toda o tem kaj več pozneje. Konkreten primer, ki bi gornji , na-
slov upravičil, pa je sledeč.
V Hitlerjevi Nemčiji formalno sicer niso imeli obvezne delovne službe, le kazenski zakonik je predvideval prisilno delo in tega so se nacistične oblasti kaj rade posluževale. Ko je bila nacistična Nemči-
ja že v vojni in je potrebo- plinskih celicah taborišča po-vala veliko delovne sile, ni j morili vprav s strupom, ki izbirala sredstev kako bi do j ga je taborišču dobavljalo isto delovne sile orišla. že orne- j podjetje, ki so ga torej proiz-njeno nemško podjetje ali bo- j vaia*i isti ljudje, ki so od te-lje trust in koncern hkrati, je struna pomrli, delal s polno paro in to pre- I -■^.£lre<3 *eC Pa se ie Pretežno za vojno. Zato je nacio- j z've 1 1 ustanovil odbor, ki je
nalsocialistična policija leta j sorrtvrT™ tUd’ °d ostalih 1940 polovila po Nemčiji na j 'h ‘“ ’ ln .v	/er s
tič*. u,mi ui ki __________ J PO°b'ast>lom teh podjetje to-
žil. Pravde pa ti ljudje niso začeli morda zato, ker jih je
tisoče ljudi, ki bi sicer ne bili šli v tovarne. Podjetje «1. G. Farbenindustrie« je dobilo več tisoč takih delavcev in delavk sedemnajst tisoč delavcev iz raznih pogonov tega podjetja je končalo v taborišču «Auschwitz», iz katerega so hodili v podjetje delat. Toda vemo, kaj se je v tem taborišču dogajalo. Zato je konec vojne od teh 17.000 dočakalo le 2.000, ostale pa so v
■iiiiiiiiiiiiiiiiiinii, im „„„„„„„„„„„................................um................................um......................................................
Se o novi V iozzijevi
operi «Poganski kamen»
Industrie« niso kljub tolikim ameriškim in angleškim bombnim napadom, bili niti malo poškodovani. In vendar gre za pogone, v katerih je de-ki» nekoč delili	nacistično	lalo na desettisoče ljudi.	Sa-
pravico. Toda v tem primeru	,	mo v Leverhusenu ima	ta
je še kaj drugega,	kar vse to	;	trust pogon, ki zavzema	po-
pojasnjuje. Gre za	samo pod-	!	vršino enega kvadratnega	ki-
jetje «1, G. Farbenindustrie«. lometra. V Wupperthalu in v
ob koncu vojne v * Pforzheimu pa ima ta trust
Nuerenbergu sodili največjim nacističnim zločincem, so na zatožni klopi sedeli tudi nekateri člani vodstva tega podjetja, Obtoženi niso bili le zalo, ker so Hitlerju in nje-
podjetje strpalo v taborišče,	. X. ■
pač pa zato, da bi podjetje S,!"6 pllne 11 raz"e dru?e vsaj tem, ki so taboriščeVe- ‘	Za VOjn°’ pa4 patu'
živeli, nlačaln za deln ki dl Z?t0' ker ^ vodstvo podjet
živcu, plačalo za delo, ki so >	~
ga v podjetju opravljali. Ci- “
GIULIO VIOZZI
Že v naši nedeljski številki smo napisali, da je nova Viozzijeva celovečerna opera •Poganski kamen» doživela nadvse ugoden sprejem, za kar je več vzrokov. Gotovo je občinstvu ugajalo že to, da je dejanje opere postavljeno precej blizu Trsta (v neko vas blizu Ogleja). Glasba sama pa sicer razodeva skladatelja, ki so mu domači moderni glasbeni izrazi, ki pa v svoji operi pravzaprav nikjer ni šel tako daleč, da bi postal manj prijeten
dodatkom domačih, folklornih prvin pa si je poslušalstvo še bolj pridobil. Kot libretist je znal Viozzi na marsikaterem mestu dogajanje poživiti z duhovitimi domislicami. Tu in tam pa se nam je vendar zdelo, da se stvar na odru prepočasi razvija, toda v celoti so to le postranske pripombe.
Pri uprizoritvi •Poganskega kamna* je Viozzi našel dobre sodelavce. Tržaški slikar Nino Perizzi mu je napravil scenografijo, s katero mu je še pomagal približati delo občinstvu.
Dirigent Gianfranco Rivo-li se je potrudil za kar najbolj pravilno tolmačenje glasbe, pri čemer je naletel v tržaškem Filharmoničnem orkestru na nadvse ubogljiv inštrument. Prvič pa je i-mel vso skrb za zbore Gior-gij Kirschner, ki smo ga
doslej poznali predvsem kot pevovodjo zbora •Tartini*. Svojo nalogo je odlično o-pravil, tako da je njegovo nadaljnje sodelovanje skoraj gotovo (potem ko je dosedanji zborovodja hazzari zapustil Trst). Režiser R. Del la Pergola je postavil delo na oder kar najbolj po željah avtorja.
Izvajanje opere postavlja izredno težko nalogo baritonistu, ki predstavlja don
Mattea, saj se ta nahaja ves čas na odru. Da je to vlogo prevzel odlični Giuseppe Taddei, je tudi v dobršni meri pripomoglo k u-spehu. Pevec razpolaga z močnim in svežim organom, obenem pa se zna tudi smotrno gibati na odru. V ostalih vlogah so nastopili u-spešno še Leo Pudis (prošt), Rodolfo Moraro (zdravnik), Vittoria Palombini (postrež-nica v župnišču) ter Morisa Salimbeni in Aldo Bot-tion (zaročenca).
JOSE FERRER ponovno pri filmu
Jose Ferrer je znano ime
v umetniškem svetu. Posebno v filmskem, saj je že
pred desetimi leti dobil #0-scarjm za odlično glavno vlogo v filmu «Cyrano de Bergerac«. Toda že pet let ga eni bilo na spregled». Pravzaprav ne toliko po njegovi krivdi, kot po krivdi filmskih producentov, ki ga niso marali. Za Hollywood namreč velja kot intelektualec, kar e nekako sinonim prevratneža, torej nevarnega človeka. Končno pa je vendarle dobil eno. vlogo v filmu nNine hours to rama«, ki ga bodo snemali v Londonu,
Zatem bo Ferrer odšel v Španijo, kjer so mu dali eno izmed vlog v nekem filmu iz arabskega življenj a. Tokrat pa gre za neznatno vlogo.
• konservativnim* ušesom. Z
""""""........"»»»"»........"»"""»"»"""""»»"'"»"i"»>".......................I.■ll■i■lllllllll..l..ll||,ll..l|l|,l.ll|.,.„„„„.„„„„„.....iimiijiiiiiiiiiiniiii.i.......
celega človeka. Na vas je, ka-
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne računajte s kompromisi, kajti zadeva bo terjala kaj Več, Nepričakovano srečanje, ki vas bo zelo razveselilo. U-‘fujeni boste.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zelo koristno sodelovanje, ki Pa bi se znalo preleviti v ne Preveč lojalno tekmo. Zelo prileten večer v veseli družbi.
Sil
DVOJČKA (od 21, 5. do 22. *■) Razširili boste svoje ponovne stike in tokrat vam bo “lo vse po sreči. V družini Prijetno vzdušje in razumeva-Pje.
Rak (od 23. 6. do 22. 7.) ? nekim poslovnim tovarišem boste sklenili sporazum za tesnejše sodelovanje. Pazite,
da ne bi šli predaleč. V družini zadovoljstvo.
