Gospodarske stvari. 49. občni zbor štajarske kmetijskc drnžbe v-Gradcn 4. in 5. fcbr. 187S5. Dolžaost aaai jo, čeravno aismo v aobeni zvezi z graško kmctijsko družbo, gledu aa pod r už ai c c , ki jih družba tudi p<> dolciijeai Sta~ jiu>keai iai:i, razglasili aačit 4!)t.eani občaeaiu zboru. — Prva seja se začae 4. febr. ob 4. uii popoldae iu se bode poteai 5. febr. prcdpoldae v deželski biši dalje zborovalo. Obravaave bodo obsegale: 1. Poročilo osredajega odbora o njegovej delavaosti 1. 1872, ia kako da jc zvršil sklepe 48. glavaega zbora. 2. Račua od 1. 1871, volitev treb pregledovalcev račaaa za preteklo leto 1872. 3. Proračun za 1. 1873. 4. Poročila o tem, kako da se je obaesla reja aagleškib sviaj (berkširskega ia safolškega pleaieaa), ki se že eaa leta seai po deželi razde- lj"JeJ° ? 5. Kaj podajejo skašaje zastiaa amctaega ribarstva? 6. Po kterib pomočkib bi se zavlačeajn živiaske kuge v deželo v okom prislo ? 7. Bi se li zložba zemljišč v eao kmetijstvo godila po svobodai pogodbi posestaikov ali pa posiiuma? 8. Kako bi se sadjoreja povzdigniti dala aa oao stopnjo, aa kterej bi vsled agodaib podaebaib razmer labko bila? 9. Predlogi ia želje podružaic, besede udov, ako so se poprej prvosedaiku aazaaaile. 10. Prisodbe premij v daarjib ia svetiajicab za učiteljc in iaaajše posestaike, ki iaiajo poseboe zaslage za povzdigo sadjo- ia vinoreje, bačelarstva, svilarstva ia v pripravljaaji razaib semea. Predlogi podružaic, komu da se aaj premija prisodi, se morajo 14 dni pred občaiai zboroui aaglasiti ia dobro potrditi, sicer se aa aje pri obcaeai zboru ae bode oziralo. 11. Volitev prvosedaika, prvega aaiaestaika ia osredajega odbora, ki se iaia po pravilih poaoviti. Pri volitvi odboraikov se bode, kolikor mogoče, aa obe straai dežele gledalo. Dr. Mavricij žl. Kaiserfeld, Dr. Fr. žl. Hlubek, prvosednik. tajnik. Vse to se bode seveda neaiški obravaavalo ia potem aeaiški razglasilo brez vsega ozira aa slo veasko straa dežele. Gospodje si pač mislijo : Sloveaci se aaj popred aeaiški aaučijo ali poaemčijo, če bočejo z nami govoriti ali nas poslušati. Silao potreba bi bilo posebaega kmetijskega društva za doleaje Štajarsko, v ktereai bi delali aiožje, ki iaiajo glavo ia srco za sloveaske kaietovalce. Maogo se je že o teai govorilo ia pisarilo, a izpeljalo se ai aič. V zlate bukve bi zapisali aarodajake, kteri bi se te stvari krepko poprijeli ia jo dogaali. O vinstvu , ali kako se vino v kleti oskvbujc. (Spisal Franjo J.inuar.) Kakohio grozdje daje dobrega vina? Ako grozdje ai prav zrelo o trgatvi, tudi viao ae bo dobro; le od prav zrelega grozdja se dobi prav dobro, gladko, sladko, okasno in izvistao viao. Večidel jeseasko vreme te viaske lastaosti odloči. Zamore pa se z bolj raaimi trtami, to je, kterih grozdje poprej dozori, tadi še v slabem jeseaskem vremeau dobro ia okusao viao pridclati, kakor so aa primer: žlalitne aiušice, zeleaeič, klešec, tramiaec, beli ia rudeči špaajolj itd. Ako se tib oaieajeaih trt grozdje pomešaao stlači, so dobi še cel6 o slabi, niokrotai letiai precej dobro ia gladko viao, daai grozdje pozao v jeseai ai popolaoma dozorelo. Vsekako je pridelek takošea, da labko stroške povrae, kar ae gre prezirati. Kako se grozdje trga in sladin nareja? Ce je skozi leto bilo gorko, vroče vreme, ia je tudi jesea še topla, posebao pa suhotna, se proti jeseai obilao grozdaib jagod zgrbaači, to je: civeb aarcdi. Takrat se civebe ia sila pečeae jagode aajpoprej obercjo ia v kleti ali tlačilaici v posebca sod ali kad vsipljejo.. 0 tlačeaji ostalega grozdja se od drugega ali tretjega koša Ba te civebe ia jagode po dva ali tri škafe mošta vlije, potera pa aiocao vse zmečka in raztlači, bodisi z motiko, še bolje pa saažaimi aogami, iaače se civebe ne bi aavlekle ter bi sladkor in duh v ajih ostal brez koristi. Potlej se še s kakim drogom po tri ali četirikrat iia daa ta aaliv zmeša, dokler se ac stlači ia sladki mošt v sod vlije, kar se drugi ali tretji daa zgodi, kdor v eaeai dacva trgatev zgotovi; kdor pa več dai trga, tadi labko več sladiaa ai naredi na isti aačia. Ako bi se jaa civebe ia spražeae jagode staro, izvrstao viao vlilo, bo tudi sladiu po starem vinu okua iaiel, ia se veliko prej sčistil. Sladia je velike vrednosti; civebe paiaače stlačeaez dragiai grozdjem brez haska vtropiaab ostaaejo: lc žgaaje dado boljše. Koliko se naj za eno tlaSenje grozdja natrgaf Ko smo civebe ia spražeae jagode že poprej aabrali, se sedaj zaporedoma grozdje trga v škafe, iz kterib se v breate ali pute vsipavlje, ktere putarji aa tlačilaico aosijo. Ali tu bi se utegnilo preveč grozdja aakopičiti, ia potlej bi se tlačitelji še gibati ia tudi grozdja tlačiti ae mogli, če bi trgatev več dai ali cel6 več tedaov trajala. Zato je aajbolje, 90 k večemu 120 breat grozdja dopoldae natrgati m ga aa kraico spraviti. Dobro bo, ako začae edea, ko je že kakih 50 breat aa kraici, grozdje tlačiti, mošt se spušča v kad, in sčasoma se koš z obroči aaredi ia stlačeao grozdje vaaj zmeče. Kadar je število breat dopolBJeao, je tudi kos zgotovljea. Tako ravnaaje nevrjetno pospe.šaje tlačeaje; pa tudi ljudem po aoči odpočiti da, ki bi iaače cele aoči aiorali delati in bedeti, ker se koš ali tlačeaje po šestkrat v aoci poaavlja. Ako se pivi koš komaj ae le o petib popoldae naredi, je za odpočitek ljudem vaa aoč zgubljena. (Dalje.)