LEV (od 23. 7, do 22. 8.) Previdnost bo najboljše orožje proti tujim vmešavanjem v vaše poslovne zadeve. Tudi v družini boste morali biti takt-ni nasproti drugim.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Za one, ki se ukvarjajo z razumskim delom, bo zelo ploden dan. Dosegli bodo nove uspehe. V čustvih se ne zaganjajte predaleč.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zaradi vaše pozabljivosti se bo kaj napak zavrtelo. Drugič več pozornosti. V družini bo treba kaj reševati.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Vaša delovna sposobnost bo preizkušena. Potrudite se, da vas bodo dobro sodili. Izogibajte se nepotrebnim spo-rora
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Zelo naglo se bodo razvijali dogodki, ki bodo terjali
ko se boste obnesli. Zadovoljstvo v ljubezni.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Nudijo se vam dobre priložnosti za ekonomsko uveljavitev, Prevelika občutljivost’ pokvari vsako vašo sodbo. Glavobol.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Naložili vam bodo zelo naporno delo, toda tudi finančni učinek bo temu ustrezen. Pozanimajte se, kako je z vašimi čustvenimi odnosi.
Vilna tožba je bila sprožena pred sodiščem v Frankfurtu in se je dolgo, dolgo vlekla. Predsednik sodišča, ki je zadevo vodil, je od tožiteljev zahteval stalno nove in nove dokaze. Stroški so se zato kopičili in rezultat je bil ta, da je sodišče tožbo zavrnilo, to-žiteljem pa naprtilo poravnavo sodnih stroškov v skupnem znesku 54 milijonov lir v naši valuti, kar je na posameznega fožitelja okoli 24 tisoč lir.
Kako je kaj takega možno? Sodišče je svoj pravdorek motiviralo s tem, da «vsaka pravica po odškodnini bi mogla nastati le, če bi bila posledica preganjanja iz plemenskih, političnih ali verskih razlogov« kar da v njihovem primeru ni bilo, ker so bili v taborišče «poslani» «iz nacionalnih razlogov*
Kako je tak pravdorek sploh možen?
Kdor zunanji in notranji politiki »demokratične« in »krščanske« Zahodne Nemčije sledi, mu bo to laže razumeti, saj ni izključeno, da ni predsednik sodišča v Frankfurtu v dobi »Fuehrera« že pošiljal svoje sorojake, ki niso mislili z nacionalsocialističnimi možgani, v Dachau, Auschvvitz in druga taborišča, V Zahodni Nemčiji je nad 1000 sodnih funkcionarjev, celo zelo visokih, ki so kot «ljudski sodni-
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Obeta se vam novo sodelovanje. Bodite primerno pozorni in taktni. V družini bo prišlo do motenj, morda celo sprememb.
V Antonlonijevem filmu »Mrk*, igra Monica Vitti za šalo črnko, v resnici pa igra težko in zapleteno vlogo Vittorie
je razumljivo, saj gre za podjetje, ki je v času priprav za vojno in v času vojne delalo s polno paro in dividende so bile zato zelo velike.
Na tej sodni razpravi pa je prišlo na dan tudi nekaj drugega, kar bi ne bilo smelo priti na dan. Sami odvetni-ki-branilci so prinesli dokumente in podatke, ki dokazujejo, da v tej roboti nimajo čiste vesti niti mnogi Angleži in Američani, torej do tedaj sovražniki Hitlerjeve Nemčije.
«1. G. Farbenindustrie« ima v Nemčiji ogromna podjetja, poslovno pa je bila povezana in je povezana s 400 tujini družbami. Med temi so na pr. «British Breda«, «Agfa Photo«, «Bayer», «Eastman Kodak«, v Angliji, «American IC Chemical Company», «Standard Oil« v ZDA in še mnoga druga drugod. Omenili smo le največja podjetja. In še preden je Anglija ter še mnogo prej, preden so stopile v vojno ZDA, so vodstva raznih teh podjetij, predvsem »Standard Oil«, sklenila z vodstvom nemškega podjetja nekakšen tajen sporazum, da sme «1, G. Farbenindustrie« v Latinski Ameriki ohraniti svoje tržišče, hkrati pa se je nemško podjetje obvezalo, da ne bo na to tržišče vdiralo s sintetičnim bencinom. Se več, ker je bila »I. G. Farbenindustrie« finančno tesno povezana s »Standard Oil«, se je v času vojne del dobička slednje ogromne družbe stekal na račun nemškega podjetja. Ta odstotek je «Standard Oil« knjižila nemškemu podjetju na račune v raznih državah Latinske Amerike, od koder je Nemčija dobavljala bencin preko Španije in drugih »nevtralnih« držav, ki so si v času vojne mogle to privoščiti. To se pravi, da so nacistični »Messersohmiti« letali nad na primer angleška mesta z bencinom, ki so ga deloma plačevali ameriški potrošniki bencina. Se več, pri vsakem poletu vsake leteče trdnjave, s katerimi so Američani ali Angleži bombardirali Nemčijo, (ker so te uporabljale bencin tudi družbe »Standard Oil«), je nemška družba imela dolo čen dobiček, s temi podatk. so prišli na dan odvetniki, ki so branili vodstvo trusta «1. G. Farbenindustrie« na Nue renberškem procesu. Toda tj grozljivi podatki niso šli \ svet, saj smo tedaj šele izš) iz vojne in je pol Evrope bilo še v črnini zaradi nacistič nih pokolov, zaradi taborišč, kjer je na milijone ljudi umrlo od strupov, ki jih je do-bavljano «1. G. Farbenindustrie« in pri čemer so posredno sodelovali tudi dovče-rajšnji zahodni zavezniki.
Pri tem je prišlo na dan še druga «malenkost». Ogromni pogoni trusta »I. G. Farben-
kar 500 tovarniških paviljonov. Zdi se neverjetno, da bi kakemu zahodnemu pilotu prišla kar mimogrede misel, da bi na enega teh pogonov spustil svoje bombe. To pomeni, da so pilotom sveto zabičali, da teh pogonov ne smejo bombardirati, saj so bili, posebno v zadnjih ftiesecih 1944. leta in v prvih mesecih 1945 zahodni piloti popolni gospodarji vsega nemškega neba.
Zahodni zavezniki pač niso hoteli uničevati podjetij, v katerih so imeli svoje interese določeni njihovi krogi. Poleg tega so kje v Londonu in v VVashingtonu že tedaj računali z mogočno nemško kemično proizvodnjo, ki bi mogla priti prav morda kdaj pozneje, če bi se bilo treba spopasti s Sovjetsko zvezo ali kom drugim. Zato je tudi »razumljivo«, da zahteve dveh tisočev bivših antinacistov, ki jim je uspelo taborišče preživeti, ne pridejo v poštev, saj gre za malenkosti, če jih primerjamo s ((svetovnimi« načrti in rekli bi raje peklenskimi kombina-
Karel Pclaček:
»GLAVNA RAZPRAVA*
To je socialna ljubezenska drama o preprostem železničarju in nesrečni služkinji, ki sta oba hrepenela po sreči pa žalostno končala. Železničar bi si rad postavil hišo, ker ga tast podi iz stanovanja, pa nima denarja. Zato prevara služkinjo, ki bi se rada poročila, ji obljubi zakon, čeprav je sam poročen in izvabi od nje prihranke. Ko že zagazi v goljufijo in mu grozi razkrinkanje, zabrede v zločin Tako konča na vešalih.
Ta zanimiva zgodba je napisana preprosto, učinkuje pa s svojo demonično pre-prostostio, kot da stoji nad revnima proletarcema neka nevidna usoda in ju žene v potjubo. Je ph to lepo napisana, psihološko utemeljena zgodba, v kateri je dogajanje zgrajeno na tragičnih konfliktih med osebami in njihovimi značaji. Zato zasluži knjiga pozornost, več kot druge kriminalke te zbirke. Želeli pa bi si vsaj beležko o avtorju, ki se je v tem delu pokazal kot odličen pisatelj.
Sl. Ru.
PRKJKLI SMO
OBZORNIK 62. Mesečna ljudska revija. St. 3. Marec 1962. Izdaja Prešernova družba. — Ljubljana.
cijami, onih, ki stoje za »I. G. 1 DOCUMENTI Dl VITA ITA-
Farbenindustrie« in za podjetji, ki so s tem podjetjem povezana.
LIANA. Anno XII. N. 122. Gennaio 1962. Presidenza del Consiglio dei Ministri. Servi-zio Infoimazioni.
V .Saletti la Loggia* ja razstava kvadrata. Vseh 30 u-deležencev namreč ima tam vsak po eno sliko enake velikosti in kvadratne oblike, kar daje celokupnosti zelo miren videz
Vrsta kvadratnih slik se začenja s Černigojevo tnformal-no kompozicijo. V kolikor je tu on rafiniran v svoji pozlačeni belocrni arabeski risbe na megleno prosevnem ozadju, pa je poleg viseča Sirceli-jeva snovnoslno občutena slika, skoro grobo elementarna po učinkovitostih trde površinske obdelave, ki se ravno ne laska barvi. Hlavatgje ca zimska pokrajina pa se nam tokrat dozdeva preveč improvizirana, d očim doseže Černe v risbi Krasa nekaj več kot samo posplošen obraz krajine: Poleg bolj znanih imen, kot so Antoni, Coloni, Moretti in Ponte, srečamo tu tudi nova imena. So to mladi Miljčan Maniago, katerega oljnata pokrajina pa je barvno še presurova, ter Goic s sicer dekorativno a dobro skupino konj bežečih pred požarom.
Med najboljša dela te razstave zagotovo spada Bertini-jeva barvita in navidezno abstraktna podoba priprave za lovljenje morskih pajkov, v kateri je načel, čeprav prvič a zato zelo posrečeno pla-stično-reliefno stran zasnove slik. V tem, seveda, prednjači Palčič, poln poglobljenega smisla za heterogeno združevanje materije, medtem ko je v tem postopku Zenarijevo delo .Merilo časa* malce prepusto
Njima sorodni Chersicla prodi sicer zelo učinkovito s krhko barvno snovjo, toda vse to na račun trajnosti slike. Zanimiv je Mattarellijev odklon iz nekdaj pestre barvne lestvice v monotono sivino tn zanemarjanje oblikovnosti, o čemer se nakazuje prilagoje-vanje nekdaj hitro napredujočega zivannega krajinarja v informalno izraznost.
Izmed slikark sta tu prisotni le Rizzardijeva in Cor-dijeva, toda le z risbama izven zahtevanega formata. Preseneča nas sicer temni Pisani, ki se je predstavil s pestro in sodobneje obdelano sliko petrolejske čistilnice in tudi Piccinini je tokrat zadel v črno, ko naziva sliko nekakih kovinskih vzvodov na o-zadju strnjene krvi •Sodobni mit*.
Prisotni so še Grassi, ki postaja stilno oseben, Martini, Massana, Cornachin ter Trojanis in Ukmar z značilno peskasto obdelavo informalno delujoče podobe. Jasneje figurativni so tu le stari Russo z dobro poduhovljeno lastno podobo, Micalesco z ne preveč trdnim •Križanjem* in pa Zanini z risbo nekake Ungttte tsaraot, ki kljub svojemu sex appealu tu ne privlačuje. Pa še izven kataloga razstavljajoči Lober-to z apartno izdelanim tih> žitjem. O Zolu bi dejali, aa njegovo kar dobro delo iz u-čink ovito sestavljenih fcubu-sov oksidiranega satovja razžaganega avtomobilskega hladilnika preveč kiparsko delu-je glede na dvodimenzionalno temo razstave.
MILKO BAMBIČ
mirni
ž v//s/ssM gžgjgig rsssss\ g '///////%	///////,
»1
Sred«, 14. mnrca 1962
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 111.45 Vrtiljak;
12.30	Za vsakogar nekaj;
13.30	Godalni orkestri; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Slovenščina za Slovence; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Italijanski operni pevci: «Mario Lanza«;
19.00	Zdravstvena oddaja; 19.15 Glasbeni kaleidoskop;
20.00	Šport; 20.30 Klasik meseca:	Carlo	Goldoni:	»Ro-
bavsi«: 22.30 Bach: Kantata št. 78; 22.55 Nežno in tiho.
15.30 Tečaj nemškega jezika; 15.55 Vreme na ital. morjih; 16.00 Program za najmlajše; 16.45 Mednarodna univerza «Marconi»; 17.20 Koncertni program; 18.15 Radijski odvetnik; 18.30 Enotni razred; 19.15 Mi, državljani; 19.30 U-podabljajoča umetnost; 20.00 Glasbeni album; 21.05 Politična tribuna; 22.50 Tedenski pregled slovstva in umetnosti.
//. program
12.25 Tretja stran; 14.20 Prijatelj cvetja; 14.30 Drugo dejanje Wagnerjeve opere «Tannhauser»; 15.35 «La cortesele«.
Koper
6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Tečaj italijanskega jezika; 8.00 Prenos RL; 12.00 Opoldanski koktajl; 12.40 Lahka glasba; ‘2.45 Operne skladbe; 1315 Umetnost in kultura; 13.40 Zabavni zvoki; 14.00 Odmevi iz Jugoslavije; 14.30 Za oddih in razvedrilo; 15.30 Zbor iz Podnanosa; 16.00 O-troški kotiček; 16.30 Simfonični koncert; 17.40 Pojeta Anica Zubovič in Ivo Robič; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Gordon Jenkins; 19.30 Prenos RL; 22.15 John Ca-risi in njegov orkester; 22.35 Franck: Sonata za violino in klavir; 23.00 Prenos RL.
9.00	J uti ju je vesti; 10.00 New York - Rim - New York; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 14.00 Naši pevci; 15.00 Plošče; 15.15 Ital. narodne pesmi; 16.00 Program ob štirih; 17.30 A. Cehov: »Medved«; 18.00 Album pesmi; 18.35 Za vas izbrani motivi; 20.30 Francoska glasba; 21.45 Simfonični koncert.
III. program
17.00	Koncert: na progra-
mu; Papandopulo, Galuppi, Mozart: 18.05 Pregled angleške kulture; 19.15 Ital. periodični tisk; 20.00 Vsakovečer-ni koncert; 21.30 Michel Breitman:	«11 genio delle
montagne«; 23.00 Na programu Pugnani, Hindemith in Boccherini
kranjske pisanice; 15.20 Ob premierah v naših opernih gledališčih; ifi.00 Vsak dan za vas; 17.05 Šoferjem na pot; 17.50 Klavir v ritmu;
18.00	Aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Paganini: 24 ca-pricciov za violino solo; 18.40 Hector Villa-Lobos; Skladbe za kitaro; 18.45 Ljudski parlament; 19.00 Obvestila: 19.05 Operetne melodije;
20.00	Iz studiov naših radijskih postaj; 20.30 Štiri sto let klavirske glasbe; 21.00 Pojoči mozaik; 22.15 Po svetu jazza; 22.45 Glasbena medigra; 22.30 Literarni nokturno; 23.05 Russeau: Vaški vedež; 23.35 Plesna glasba.
Ital. televizija
8.30, 14.00 in 15.u5 Sola;
17.30	Program za najmlajše:
18.30	Dnevnik; 18.45 Nikoli
ni prepozno; 19.15 Ital. sprehodi; 19.35 Mali oder; 20.20 Šport; 20.30 Dnevnik: 21.05 Politična tribuna; 22.05 Ko film še ni govoril:	22.30
Knuga za vsakogar; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.10 Mali koncert; 21.50 Mi in avtomobil; 22.30 Dnevnik; 22.50 Petnajst minut z Albertom Bonuccn^m.
Slovenija
Naeiona/nr program
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Omnibus; 10.30 Radijska šola, nato nadaljevanje Omnibusa; 12.00 Najnovejše; 12.20 Glasbeni album; 13.30 Neapeljske popevke;
5.00 Dobro jutro!; 8.05 Trio Maksa Kovačiča; 8.20 Zvočna mavrica; 8.55 Pisani svet pravljic; 9.25 Med jugoslovanskimi baleti; 10.15 Od tod in od ondod; 11.00 Zabavni orkester RTV; 11.15 Človek in zdravje; 11.25 Iz Lortzin-gove opere «Car in tesar«; 12 05 S Črnimi oglarji; 12.15 Radijska kmečka univerza; 12.25 Melodije; 13.15 Obvestila; 13.30 Pesmi jugoslovanskih narodov; 13.45 Zabavni ansambli; 14.05 Radijska šola; 14.35 Bučar: Belo-
Jug. televizija
18.00 (mah vrtiljak — oddaja za otroke; 18.40 S ka-mero po Afriki — serijski film; 19.06 Sodobna kirurgija II. — njen razvoj pri nas; 18.00 En-den-dinus — otroška oddaja; 18.;«) Otroški filmi; 18.45 Otroški magazin; 19.00 Jim iz džun-
gle — serijski film; 19.30 TV Obzornik; "" —
20.00 TV dnevnik; 20-2° Propagandna oddaja, 20.30 TV magazin — zabav-no-glasbena oddaja; 21.30 Loto; 22.00 Oddaja o razorožitvi; 22.20 TV dnevnik - II.

Včeraj v prosvetni dvorani v Gorici
Pisatelj Tone Seliškar osvojil goriško mladino
Zvečer je pisatelj čital iz svojih del tudi v Pevmi, danes pa bo post v Doberdobu in v klubu cSimon Gregorčič
Včeraj je bil na svojem prvem obisku na Goriškem naš rojak iz Slovenije književnik Tone Seliškar. Povabila ga je Slovenska prosvetna zveza, da bi obiskal svoje mlade bralce.
Prvi stik z goričkimi Slovenci je dobil včeraj popoldne v prosvetni dvorani v Gorici, kjer te je zbralo nič koliko mladine vseh starosti, od najmlajših pa do gimnazijcev. Med njimi so bili tudi številni profesorji in drugi vzgojitelji, ki so hoteli videti in slišati mladnskega pisatelja.
Dragega gosta je ob vstopu v dvorano pozdravilo ploskanje nekaj stotin mladih rok, kar je bila morda najlepša dobrodošlica, ki so jo mladi zamejci lahko izrekli
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vljudno vabi na literarni večer mladinskega pisatelja
TONETA SELIŠKARJA
ki bo danes ob 17. uri v prosvetnem društvu v
Doberdobu
In ob 20.30 v prostorih društva «Simqn Gregorčič* v Gorici.
prtljubljenemu pisatelju. Ze s prvimi besedami, ki jih je izrekel Tone Seliškar, je u-stvaril iskren stik meji poslušalci, ki je trajal ves čas literarnega popoldneva. Najprej se je predstavil, povedal je, kdo je in ’kje se je rodil. Ko je bil še mlad fantič, je nekega dne videl svojega o-četa, kako je vozil lokomo-
tem pa književnik. Ze v o-snovni soli je spisat nalogo, o kateri je učitelj dejal, da je nekaj več kot navadna šolska naloga. S tem se je začela njegova pisateljska kariera, v kateri je napisal 20 mladinskih knjig.
Včeraj je prebral odlomek iz knjige •Deklica z junaškim srcem*. Z razliko od tolikih romanov, kjer so glavni junaki moškega spola, je v tem delu prva oseba mlada deklica, ki je med osvobodilno vojno pomagala partizanom, da so odbili Nemce, ki so vdirali v Belo krajino. Knjiga je napisana po resničnih dogodkih. Glavna junakinja, ki je preživela vojno vihro, je danes profesorica slovenščine.
Vsi prisotni so z živim zanimanjem spremljali čitanje posameznih odlomkov. Na koncu se je razvila razprava, v katero je pisatelj pritegnil številne otroke.
Ko mu je gimnazijka Nadja Gravnar podarila šopek rdečih nageljnov in se mu zahvalila za tople besede, je nekaj desetin dijakov obkrožilo pisatelja in ga prosilo za j avtograme.
Zvečer je odšel na prosvetni sedež v Pevmo, danes popoldne ob 17. uri bo v Prosvetni dvorani v Doberdobu, zvečer ob 20.30 pa v klubu • Simon Gregorčič» v Gorici.
Od četrtka dalje bo Tone Seliškar bival na Tržaškem, kjer bo obiskal prosvetna društva v mestu in okolici.
pogodbe. Delavci tovarne Muc-chiut tudi danes ne bodo prišli na delo.
V	nedeljo v Doberdobu obrni zbor Kmcčko-delavskc posojilnice
V	nedeljo 18. marca bo imela Kmečko-delavska posojilnica v Doberdobu letni redni občni zbor. Sestanek bo ob 11. uri v prosvetni dvorani.
Na dnevnem redu je odobritev lanskega obračuna ter poročilo upravnega odbora in nadzornikov. Porazdelili bodo dobiček in odobrili najvišji znesek posojila, ki ga lahko najame vsak prosilec. Odobrili bodo še kavcijo upravnega odbora in pa članarino.
Stavka izdelovalcev nogavic in jopic
Včeraj je bila vsedržavna tivo'na^progi Ljubljana—Trst. stavka kategorije delavcev, ki
- izdelujejo nogavice m jopice. Za to stavko so prišli v poštev delavci tekstilne tovarne Mucchiut iž Gradiške, kjer je stavka po^olnortia uspela. Stavko so proglasile (tri sindikalne organizacije v zvezi z obnovo vsedržavne delovne
Takrat je očeta tako vzljubil, da je bil zanj več kot cesarji in kralji na svetu. Sklenil je tudi on postati železničar. Naključje je naneslo, da je postal študent in še po-
..............................
Že drugič preloženo pustovanje v Krminu
Čeprav je pust že precej za nami, pa vendar v Krminu še niso uspeli izvesti pustnih prireditev. ki lih ie za letos pripravil poseben odbor. Naiorei so te prireditve morali zaradi slabega vremena odložiti na nedeljo 11. t m., ker pa ie tudi tokrat deževalo, so jih ponovno prenesli ter se bo vršilo pustovanje po krmin-skih ulicah na praznik v ponedeljek 19. t. m Ce bo vreme bolj naklonjeno. bo takrat še več možnost.) velikega obiska, sai bo to menda edina prireditev te vrste daleč naokoli, ki bo tako pozno.
—«»----
Delovanje podpornega društva v Gorici
Preteklo nedeljo dopoldne je imel glavni odbor podpornega društva za Goriško sejo v prostorih ljudske čitalnice v Gorici. Na seji so po obravnavanju poslovnih poročil u-godno rešili nekaj prošenj za podpore. Govora je bilo tudi o sklicanju rednega letnega občnega zbora društva in sprejet je bil sklep, naj bi »• občni zbor vršil prvo ali drugo nedeljo v aprilu
Obisk v občinskih podjetjih
V torek v občinskem sveta začetek razprave o proračunu
Razni upravni ukrepi občinskega odbora
Pod predsedstvom župana dr. Poterzia je bila v ponedeljek zvečer seja občinskega odbora, na kateri so razpravljali o prevoznih cenah na mestnih avtobusih, o sprejemu nekaterih občinskih revežev v dom onemoglih, o prevzemu nekaterih bolniških stroškov in o vprašanjih, ki se tičejo občinskih nameščencev.
Župan je poročal tudi o odstopu nadškofa Ambrosija in ob tej priliki omenil njegovo delo na Goriškem.
Na seji so tudi sprejeli sklep, da bodo sklicali prihodnjo sejo občinskega sveta za torek 20. t. m. ob 18. uri. Na tej seji bodo začeli obravnavati občinski proračun in proračun občinskih podjetij.
Številna delegacija občinskih odbornikov in svetovalcev si je včeraj skupaj z županom in glavnim tajnikom dr. Pal-linom ogledala občinska podjetja v Gorici. Sprejel jih je predsednik dr. Vierthaler in člani uprave. Obiskovalci so
si s posebnim zanimanjem ogledali termoelektrično centralo in plinsko centralo.
Obisk se je zaključil s proučitvijo razvoja podjetja y zadnjih petnajstih letih posebno glede na proizvodnjo in potrošnjo. Zupan je izrazil ob tej priliki zadovoljstvo spričo dobrega poslovanja tega podjetja.
..........................im........................................t ...................
Izpred okrožnega sodišča
Iz zapečatene mizarske delavnice so izginili stoli in drugo blago
Čeprav ranjena na nogi, je žena ušla iz bolnišnice - V postelji naj bi ga pretepla z iztepačem
Francescu Verzegnassiju, 75-letnemu mizarju iz Mariana, Ul. Cavour 9, ni nič dobro uspevala njegova mizarska delavnica in tako se je zgodilo, da so upniki dosegli sodni stečaj in zaplembo inventarja in vsega blaga v delavnici do prisilne prodaje, ki jo je sodnik že določil z odlokom od 3. junija 1960. Sodni izvršitelj je zapečatil oboja vrata v delavnico, potem ko so napravili natančen popis inventarja, pozabil pa je zapečatiti tudi okno na dvoriščni strani delavnice.
Ko so potem okrog 18. septembra 1960 pregledali inventar, so ugotovili, da je med tem časom zmanjkalo 10 stotov koruze, osem ležalnih stolov, 24 drugih vrst stolov, ne-
c
KINO
*)
' ORSO. 17.00: «Vihar nad Nor. mandijo«, Bernard Blier in Lucille Sant Simon, ameriški črnobeli film v panoramski tehniki.
VERDI. 17.00: «Družba za raz-poroke«, Peter Van Eyck in N. Fischer. Črnobeli nemški film.
V1TTORIA. 17.20:	«Edimbur-
ške hijene«, P. Cushing in J. Laverick. Nemški cinema-scopski film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Vojna med pastirji« (La guerra gaucha) Enriche Muino in Amelia Bence. Argentinski film.
dežurna” LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Korzo Verdi št. 57, tel. 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 9,8 stopinje ob 9.15, najnižjo 3,8 stopinje nad ničlo ob 6.50. Povpreč-
Sporočilo trgovinske zbornice
Udeležba gor iških obrtnikov na se jmu Alpe-Adria v Ljubljani
Za ureditev pokrajinske razstave pohištva v Krminu
Prefekturni komisar pri tr-1 pravljali. Med njimi je tudi Kovinski zbornici dr. Vincenzo udeležba goriških obrtnikov Palisi je v ponedeljek priso- na bližnjem sejmu «Alpe-A-
stvoval prvi seji pokrajinske komisije za obrtništvo, ki jo je vodil predsednik Emilio Gali, katerega je komisar ponovno potrdil kot zastopnika trgovinske zbornice v omenjeni komisiji.
Komisar je pri tej priliki zagotovil svojo podporo pri reševanju problemov za napredek in okrepitev kategorije, ki ji je ta komisija glavni predstavnik v pokrajini.
Predsednik Gali se mu je zahvalil ter potem poročal o
.j>s ___________________ r____.številnih problemih, o kate-
ne dnevne vlage je bilo 60 odst. rih so na tem sestanku raz-
kaj miz in smrekovega lesa j se je istega dne vrnila domov, ter za okrog 20 kv.m furnirja, naslednji dan pa je šla sama Zaradi tega primanjkljaja se na policijo in napravila proti
je moral zagovarjati včeraj pred okrožnim sodiščem v Gorici Verzegnassi, ki je priznal, da je šel kakšenkrat skozi okno v zapečateno delavnico ter tam napravil kakšen stol, ni pa hotel priznati, da bi on odnesel furnir ter so po njegovem mnenju storili to drugi, verjetno njegova vnuka 20-letni Emilio in 24-letni Giovanni Silvestri, ki stanujeta z njim v isti hiši ter sta tudi po poklicu mizarja. Kar se pa koruze tiče je bil mnenja, da ne spada pod sekve-ster, ker je bila spravljena na skednju; porabil pa jo je za prehrano svoje družine, ki je trpela pomanjkanje.
Sodišče je upoštevalo njegovo opravičilo in veliko potrebo, v kateri živi vsa družina, ter je Verzegnassija oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Branil ga je uradno odv. Mayo.
dria» pod pokroviteljstvom trgovinske zbornice ter gradnja poslopja za trajno pokrajinsko razstavo pohištva v Krminu.
----«»---
Pokrajinski kongres CISL
v polnem teku so priprave za pokrajinski kongres čez 40 sindikatov, ki sestavljajo federacijo CISL. Ta kongres bo v nedeljo 25. t. m. v dvorani Petrarca v Gorici.
Letos bo kongresu prvič
predsedoval eden od glavnih i kovano pobegnila in kljutv-nje-tajnikov in sicer dr. Dionise ni ranjeni nogi je ni m Coppo.	* dohiteti. Sele pozno
V odsotnosti obtoženca Gio-vannija Zentilinija iz Tržiča Ul. S. Polo 133 je nato sodišče obravnavalo primer zakonskih prepirov med njim in njegovo ženo Anno Pellegrino.
Dne 5. julija lani je prišla mati Marina Brusatin prijavit na policijo v Tržiču, da je njen sin, 22-letni Giovanni Zen-tilini pretepel svojo ženo Anno. Ko so šli policisti takoj na njen dom, so našli ženo nezavestno na dvorišču. S pomočjo moža so jo odpremili v tržiško bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili poškodbo na nogi ozdravljivo v 8 dneh. Ženi so hoteli napraviti injekcijo proti tetanusu; v zadnjem trenutku pa se je izmaknila z izgovorom, da mora za hip na sveži zrak. Njen mož pa jo je spremljal na dvorišče, kjer pa je nepriča-
možu ovadbo zaradi slabega ravnanja z njo.
Na policiji je mož izpovedal, da sta se začela z ženo kregati že takoj po poroki in trajajo ti prepiri že dva meseca. Vzrok je velika ženina ljubosumnost, ki možu ne pusti niti, da bi prodajal ribe po okoliških vaseh, po drugi strani pa sama zanemarja gospodinjske posle. Ce jo je kakšenkrat udaril, je to storil zato, ker ga je zmerjala ali zaničevala.
Potem ko je branilec odvetnik Iacuzzi poudaril, da nimajo dovolj elementov za obsodbo tudi zato, ker obtoženec ni bil pri razpravi prisoten, je sodišče oprostilo obtoženca z motivacijo, da zaradi pomanjkanja tožbe ne more proti njemu postopati. #**
V okviru priprav za svetovno nogometno prvenstvo
Danes v Milanu Italija -Benfica
Sivori gotovo odsoten - Nastop Nicoleja še v dvomu
MILAN, 13. — Jutri bodo imeli nogometaši ,ki pridejo v poštev za italijansko državno reprezentanco do danes najtežjo preizkušnjo za Čile. Selektorji so povabili na trening
italijanske reprezentance nič--
manj kot priznanega evropske.
Druga podobna razprava Je bila včeraj proti 40-letnemu Carlu Miculinu in njegovi dve leti mlajši ženi Mercedes iz Tržiča. Obtožnica pravi, da je žena dne 9. 3. 1961 povzročila možu felesne poškodbe, ozdravljive v 20 dneh. Mož pa naj bi 19. septembra 1960 povzročil ženi lažje poškodbe.
Pri včerajšnji razpravi je žena zanikala, da bi 9. marca lani pretepala svojega moža, pač pa ga je nekaj dni prej skušala udariti z iztepačem, ko jo je zmerjal. Mož pa je s svoje strani trdil, da se žena često z njim prepira in .da ga je nekoč tudi pretepla z iztepačem, ko je bil še v postelji. Sodišče je ugotovilo tudi, da je bil mož že na zdravljenju v umobolnici.
Končno je sodišče izreklo za oba oprostilno razsodbo zaradi pomanjkanja dokazov. Ženo je branil odv. Ginaldi iz Tržiča, moža pa odv. Mayo iz Gorice.
Drž. tož. dr. Wuerich; preds. ponoči ^ sod. dr. Cenisi; zap. Preti.
Stavka izdelovalcev cementnih izdelkov
Včeraj je bila na poziv vsedržavnih vodstev treh sindikalnih organizacij enodnevna stavka delavcev, ki izdelujejo cementne izdelke kot so na primer ploščice, cevi, stebri, tramovi itd. V goriški pokrajini so za stavko prišla v poštev podjetja «Maroni» iz Gorice, «Lepore» iz Gradiške, «Piastrellificio Isonzo« iz Gradiške, «Pitunium» iz Zagraja, «Bega» iz Tržiča, kjer je stavka stoodstotno uspela, in «Beton Press« iz Fare, kjer je stavkalo 80 odst. zaposlenih.
V Ljudski hiši v Gradiški je bila včeraj dopoldne skupščina, katere se je udeležilo veliko število članov stavkajoče kategorije. Tajnik sindikalne stroke FILLEA - CGIL Edo Sfiligoj je zborovalcem prikazal razloge, ki so povzročili prekinitev pogajanj med sindikalisti in delodajalci za obnovo vsedržavne delovne pogodbe.
Goriški kmetje na sejmu v Veroni
Preteklo nedeljo je pokrajinska zveza direktnih obdelovalcev organizirala za svoje člane izlet v Verono z obiskom tamkajšnjega mednarodnega kmetijskega velesejma. Izleta se je z Goriškega udeležilo okrog 300 ljudi, povečini direktnih obdelovalcev med katerimi so bili tudi kmetje vr. okoliških slovenskih vasi.
----«»----
Apno v oko
Včeraj popoldne ><krog 15. ure so z avtom Zelenega križa odpeljali v bolnišnico pri Rdeči hiši 14-letnega Giusep-pa Pettarina iz Gorice Ul. Leoni 46. Fant je delal v Ul. 24. maja in mu je pri delu brizgnilo nekaj apna v desno oko. Zdravniki v bolnišnici so mu nudili prvo pomoč,
----«»----
Trčenje dveh tovornikov
Včeraj dopoldne okrog 9.15 je 20-letni Luciano Furlan iz Gorice Ul. Zorutti 2, vozil tovornik spedicijskega podietla Maritan-Tagnin po Ul. Monte Cucco proti Ul. LungTsonzo Ko je prispel do stikališča obeh ulic je z naspi otim «tra-ni privozil 19-letni Enrico Vi-dimari iz Gorice Ul. A. Vol la št. 9 tovornik Alfa Romeo tvrdke Fabio Goruppi. Ker sta šoferja prepozno opazila nasprotno vozilo, je prišlo med njima do trčenja, pri katerem pa na srečo ni bilo človeških žrtev in tudi škoda na obeh tovornikih ni velika.
Na kraj trčenja je prišla cestna policija iz Gorice, ki je napravila zapisnik.
rogel
rtnn^i I
ga prvaka lizbonsko Benfico
Vodstvo italijanske nogometne zveze ie na trening povabilo vse trenutno najboljše igralce prvoligaških moštev, toda po zadnjih vesteh je gotovo, da Sivori ne bo nastopil. Prav tako je v dvomu nastop Nico-lčja, ki se je prav tako kot Sivori poškodoval med zadnjo prvenstveno tekmo.
Danes popoldne so se zbrali v Milanu vsi izbrani igralci. Od treh selektorjev sta bila v Milanu le Mazza in Ferrari. Ta dva sta izjavila, da trenutno forma igralcev ni važna, ker imajo še dva meseca na razpolago za treninge. Sedaj je treba samo ugotoviti sposobnosti igralcev In njihovo igro v raznih vlogah.
V	večernih urah je tajnik odseka za priprave reprezentance Scarambone izjavil postavo, ki bo nastopila proti Portugalcem. Postavi se bosta v obeh polčasih nekoliko razlikovali, ker hočejo selektorji preizkusiti čim več favoritov za plavo državno majico.
Postavi italijanskega moštva bosta nastopili kakor sledi:
V	prvem polčasu:	Mattrel;
Losi, Radiče; Maldini, Guar-neri, Trapattoni; Orlando, Ma schio, Altafini, Rivera, Meni-chelli.
V	drugem polčasu: Negri; Malatrasi, Radiče; Pestri«, Losi, Emoli; Mora, Maschio, Altafini, Ferrini, Menichelli.
HOKEJ NA LEDU
Gneča na vrhu začasnih lestvic
COLORADO SPRINGS, 13. Z zmago nad Švico se je Norveška pridružila Kanadi in Švedski v vodstvu lestvice A skupine svetovnega nogometnega prvenstva v hokeju na ledu. Norveška je premagala Švico 7:5. Ostali izidi so sledeči:
Nemčija - V. Britanija 9:0 Švedska . Finska 12:2 Japonska - Avstralija 13:2
Po včerajšnjih tekmah je stanje v lestvicah obeh skupin sledeče:
A skupina
Kanada, Švedska, Norveška 6 točk ZDA 4
Nemčija, Švica, V.Britanija2 Finska 0
B skupina
Holandska, Japonska 4 točke Avstrija, Francija 2 Danska, Avstralija 0
NOGOMET
Herrera ni več član tehnične komisije
MILAN, 13. — Helenio Herrera se je odpovedal mestu člana tehnične komisije za sestavo italijanske reprezentance za Čile. Herrera je o odstopu pismeno obvestil predsednika odseka za pripravo I-talijanske reprezentance dr. Spadaccinija. Spadaccini je novinarjem, katerim je sporočil vest, dodal, da ne pozna razlogov Herrerovega odstopa. Na vprašanje, če je nastal kak resen problem v zvezi s tem, je Spadaccini odgovoril da ne, ker se bodo najresnejše priprave italijanskih igralcev začele šele s 15. aprilom.
# # #
NITRA, 13. — Jutri ob 15. uri bo v Nitri prvo srečanje finala za srednjeevropski pokaj 1961 med domačim Slovanom in gostujočo Bologno. Povratno srečanje bo v sredo 4. aprila na občinskem stadionu v Bologni.
»IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMnuUinUUUIIimillllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMS
Dile tantsko nogometno prvenstvo
Svetoivančani zopet na vodstvu lestvice
Zaradi odložene tekme z Libertasom Sangiorgina začasno na drugem mestu
Po začasnem in predvsem prisilnem zastoju zaradi odložitve srečanja z Libertasom se je morala Sangiorgina umakniti s prvega mesta in ga P repustiti Svetoivančanom, ki so se spotili, da so Prišli d? zmage nad upornimi Miljčani.
Slednje je treba pohvaliti, ker so dali vse iz sebe da bi ohranili rezultat v častnih mejah.
Največjo pohvalo pa zasluži njihov vratar, ki je celo ubranil enajstmetrovko.
Tudi Ponziana je prišla do zmage, pa čeprav ta ni mogla prepričati številne navijače, ki jih Ob nedeljah nikoli ne manjka. Gostujoči Gonars, ki životari na dnu lestvice in ki bčez dvoma zasluži boljše mesto kot ga ima, je v nedeljo večkrat ogrožal vrata gostiteljev, ki so vzeli tekmo premalo resno v roke. Ko so se zavedli nevarnosti, so ostro pritisnili na nasprotnike in jih z njihovim . najboljšim strelcem Corollijem prisilili, pa čeprav za pičlo raz. | liko enega gola, na predajo.
initiiimiiimiiiiiiimiiiiiiiiiumiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
zf ',»'»««•••'•	IM' •	• t
Kolesarska dirka Pariz-Nica
Belgijec Planckaert novi leader lestvice
V včerajšnjih poletapah zmagi Vellyja in Foreja
ROMANS, 13. — Današnji dan kolesarske dirke Pariz -Nica je bil precej naporen. Najprej so kolesarji nastopili v vožnji na kronometer, kjer se je najbolj izkazal Bobetov učenec Francoz Jo Velly. Belgijec Planckaert, ki je prispel
__-m: • • 'j „: „: 1 A«
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO !
četrti na cilj, je izpodrinil Angleža Simpsona s prvega mesta splošne lestvice, katero je ohranij tudi po drug; pol-etapi ,ki so jo morali zaradi slabih cest precej skrajšati,
Vrstni red na cilju poletape na kronometer (27 km):
1.	JO VELLY (Fr.) 42’14”
2.	Raymond Poulidor (Fr.) 42’42”
3.	Rolf Wo!fshol (Nem.) 42’53”
4.	Joseph Planckaert (Belg.) 42’54”, 5. Henry Anglade (Fr.) 43'43”, 6. Gilbert Bellone (Fr.), 7. Ercole Baldinl (It.), 8. R. Impanis (Belg.) in Bailettl (It.), 10. Jacques Anquetil (Fr.) itd.
Vrstni red druge poletape Andance — Romans (36 km):
1.	NOEL FORE (Belg.) 50'53”
2.	Antonio Bailetti (It.)
3.	Anatoie Novak (Fr.)
4.	De Boevver (Belg.), 5. Gainche (Fr.), 6. Abadie (Fr.), 7. Planckaert (Belg.), 8. Simpson (VB), 9. Poulidor (Fr.), 10. Gentina (It.), 11. Le Greves (Fr.) itd.
SPLOSNA LESTVICA
1.	PLANCKAERT (Belg.) 18.37'07”
2.	Simpson (VB) 18.38T4"
3.	Poulidor (Fr.) 18.38'48”
4.	Altig (Nem.) 18.39’02”
5.	Desmet (Belg.) 18.39’38”
6.	Novales 18.40T1”
7.	Maliepaard (Hol.) 18.40T6”
8.	De Filippis (It.) 18.40’27”
9.	Wolfshohl (Nem.) 18.41’ in 31”
10.	Anglade 18.41’44” 11. An-quetil, 12. Baldini (It.) itd.
Čeprav je Cremcaffč doživel na igrišču Romane skoraj katastrofo, je ohranil vseeno četrto mesto v lestvici pred nevarnim Pierisom, kateremu, kljub vsem naporom ni posrečim priti v Castionsu dlje kot do neodločenega izida.
Tudi derby spodnjega dela Furlanije med moštvoma Cer-vignana in Ogleja se je zaključil brez poraženca in zmagP* valca z istim rezultatom kot prvo srečanje na oglejskem i-grišču. Tekma sama je bila živahna in rezultat je verjetna zadovoljil obe stranki. V Turjaku so domačini slavili zmago nad enajstorico iz Gradeža, ki je morala nepopolna na igrišče, Sicer so imeli tudi domačini precejšnjo smolo, ker so morali proti koncu tekme braniti doseženi rezultat le z osmimi igralci.
V Panzanu je morala domača enajstorica kloniti gostom iz Ronk, ki so po trdi borbi vendarle prišli do edinega gola dneva, ki pa je jim zadostoval ;.a zmago.
Skupina B
IZIDI
*Romana-Cremcaf!č	3:0
*Castionese-Pieris	1:1
•Turriaco-Gradese	2:1
♦Ponziana-Gonars	1:0
S. Giovanni-Muggesana	2:0
*Cervignano-Aquileia	Dl
Ronchi-* Panzano	1:0
*Libertas-Sangiorgina odlož.
LESTVICA
S. Giovanni 21 13 8 0 28 8 34 Sangiorgina 20 15 3 2 50 17 3« 21 14 5 2 39 10 33 21 7 10 4 34 22 24
Ponziana Cremcaffč Pieris 21 Muggesana 21 Aquileia 19 Romana 20 Cervignano 21 Turriaco 21 Libertas Gradese . Ronchi Castionese Panzano Gonars
79	5	32	20	23
78 6 31 28 22 68 5 23 21 20
68	6	26	29	20
68	7	27	27	20
58 8 17 27 1»
49	7	28	28	1'
39 8 18 30 15 4 7 10 22 39 1» 4 7 10 18 41 14 4 3 14 10 26 D 1 8 12 17 39 10 PRIHODNJE TEKME (183.1962)
Cremcaffe . San Giovanni' Pieris - Ponziana, Gradese Libertas, Ronchi . Romana, A quileia - Panzano, Gonars Turriaco. Sangiorgina . Cervj gnano, Muggesana - Castiones •
wwuvvvvwvw
IVO ANDRIC
Travniška kronika
v>v.
T5’ /aw.vawwlv.-. KONZULSKI ČASI
čeprav Je bil le eden od Številnih časniških poročevalcev s sej ustavodajne skupščine, se je mlademu Davillu zdelo, da imajo njegovi članki, v katerih je obnavljal govore velikih govornikov ali opisoval razburljive prizore domoljubnega in revolucionarnega navdušenja poslušalcev, neminljiv in svetoven pomen, in začetnici njegove imena pod temi poročili sta se mu zdeli v prvih časih kakor dve gori, ki ju nič na svetu ne more preseči in premakniti. Zdelo se mu je, da ne vodi skupščinske kronike, ampak da s svojimi lastnimi rokami in z orjaško silo mesi dušo človeštva ko mehko ilovico.
Ampak tudi ta leta so minila in hitreje, kot si je mogel misliti, je zagledal fmličje te revolucije, ki je plenila tudi njegovega duh«. Spominja se še, kako se je začelo.
Neko jutro ga je prebudilo vpitje množice. Vstal Je, na ste-žai odprl okno in zagledal tik pred sabo odsekano glavo, ki je bleda in krvava nihala na sanskilotskem kopju. Iz želodca, bohemskega želodca, ki je bil še od včerajšnjega dne prazen, se mu je tisti hip razlilo v prsih, nato pa po vsem telesu nekaj strašnega in bolečega kakor mrzla in grenka tekočina. Odtlei ga je še dolgo let življenje napajalo z isto pijačo, ki se ie človek ne more navaditi, še je šel dalje, živel, pisal članke in tulil z množico, toda sedaj ga je že mučil notranji razkol, ki si ga dolgo ni hotel priznati in ga je do konca skrival pred vsakim In ko je prišel čas, ki naj odloči o kraljevem življenju in o usod) kraljestva, ko je moral izbirati med grenko pijačo revolucije, ki ga je bila tako silno potegnila za sabo, in med »kraljevo dobroto«, ki ga je bila vzgojila, se je mladenič
na lepem znašel na drugi strani.
Junija meseca leta 1792, po prvem vpadu upornikov na Dvor, je nastal med bolj umerjenimi ljudmi močan odpor in začeli so podpisovati spomenico, v kateri so izražali simpatije kralju in kraljevskemu domu. Mladeniča je pograbil ta val razjarjenosti proti nasilju in neredu; premagal je v sebi strah, potlačil ozire in postavil svoj podpis poleg dvajset tisoč podpisov pariških meščanov. Pred tem podpisom je prestal toliko notranjih borb, da se mu je zdelo, da njegovo ime ni izgubljeno med dvajset tisoči drugih imen, večinoma močnejših in bolj znanih od njegovega, temveč je z ognjenimi črkami napisano na večernem nebu nad Parizom. Tedaj je občutil, kako se človek lahko v sebi lomi in zdvaja, kako lahko v svojih očeh pada in vstaja, skratka: doživel je, kako bežno je lahko navdušenje, kako nedoločno in zamotano je, dokler traja, kako drago ga plačuješ in kako bridko se ga kesaš, ko je mimo.
Mesec dni pozneje se Je začelo veliko preganjanje in zapiranje sumljivih oseb in «slabih državljanov«, v prvi vrsti dvajset tisoč podpisnikov spomenice. Da bi ušel ječi in našel rešitev in izhod svojim notranjim sporom, se je javil mladi časnikar Daville kot prostovoljec k vojakom; poslali so ga v pirenejsko vojsko, na špansko mejo.
Tu je sprevidel, da je vojna trda in strašna, pa tudi dobra in zdravilna stvar. Tu je spoznal vrednost in mejo telesnih naporov, preskusil se je v nevarnostih, se navadil poslušati in zapovedovati, spoznal je trpljenje v vseh oblikah, pa tudi lepoto tovarištva in smisel discipline.
Tri leta po prvih velikih notranjih krizah, pomirjen in okrepljen, je Daville stopil na trdna tla. Naključje ga je odvedlo v zunanje ministrstvo, kjer je bilo takrat vse na glavo postavljeno in narobe in kjer nihče, od ministra pa do pripravnika, ni bil diplomat po poklicu, ampak so se vsi skupaj od kraja učili te umetelnosti, ki je bila dotlej privilegij ljudi starega režima. Ko je postal minister Talleyrand, je vse oživelo in se pognalo naprej. Spet je hotelo naključje, da je Tal-leyrand opazi, članke mladega Davilla v Monlteurju in ga vzet pod svoje posebno varstvo.
Kakor toliko izmučenim in pretresenim, pa šibkim duho-
vom se je Davillu tedaj v njegovih notranjih težavah in omahovanjih prikazala svetla in stalna točka: mladi general Bo-naparte, zmagovalec v Italiji in upanje vseh tistih, ki so prav tako kakor Daville iskali srednje poti med starim režimom in emigracijo ter revolucijo in terorjem. In ko ga je Talleyrand postavil za tajnika nove Cisalpinske republike, je pred odhodom v Milan na službeno mesto sprejel Davilla general, ki mu je želel osebno dati navodila za njegovega poslanika državljana Trouveta.
Daville se je dobro poznal z Napoleonovim bratom Lucie-nom, in ta ga je tudi priporočil. Zato ga je sprejel Napoleon s posebno pozornostjo, v privatnem stanovanju, po večerji.
Ko je stopil pred tega suhega človeka, mučeniško bledega obraza in ognjenih oči, toda hladnega pogleda, ko je poslušal njegove besede, ki so bile tako modre in hkrati tako tople, velike, drzne, jasne, Zapeljive besede, ki odpirajo človeku nova obzorja, za katera je vredno živeti in umreti, se je Davillu zdelo, da je konec njegovega omahovanja, vsega nerazumevanja, da postaja vse na svetu mirno in jasno, vsi cilji dosegljivi in vsi napori vredni truda in vnaprej blagoslovljeni. Razgovor s tem nenavadnim človekom Je ozdravljal kakor čudodelnikov dotik. Vso usedlino iz prejšnjih let je na lepem odplavilo iz duše, ves pogašeni zanos, vsi mučni dvomi so dobivali svoj smisel in svoje opravičilo. Ta nenavadni človek je kazal tisto varno pot med skrajnostmi in nasprotji, ki jo je Daville kakor toliko drugih že leta in leta strastno in zaman iskal. In ko je okoli polnoči novi tajnik Cisalpinske republike stopil iz generalovega stanovanja v ulici Chantrine, je občutil nenadoma, da mu v oči silijo solze in da ga v grlu stiska prav ista trda in nepopustljiva tesnoba, kakor nekoč ob sprejemu Ludvika XVI., kakor nekoč mladeniču ob revolucionarnih pesmih in Mirabeaujevih govorih. Zdelo se mu je, da ima peruti, da je pijan In da mu kri, ki jo je čutil v grlu in v sencih, polje v istem ritmu kakor veliki utrip sveta, ki ga čuti utripati visoko nekje pod zvezdami te noči.
Spet so minila leta. Suhi general se je povzpel na razgledišče zemeljske oble in je potoval po obzorju kakor edinstveno sonce, ki ne pozna zatona. Daville je menjaval mesta in
položaje, snoval književne in politične načrte in se obrač®1 kakor ves ostali svet k temu soncu. Toda zanos, kakor slehef' ni zanos šibkih ljudi v velikih in nemirnih časih, se je i«1®" veril in ni izpolnil, kar je obljubljal. Daville je čutil, kako s® tudi on sam v sebi naskrivaj izneverja svojemu zanosu in ®® mu polagoma odtujuje. Odklej se to godi v njem? Kdaj se J® začelo in kako daleč je že to notranje ohlajanje? Ni si moj?®1 odgovoriti, toda vsak dan jasneje je spoznaval, da je ta» Samo da je tokrat bilo vse težje in brezupnejše. Stari reži"* je revolucija odnesla kakor vihar, Napoleon pa je prišel odrešenje od obojega, kot dar Previdnosti in kot tako zaželi na «srednja pot«, pot dostojanstva in razuma. Sedaj se je PB začela oglašati misel, da bi tudi ta pot utegnila biti samo bre*j potje, ena od mnogih prevar, da tako imenovane prave P°^_ sploh ni in da se človeško življenje izgublja v večnem hrep ‘ nenju za pravo potjo in v večnem uravnavanju krive poti, P, kateri hodi. Torej je treba pravo pot še naprej iskati. Po toi ko dvigih in padcih to sedaj ni bilo lahko in preprosto kako nekoč. Daville ni bil več mlad; leta in poprejšnje težke £ številne notranje krize so ga izmučile, zato je bil kakor toU* njegovih vrstnikov željan mirnega dela in stalnosti. Too francosko življenje se je gibalo v vedno hitrejšem ritmu 1 zahajalo na čedalje bolj čudna pota. Francija je okuževal® tem svojim nemirom čedalje več narodov in vedno širji kr°® dežel okoli sebe, ki so tako druga za drugo vpadale v ta P1 razigranih in zanesenih dervišev. Zdaj poteka že šesto let^ nekako od sklenjenega miru v Amiensu, kar se v Davillu njavata upanje in dvom, kakor .igra svetlobe in teme. P° v je ki zmagi prvega konzula ali pozneje cesarja Napoleona se J zdelo, da je odkrita trdna in stalna, rešilna srednja pot, }0 že nekaj mesecev zatem je bilo vse skupaj spet podobno »c potju. Ljudi se je loteval strah. Vsi so stopali naprej. mnogi so se začeli ozirati nazaj, že tiste mesece, ki jih je L, živel v Parizu, preden je bil imenovan za konzula v Tr® ‘ j ku, je Daville v očeh neštetih svojih prijateljev lahko * kakor v ogledalu prav isti strah, ki se je, nepriznan ih z ran, venomer oglašal tudi v njem samem.	.
(Nadaljevanje sledt>
Tel. it. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir. — Vnaprej:
Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubil«
--—-------...	K ,, TELEFON n-lROR IN 94-678 - Poštni predaj 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulic, S. PeUlco r-i*.	33-B2 - urnnv«;	- UL. SV. FRANC19KA it. 20
l HLDNISTVO: TRST — UL. MONTEUCHl 6-U. IhLEifON 93-808 1	»4b38	P _	nosamerna 40 din letno 1920 din. polletno 960 din. četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Zalozniltvo tržaškega tiska Irst 11-5374
ietna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir	FDK.1. v ted"u 2 *} "n H(Jf14/« 878 _ <jGI ASI Cene oalasuv Za vsak mm v sitim enega »tolpca: trgovaJu 60, tiuaucuo-upravm 120, osmrtnice <00 Ur, m Mali uglasi 30 Iti beseda - Vsi oglas: se naročajo pri upr
Stritarjeva ulica 3-1, lelef. 21-928 tekoči račun pri Narodn, banki v Ljubljani 800-14/5-3(5 0dg^;'r^'^^"^^^ISLAV HENKO - Izdaja ta tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst