III. Številka. Vr*u v torek I (J. maja IslM. IVea, \\|V. ,,Edinost" izhaja dvakrat na dan. razmi nedelj in pnuniko*, zjutraj in zvetVr oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh uri zjutraj. Namenim* /imia : Obe iz. lan ji na leto . . . K|d. '21- — 7.a nanio večerno izdanje . 12'— /a pol leta, četrt leta in na meneč razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na naročite brez priložene naročnine ne uprava ne ozira. Na drobno ae prodajajo v Trstu zjtitranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake zjutranje Številke po a uvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. T Telefon 4tv. 4 nvč. V edinoMtf Je moč! 0SU«i računajo po vr*tali v petitu, '/ai večkratno naročilo m primernim popuatom. Poslana, osmrtnice in javne zalivale, domači otrlasi itd. »e računajo po poirodbi. V m j dopini naj poSiljajo uredništvu. Net'rankovani dopiai «e ne »prejemajo. Kokopiai xe ne vračajo. Naročnino, reklauiarije in <>gln«t* *pre-jema iipravništvo. Naročnino in ovrlase je plačevati lopo Trat. l're4nišlvo in tiskarna «e nahajata v ulici Carintia Stv. lkJ. lpnivništvn, »H-pmvništvo in sprejemanje luserulov v ulici Moliti piccolo 5tv. II, II. nndatr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik Lastnik konsorcij lista „Edinosti", Natisnila tiskarna kousorcija lista „Kdinoat" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejle vesti.) Dunaj 15. »Vaterland« priobčuje dopis grofa Hchonborna, prvega provodnika upravnega sodišča, v katerem ho inti izreka o kritiki, ki kg je zadnjič vršila v nižoavstrijskem deželnem zboru o znanem odloku upravnega sodišča. Grof Sehonhorn izjavlja, da liode sodišče, kateremu je on na čelu, prosve-dovalo vedno ne proti dvomu, ki se je izrekel glede nezmotljivosti pravosodstva, ampak proti kritiki, ki ni stvarna, ampak žaljiva, ki ne preiskuje utvari, ampak obreka in psuje osebe. Praga li">. Deželni zbor je pričel debato o proračunu za leto 1899., tekom katere govori posl. prine Friderik »Selnvarzenberg o vzrokih propadanja industrije in poljedelstva ter obžaluje, da Avstro-Ogerska ne išče, kakor druge države, novih mest za razpečavanje svojih proizvodov. Govornik naglasa, da je delovanje deželnega zbora dokazalo, da ta ne želi boja in prepirov, ter se pri tem sklicuje na odložitev sklepa glede uničenja nemških mandatov. Skrajni čas da je že, da se v saniranje političnih razmer store koraki, ki bodo zaželjeni svrhi zailost vali. Paragraf 14. v tem pogledu ne more zadostovati. Na Češkem da bodo vse češke politične stranke združeno delovale na to, da zmaga pravica. Posl. K rama F izjavlja, da ostanejo Mlado-čebi zvesti svojemu programu, ter da vstrajajopri zahtevi o državnem pravu in pri načelu absolutno pravičnosti in jednake vrednosti. Jezikovne naredbe da so prvi korak na potu, po katerem se dosledno lahko zadovoljijo vsi narodi v državi. Posl. Herold izjavlja, tla se sedanja kriza ne tla odpraviti s S 14..Tu se ne gre več za pomir-jenje nemško-češkega prepira, ampak za konllikt PODLIH T K Iv. Na kmetih. 9 --f »Spisal Volu k s. -— III. »Sedeli so na verandi in pušili cigarete. Počasi in vonjavo se je vzdigni lini modrikasti dim v čisti zrak. Na mizi so stale buteljke z vinom in okrog vitki kelhasti kozarci. — Dolgčas je! — je vzdihnil po dolgem časti mladi Kcich, ki je na pol ležal v velikem amerikanskom gugalnem stolu. — Da, prijatelj ! — je pritrdil drugi, tretji pa je prikimal leno. — V Trst pojdein> ali v »Švico, ali na Dunaj. Tul caj mi res že preseda vse! — — In punice? — — Ha ha! (Hovek se kmalu naveliča kmetske nedolžnosti! — se je zasmejal surovo. Posebno, če je več ni! — jo pritaknil drugi in se namuznil cinično. liili so pravi pristni produkt velikomestne vzgojo in veli komestnega življenja, vsi ti trije mladi ljudje. Momentanno vživanje, to jim jo biljrdeviza. Za drugo jim ni bilo; sploh niso imeli niti smisla za kaj plemenitejšega in višega. Jsledice svojemu jMiotopiinju, Ker je že minulo I os«*in dni, odkar ho zastopniki manjšine dobili poriv, poživljam deželni ibor, naj se odloči o tem.« ()l»e ti izj vi sti značilni. Sedaj pa prosimo, da Iti ja primerjali s postopanjem deželnega maršala na Češkem. V vseli avojili izjavah se prine Lohkovic poslužuje češkega in nemškega jezika, o i čemer je še opomniti, da je v kraljestvu češkem le tretjina prebivalstva nemška, dočim sti na < igriškem in v Istri dve tretjini prebivalstva Slovenci in Hrvatje. Spomniti so pa moramo tudi na postopanje hrvatske večine v deželnem zboru dalmatinskem. Tam je le šest italijanskih poolaneev, a ti smejo ne le govoriti italijanski, ampak vsi njih italijanski sestavljeni predlogi sr tildi poštevajo in se uradno vsprejemajo v stenogrnfični zapisnik, ila-si v Dalmaciji ni italijanske narodnosti. Te primere dokazujejo jasno dovolj, na kateri strani da se vršiti pravičnost in toleranca : ali na strani Slovanov, ali na strani nasprotnikov njihovih. Od gospodov Campitellija in Pajerja ne zahteva nihče, da hi zato, ker stil predsednika dež. /boru, nehala biti pristaša svoje stranke in svoje narodnosti, da-si hi na vse zadnje smeli pričakovati od predsednika dež. zbora, da mu bo postopanje objektivno nasproti vsem strankam. Opozoriti pa moramo na to, da sta gg. tudi predsedniku deželnega odbora, to je, izvrševalnega in upravnega organa v vseli stvareh deželne avtonomije. Zadošča, ako omenimo, da ima deželni odbor jurisdikcijo nad občinami, ljudskimi šolami, bolnišnicami, človekoljubnimi zavodi itd., da dokažemo, kako opravičeno je vprašanje, da-li ljudje, ki podaj ej o take izjave, morejo dati kakoršno si bodi jamstvo nepristranosti in objektivnosti. Ne, to sta zastopnika svoje stranke in nič druzega. Ako stranka voli le svoje pristaše v deželni odhor, ni to popolnoma pravično, ali umevno je vendar. Gospoda Campitelli in dr Pajer sta pa od vlade postavljena na čelo avtonomne uprave. Slovenci so v 11 točkah označili svoje zahteve. Ni po jedni sami teh zahtev ni kršena pravica Italijanov. Slovenci zahtevajo za-se le to, kar Italijani že imajo. Njih predlogi izhajajo le iz prod-postave, da hi.morali hiti jednakopravni obe narodnosti. Po menenju dr. Pajerja pa bi jeduako-pravnost Slovencev pomenjala ponižanje in obuboža nje njega italijanskih volilcev. To da hi hilo grobišče italijanske svobode, cipresa na grob italijanske časti. Italijanski ponos, italijanska svoboda in italijanska čast zahtevajo torej, tla so Italijani gospodarji, Slovenci j»a da morajo ostati podaniki in helotje. Ob takem umevanju stvari seveda ni mogoče misliti na spravo. Izjave Pajerja in Campitellija ne potrebujejo nikakega komentarja, poklada se jim celo preveč časti, ako se bavimo žnjimi. Te izjave involvirajo odkrito žaljenje, ki se je zalučalo v obraz Hrvatom in Slovencem. Gospod Campitelli more misliti o svojem jeziku kakor hoče, ali to je gotovo, da isti ni dobrodejno vplival na njega samega. In ali moremo imenovati omikanega in kultiviranoga takega človeka, ki žali jezik drugih in ga označa kakor inferijorinega, jezik, katerega govoriti dve tretjini prebivalstva v deželi ?! Hrvatski in slovenski jezik je jezik jednoga naroda, in to naj hi zadoščalo vsakemu v resnici izobraženemu človeku, da bi ga - spoštoval! Ne prihaja nam mi misel, da bi g. ('umpitcllijii govorili o lepotah našega jezika, da hi ga poučevali o obilici našega slovstva, na katero smo mi ponosni ravno tako, kakor je on na italijansko. To hi hilo tako ali tako zastonj in bi ne imelo nikakega vspeha. Slovenski in hrvatski jezik pa je jezik velike večine prebivalstva in g. Campitelli kakor zbstopnik oblasti je dolžan občevati z zastopniki tega naroda — v njih jeziku. O tem je čisto vsejedno, da so isti v deželnem zboru v manjšini; oni predstavljajo jeden del prebivalstva in sicer pretežni del, in imajo torej pravico zahtevati, da predsednik deželnega zbora občuje žnjimi v njih jeziku. Povsem brez pomena je tudi, ali slovenski poslanci umejo laški ali ne. Izobrazba, kultura, zgodovina in poznanje jezikov ne odločajo v stvari: tu gre za narodno in poiitiško pravo. Katere zaključne posledice pa moramo izvajati iz rečenih izjav ? Nič druzega, nego to, kar smo že ponovili: tudi iz teh izjav se kaže potreba spremembe volilnih zakonov r A rs f rij i; />utrm pa tudi /Httrfhn, da Iti dtntiira rtrlnrnrffa rftora ohranila rrr pozornosti alomitkrtnn tn hrvatsketna narodu r pokrajinah avstvijsketja Primorju! (Pride še.) Zgodovinske črtice. t Po Jos. Apili-ovi knjigi: Slovenci in 184N. leto.I (Dalje.) •J. Spomenik Prešernu. Sedaj, ko nabirajo po vsej »Zjedinjeni Sloveniji« darove za Prešernov spomenik, ki naj se postavi v beli Ljubljani, otmimo pozahnosti ono pismo, katero je pisal nemški pesnik Anastazij (vrun slovenskim rodoljubom, ki so nabirali za nagrobni spomenik našemu duševnemu velikanu. Imenovano pismo se glasi : »Prevzeli ste lepo, hvalevredno nalogo, da se zaznamuje potomeem kraj, kjer so se izgubile v kraljestvo duhov pozemeljske stopinje neumrljivega moža. Vi nabirate darove za spomenik našemu vrlemu Preširnu, Ko sem čital Vaš poziv, čutil sem dvojni razlog, da ga slušam: prinašajo svoj dar mrtvecu, ne ustrezam pozivu samo kakor sin dežele, kateri je pesnik obogatil in oblnžil jezik, ampak hočem v pričo Vas, gospoda moja, položiti še drugi mrtvaški dar na to gomilo: nnjiskrenejšo, neugasljivo zalivalo, katero je dolžan učenec bivšemu učitelju svojih mladostnih let. Njemu pred vsemi gre hvala, da je iskra, speča v deških prsih, postala plemenitejši plamen in da je nerazvita kal postala cvet. Mož, čegar odisejski duh »je videl mnogih ljudij mesta in proučil njihove šege«, čutil je živo, da je omi k a n n a r o d 11 i jezik dohro-dejna reka, ki ima na dnu zlata zrna višje omike, ki jedina more pomiriti in preosnovati svet, v bolesti se vijoči. V tem smislu je os ta vil ranjki svojemu narodu v svojih spisih najdražjo de dšeino«. Tal>o je pisal mož, ki se je prišteval Nemcem. Ako bi nam bile avstrijske vlade dobro želele, skrbele bi bilo, da omikamo narodni jezik z zadostnim številom nižjih, srednjih in viših šol. Ker nam je pa vedno in povsod usiljevala le ponen.ee-valno zavode, nikar se nič ne čudimo, ako nam je glede slovenske šole v Trstu rekla v poznani ljubezni do nas Slovencev, da je za tržaške Slovence že zadosti preskrbljeno z šolami po okolici! /Jediiijcna Slovenija. Nemogoče, rekli bi dandanes, da je bil prvi, ki je snoval zjedinjeno Slovenijo, ultra-Nemec. Stvar je bila taka : V Kromeriži so poslanci osnovali tri parlamentarne klube in sicer 1. slovanski klub, "2. središče in 3. levico. Najvažnejši je bil slovanski klub, ker v njem so bili Oelii, Malorusi, Slovenci in poljski kmetje. Klub se je postavil na strogo narodno in dosledno federalistično stališče. V središču pa so sedeli nemški centralisti. Levici je zložil program ultra-Nemec dr. pl. Lohner: Avstrija mora biti federativna država petero narodnih držav: poljske, češke, slovenske, laške in nemško. K slovenski Avstriji bi pripadala Kranjska, Stajarska in Koroška južno od Drave in slovenski del Goriške; upravni jezik bodi slovenski ; tej državi bi mogle pristopiti Hrvatska in Slavonija. V vsaki državi naj bi bil poseben parlament in vsaka država bi imela svoje najvišje sodišče. Volitve v osrednji parlament bi se vršile nekoliko neposredno, nekoliko po deželnih zborih«. Da je Nemec Lohner imel v mislili tudi hiško državo — bilo je le radi tega, ker je gorenja Italija spadala takrat še k Avstriji. Tudi so mislili vsi, da so Dalmacija, Istra in Trst popolnoma laške dežele. A vsi znamo, da je bila laška večina v Dalmaciji le umetno sestavljena, in daje taka večina tudi v Istri sedaj, kakoršna je bila prej v Dalmaciji. Ako bi v Trstu ne poitalijanče-vali našega ljudstva, ko bi v Trstu ne dajali laški podaniki mestu laškega lica, mogli bi reči tudi glede Trsta : T r s t j e naš! Ako pomislimo vse to, torej odpada v programu levice »laška država«. 'Nemška levica je imela torej pred dobrimi 50 leti v svojem programu skoro vso našo »Zjedinjeno Slovenijo«. Se več! Imela je tudi: »Jugoslovansko državo«, kajti k zjedinjeni Sloveniji naj bi pristopili tudi Hrvatska in Slavonija. Ako primerjamo program takratne levice r našim programom, reči moramo, da smo hvaležni Nemcem za takratno naklonjenost. Nemška levica se je borila pred 50 leti za nas, a mi nadaljujmo nje delo, da ne bomo le sanjali o jugoslovanski državi, temveč da že mi doživimo oni dan, ko bomo praznovali združenje: Stajarske in Koroške južno od Drave, Kranjske, Primorske, Dalmacije, Hrvatske in Slavonije. V to pa pomozi Bog in sreča junaška! (Pride še.) Politični pregled. TK!^T, U>. maja IMW. Odkrita beseda skupinam desnice. »Politik« s«• bavi v zac'nji številki svoji na uvodnem mestu — kakor že omenjeno — z razmerjem med skupinami desnice državnega zbora. Zlasti pa z razmerjem Poljakov, katoliške ljudske stranke in Jugoslovanov do Cehov. Praški list prihaja do zaključka, da je desnica vzlie vsem pojavom nejevolje trdneja nego kedaj poprej. No, do nas Jugoslovanov pa ima resnih, da-si—o tem ne smemo dvomiti — gotovo najdobrohotnejih posvaril. Po tem je že možno soditi, da je praški list z našimi poslanci zadovoljen in da njega svarila veljajo bolj naši javnosti, in ne v zadnji vrsti našemu novinstvu. »Politik« prcdbaciva temu novinstvu, da dolži Ćehe partikularizma in da zahteve od njih, naj umaknejo svoje državnopravne zahteve in da naj se postavijo na stališče, da bodi spravami Češkem odvisna od zadovoljenja želja Jugoslovanov ! Daje nam v pomislek, da tudi Cehi sami niso mogli zlomiti do sedaj krivice, ki jo trpe na Moravskom in v Šleziji. Koliko težavneje bi bilo, ako l)i svoj boj za ekzistenco vpleli v boj Jugoslovanov. Potem pravi, da po zagotovljenju ekzistenee Cehov dobimo še le tudi mi trdno garancijo, da se izpolnijo tudi naše pravne zahteve. Temu ne moremo opo-1 rekati in konstatujemo tu slovesno, da smo tudi mi izjavili z zagrebškim »Obzorom«, da gre češkemu vprašanju prvo mesto, ter da gre Cehom prvenstvo v zavezništvu avstrijskih Slovanov. Ob vsaki priliki smo bili glasniki vzajemnosti v tem zmislu, da vsaka pridobitev naših zaveznikov je tudi naša pridobitev. In mi se tudi v svojem trpljenju iskreno radujemo na vsakem koraku, ki ga je storilo katero si bodi slovansko pleme na trnje v i poti do jednnkopravnosti. Taki smo bili vedno, in taki ostuneino za vedno! Opravičeni smo do menenja, da praški list ne ume prav vzrokov in smdri naših obupnih klicev. Nikdar in nikjer nismo hoteli reči, da nam naši zavezniki nočejo pomagati, par pa smo prišli, tlo a ver jen ja, da je v sferah, ki so izven mej sedanje većine, struja tako nasprotna nam Jugoslovanom, da nam jednostavno hrani naša narodna rast, da hi se svojimi glasovi podpirali tak sistem!! Mi se moramo rešiti iz te konstelacije, da se nam ne poreče, da smo sami sankcijonirali svojo nesrečo. Nič nimamo proti temu, marveč se bomo veselili, ako se vsi postulati češki uresničijo pred našimi. Mi smo izjavili v članku »Mera je polna«, da bi potrpeli še nekoliko časa, ako bi zistem spoštoval vsaj status quo. Dovolj velika je že mera I dosedanje krivice. A mi bi jo nosili še nekoliko časa — toliko, da pride na Češkem pravica do svojega triumfu — ako bi ne videli, da se na to staro veliko mero krivice vrhovati nova krivica za krivico. Ko pa vidimo, da vladni zistem sklepa ravno sedaj in na ostentativen način svoje pakte z našimi nasprotniki, ko vidimo, da ljudje, ki niso le naši, ampak nasprotniki načel, na katerih sloni vsa desnica, triumfujejo na vsej črti, ko vidimo jasno in odločno voljo vlade, da tu načela, na katerih sloni sedanja večina, ne smejo veljati tudi za nas Jugoslovane, in ako bi videli še potem — ta »ako« smo povdarjali že zadnjič — da večina nima vsaj toliko moči, da bi zaustavila usodno smčr zistema in bi ustvarila vsaj nekako premirje — ali je čudo, da si postavimo potem vprašanje: ali nam dopušča naša čast, da bi ostali v tej konstelaciji? Cesa nam je še iskati v tej večini?! » Vse je res, da tudi Cehi še trpe veliko krivico, sosebno na Moravskem in v Šleziji. Ali trpe jo — kakor konstatuje tudi »Politik« — po nasilju nasprotnikov in po gorostasni krivičnosti volilnih redov in po žalostnih ostalinnh iz prejšnjih časov. Pri hm je utvar vse drugačna iti veliko bolj žalostna : mi ne trpimo le v sled prejšnjih krivic, ampak vidimo, kako se nam polozenje slabša po jasni volji uprave države! Nam je računati z žalostnim dejstvom, da ni v dobi Pretisovi ni v oni Rinahlinijevi ni padalo doli na nas toliko ljutih udarcev, kolikor jih je padlo sedaj v par mesecih sem. To naj uvažujejo Cehi in umeli nas bodo, zakaj smo pri kraju se svojo potrpežljivostjo in zakaj moramo zahtevati od s\ojih poslancev, da naj nam ne nudijo več sramotnega prizora, da bi nudili svojo pomoč roki, ki nas tepe. Naše iskreno sočutstvovan je do slovanskih bratov pa ostane nespremenjeno. Ako tudi pride do tega, kar je skoraj neizogibno, ker skoraj ni več misliti na to, da bi zistem zaustavil korake na poti, ki jo je ubral z vso odločnostjo v svoji primorski politiki, ako bodo torej potisnjeni iz sedanje večine, vendar bomo vsikdar zahtevali od njih glasno in odločno, naj bodo prvi med prvimi, ko bo trebalo povzdigati svoj glas za kakoršnje si bodi češko ali sploh slovansko pravo! Tridesetletnico državnega Šolskega zakona praznujejo ravnokar razni — nemško-liberalni kon ven ti kiji na Dunaju, v Brnu, v Građen itd. .Široke mase pa se niti ne spominjajo tega jubileja. Pa tudi nemško-liberalni shodi tem povodom imajo na sebi vidno potezo melanholije. Ne slave toliko tega, kar je prinesel ta državni šolski zakon, ampak razni govori opominjajo bolj na to, kar so pričakovali od istega, a — ni došlo. Prav zanimivo je čitati poročilo o shod u v Brnu. Kosojedni trdili, kako je novi državni šolski zakon v velikem boju med cerkvijo in državo za nadvladje v šoli odločil za načelo svobode, so govorili drugi, kako globoko notri je država pod vplivom klerikalcev. Za božjo voljo, to vendar ni mogoče. Novi šolski zakon je v veljavi že ,!H) let in bi se bile morale v tej dobi pokazati vse njega posledico, seveda v liberalnem zmislu. A država je bujo vendar-le še v rokah klerikalcev. Torej ? ! Še jedno protislovje. Jedni so slavili novi šolski zakon, ker je zlomil klerikalni vpliv v šoli, drugi pa so jadikovali, da Neinccm primanjkuje nemško čutečih — duhovnikov. In zopet moramo vprašati logiko nemških liberalcev : kako naj nemško čuteči duhovnik vpliva na šolsko vzgojo, ako — no sme v šolo?! Tu ni druzega: ali so prvi le renomirali neslano, ali pa so klici drugih po narodni duhovščini bili — laž in hinavščina. Upravno sodišče in avtonomija občin. Krščanski socijalisti dunajski so zapričeli pravo vojno proti upravnemu sodišču radi znane razsodbe, da občine ne smejo prispevati za cerkvene zgradbe. Že v deželnem zboru nižeavstrijskem so strastno kri ti kovali 110 le omenjeno razsodbo, ampak so hudo napadali tudi posamične sodnike rečenoga sodišča. V razpravo je posegel tudi župan dr. Ltieger, ki je dokazoval v daljšem govoru, da po načelu, ki je jo izreklo upravno sodišče, no bi smele občine prispevati za nikuko človekoljubno napravo in tudi v slučaju, da je prišel kakov vladar v deželo, ne bi smele potrositi ni novčiča za vsprejem. Sploh o.l vseh strani, kjer je bila le kaka možnost, se v je antisemitska večina deželnega zbora nižeavstrij-slcega uprla nazoru upravnega sodišča. Včeraj pa je bilo na Dunaju 17 shodov, na katerih se je vsprejela resolucija, poživljajoča vlado, naj brani avtonomijo občin in protestujoču proti razsodbi upravnega sodišča. Mej tem pa je predsednik teinu sodišču, grof Sehonhorn, objavil v- »Vaterlandu« izjavo, s katero protestujc proti toli krivičnemu kritikovanju razsodbo in proti napadom 11a posamične sodnike. V se prav, ali v toliko imajo gotovo prav krščanski socijalisti, da jo večkrat omenjena razsodba prekopionila vso dosedanjo prakso in da nastane nepregledna vrsta zadreg o raznih prilikah, ako bi uprava države zahtevala, da se morajo občino točno in dosledno pokoriti načelu te razsodbe. Razoroževalna konferenca. Včeraj so došli v Haag zastopniki Avstro-Ogerske in Nemčije. Včeraj so je prijavila oficijelna lista onii; držav, ki bodo zastopane na konferenci. Teh jih je 25. Crnogoro bodo zastopali ruski delegatje. Vseli pooblaščencev bo 90. Otvoritvena seja bo v četrtek. Apostolski nuncij Tarnassi je odpotoval v Luksenhurg in sieer po ukazu državnega tajnika Rampolle. To je nedvomno znamenje, da papež ne bo zastopan na konferenci. Domače vesti. 0 smrti pok. finančnega svetnika Toms-Žlea. Iz krogov, ki so v pohiženju takem, da morejo hiti dobro poučeni, smo dobili par podatkov 0 službenem razmerju j>okojnega svetnika Toma-žiča, katere priobčimo radi, ker ne bi hoteli, da bi se godila krivica komnr-si-bodi. Na finančnem ravnateljstvu je bilo znano sploh, da jo bilo pok. Tomažiču — ko je bil po njega imenovanju davčnim svčtnikom premeščen iz davčnega oddelka — I zagotovljeno, da se o prvi priliki povrne zopet v rečeni oddelek. (Jledč dušnega stanja pokojnikovega je zanimivo, kar pripoveduje neki prijatelj njegov, ki ga pozna šo izza dijaških let, torej kakih 20 let sem. Tomažič je že v inladeniških let živel najraje sam za-so, je bil vedno tih in nezadovoljen. Sedaj mu ni ugajalo to, sednj ono. Poleg tega pa je bil takrat in vedno pozneje kakor uradnik tako priden in delaven, da si je zares z delom pokončal svoje živčevje. Značilno za njegovo duševno stanje v zadnjih časih je n. pr. to, da jo potem, ko je bil imenovan finančnim svetnikom, govoril med svojci, da ga ho č o j o spoditi iz služb o. Vse to kaže, da jo pokojni blagi in nepozabni Tomažič mnogo trpel, telesno in dušno. Prepovedali i/let. Glasovita »Unione Gina-stieat je namerjala prošle nedeljo prirediti izlet k »Lovcu« — in corpore seveda ter z godbo. Politična oblast pa je ta izlet prepovedala, sklieujč se na točko 7. zadružnega zakona, ki zabranjuje shode na planem za časa zasedanja državnega ali deželnega zbora v mestu zborovanja in v okrožju petih milj. — Laški listi oporekajo tej odredbi trde, da navedeni zakon volja lo za politične shode, ne pa za izlete v privatno zabavo. Občili /bor avstrijskega Lloyda. Včeraj ob potili popoln dne se je vršil pod predsedništvom Viktorja pl. Kalehberga 77. občni zbor delničarjev avstrijskega Llovda. Vlado je zastopal predsednik pomorskega urada, Ernest Beeher. Po običajnem pozdravu od strani predsednika in po izvolitvi skrutim: torjev in overovalcev zapisnika čitalo seje (seveda v italijanskem jeziku) poročilo o prometu, iz katerega sledi, da je imel Llovd zadnjega leta 514.2H7.22 gld. čistega dobička. Predlaga se dividenda po 20 gld. od delnice. Rafael Luzzatto je izrekel željo po drugi železniški zvezi ter je priporočil, da se poročilo odobri. Delničar Kirschner je konstatiral, da je bila množina prevažanoga blaga prošloga leta od obstanka društva do sedaj največa in da so jo tudi dividenda povišala za 4 gl. — ter je predlagal, da so izrazita predsedništvu in ravnateljstvu priznanje in hvala z vstajenjem z edežev. Po zahvali predsednika so se odobrili poročilo, sklepni račun in predlog gledć dividende, ter se je podelil upravnemu svetu abso-lutarij. Na dopolnilni volitvi so se izvolili znova Emil vitez Skoda v upravni svet, za revizorje pa Filip Artelli, Jakob Kano, Karol Guttmann in Josip Mondolfo in namestnikoma revizorjev Rafael Luzzatto in Josip pl. Rurgstaller-Bidischini. Nazadnje so so izžrebale serije raznih posojil v svrho amortizacije. Z n liiožko podružnico sv. Cirila In Metoda je nabral g. Z. v veseli družbi 2 gld. — 1 gld. (.)S nč. od par kraških komparetov na Op-činah. — Na svatbi g. Drag. Starca na Konto-velju S gld. 40 nč. Javen preklic. Tudi k meni je prišel neki sluga od magistrata z nekim italijanskim spisom. Jaz sam no umem italijanskih spisov. On pa mi jo pripovedoval, da moram podpisati, ako hočem ostati Tržačan. Govoril je tako zvito, da sem mu konečno verjel, da zgubimo res vse pravice, ako no podpišemo toga spisa. Sedaj pa, ko sem izvedel, za kaj se gre, da je bil namreč oni spis lo protest proti osnutju okrajnega glavarstva, prekli-oujem j avno svoj podpis in obžalujem, da sem se dal zavesti. Pri sv. M. Magd. spodnji dne 15. maja 1 Silit. Josi p F a k i n hšt. 70. 1/. koruiiiia nam pišejo: Dne 14. t. m. so imeli tu krščanski socijalisti svoj shod. To je, 1110-rali bi ga imeti, kajti v resnici ni bilo možno zbo- rovati, ker so to z nasiljem preprečili italijan J-liberalci in z istimi zvezani socijalisti. Liberalci so grozno zasramovali vsi-, kar je postavljeno od lloga in od cerkve. Z nnjgršimi izrazi so napadali duhovščino. Takih besed še nismo čuli. Huje so se vedli, nego divjaki v Afriki. Ko jo hotel govoriti veleč, gospod Faidutti, so kar z besneli. A to jim še ni bilo dosti. Zvečer, pozno v noč so šli zasra-movat še gospoda župnika. Kormin postaja res fra masonsko in židovsko-liheralno zavetišče in že vidimo sad, ki ga dozorevajo ti nauki in izgledi. Neki teh divjakov je prišel domov pozno v noč. Jol je razsajati, da je bilo groza. Žena je klicala na polnoč in slednjič — ko ni bilo pomoči od nikoder jo skočila revi ca skozi okno, kjer je obležala na mestu. Pake so posledice poživinjenju vseh čutstev ! Zalivala. Naprošeni smo, da objavimo nastopno zahvalo: Od nekdaj me je proganjala nesreča. Določen sem bil od starišev, da postanem učitelj. Razmero pa so bilo take, da so ni mogla uresničiti ta želja moja. Potrdili so me v vojake, v vojno mornarico. Šlo mi je dobro, ali dne 1H. februvarja 1KH1. se mi je zgodila nesreča, da sem padel tako nesrečno, da sem si nogo zlomil. (Mm sem ozdravil nekoliko, so me poslali »lomov. Polagoma sem ozdravil popolnoma in oprijel sem se kmetije. Ali tudi v tem mi ni bila sreča mila. Gospodarstvo peša grozno po vsej okolici; trtna uš nas uničuje, furlanski mlekarji nam delajo grozno konkurenco, imel som nesrečo z živino, poginili sti mi dve kravi zaporedoma. Tako nisem mogel ne naprej ne nazaj. A vso bi bil še pretrpel, da se mi niso rogali znani odpadniki: zdaj imaš, zdaj naj ti pomagajo tisti Slovenci! To me je peklo, da so mi silile solze, toda no radi sebe, ampak radi njih, ki so šo tako nezavedni, ki zatajujejo svojo lastno mater, ako videjo le kako mrvico dobička. Zlasti ino je žalilo, ko sem čul te izdajice tako žaljivo govoriti o naših poštenjakih proseških. In glej, ravno ti so se me usmilili in so mi podelili malo pomoč. Zahvaljujem so jim iskreno na njih delu usmiljenja, zlasti pa gg. Neekermanu iti Marinu Lukša. Obljubljam jim, če tudi mi nesreča uniči vse, zvestobo moje do svojega rodu mi ne uduši nikdar. Na Kontevelj 11, dne 14. maja lHilO. Anton Star c. Požar. Sinoči ob 11. uri po noči je nastal požar v ulici Cassa di Rispannio, v Josipa Klan-čiča prodajalnici suhega mesa. Ogenj so pogasili kmalu. Škodo je okolo 100 gld. Iglo požrla jo desetletna deklica Marija Bole, ter ji je ista obtičala v goltatieu. Deklico so spravili na zdravniško postajo in od todi v bolnišnico. Krvav fin. V neki žganj a rij i v ulici Sette Fontane jo danes predpoludne došlo do prepira med ogljarjem Ivanom Karižem in tovarišem mu Ivanom Valenčičem. Kariž je slednjič potegnil nož in ranil Valenčičn na vratu. Poškodba je težka. Valenčičn so odveli v bolnišnico, Ka riža pa v zapore. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od ViSjelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo! Zaloga in tovarna pohidtva vsake vrste o« t Alessaniro Levi Miuzi v Trstu. Piazza Kosario žtev. 2. (Šolsko poslopje). Bogat izbor v tapetarijali, zrcalih in slikah. Ilustrirali eenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se 11a hrod ali železnico, brez da Id se /a to kaj zaračunalo. »Nrtš« *traža . l'snjamki mojster / malo gotovino l»i so lahko aasolil v vrčem trgu na slovenskem Štajerskem na »elo ugodnem mostu. Slovenskemu narodnemu zdravni-k u so nudi lopa prilika, naseliti se v velikem, iKigatem trjj.ii na Spod. Štajerskem, kjer ho imel sigurno zelo lepo prihodnjost. V istem kraju so Ito prihodnje loto oddn-jala edina slovenska gostilna v najem; gostilna jo jako doltro obiskana, ker v njo zahajajo vsi narodni krogi iz trga in okolice. Kdor ,.oli kaj natanjonojoga izvedeti, naj se obrne do »Nase straže« v Ljubljani. (>|>etovano in nujno opozarjamo vse resnične Slovenke in Slovence, d:i naj nikari ne pozabijo na »Našo stražo«. Kdor še vedno ni nje ud, naj pristopi nemudoma, kdor pa je sam ženjeni člen. naj po možnosti skrbi za t<>, da store svojo narodno dolžnost tudi njegovi znanci in prijatelji. leimo sc od Nemcev in Tjnhov narodne požrtvovalnosti! ('e za morejo oni vsako leto v »Siidmarki« in Legi nazionale« zbrati stotisoeev za boj zoper naš narod, zberimo Slovenci v »Naši straži« za svojo obrambo vsaj tisočakov ! Veliko odličnih in premožnih Slovencev še pogrešamo med členi »Naše straže«. Brezbrižnost je naš kardinalni greh ; brezbrižnost je vzrok našemu žalostnemu narodnemu položaju, brezbrižnost nas ugonobi. Zato nujno kličemo: pristopajte k »Naši straži«! Tdnina znaša samo eno krono na leto, ustanovnimi pa enkrat za vselej f»0 kron, ki se lahko plačajo v letnih obrokih po 10 kron. Različne vesti. Kakor so jih stari učili, tako bodo mladi vpili. Nekje na Nemškem je obiskal krajni šolski nadzornik, tako znani šolski oče, domačo narodno šolo. Vse je našel v najlepšem redu, le to mu ni ugajalo, da so dečki vežbali svoj umetniški ukus na šolskih klopeh z izrezovanjem imen in raznih več ali manj popolnih slik v iste. Posvaril je torej prav očetovski mlado umetnike. Učenci v prvih klopeh so se začeli britko kosati ; pobiti so povešali oči. V zadjih klopeh pa je začelo nevarno vreti. Vsi so gledali na jedno in isto mesto, kjer je bilo vrezano ime — istega šolskega očeta samega, z letnico in dnevom. Ne treba praviti, da je bilo im.: gospoda nadzornika vrezano še od tistih časov, ko je on sam hodil v šolo. Učenci so se navihano smejali. Kaj je dejal šolski oče, o tem molči zgodovina. Delavsko gibanje. Iz Liittieha brzojavija jo dne 15. t. m.: Štrajk v naši dolini je sedaj večinoma zaključen, ker se je delavcem dovolil pot-odstotni povišek zaslužka. Več od polovice štraj-kujočih delavcev, ki so sprva zahtevali dvajsetodstotni povišek, so začeli zopet delati. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dtlliaj Ki. Dvorni svetnik Heiterer-Skoller je pozval deželnega maršala, barona Gudenusa na dvoboj, radi debate v deželnem zboru nižeavstrij. radi razsodbe upravnega sodišča o prispevanju občin za cerkvene zgradbe. Heiterer se je čutil žaljenega, kajti bil je referent na dotični razpravi. Dtmaj IG. Na vprašanje »Pester Llovda«, da-li jo res, da avstrijska vlada tudi v slučaju, da pride do popolnega sporazumljenju v bančnem vprašanju, 110 vsprejme brezpogojno tudi drugih na-godbenih predlog, ampak da smatra povišanje kvote kakor neizogibni pogoj, odgovarja »Fremden-blntt«, da je v Avstriji jedno samo meuenje, in to jc, da ni misliti na rešenjc izvestnih nagodbeaih vprašanj, ne da bi se kvota primerno povišala, kar je avstrijska vlada tudi že izrekla v nagodbenem odseku. Oorfca K). «Eeo del Litorale» potrja, da bo knezonadškol' Missia v konzistoriju, ki bo meseca junija, imenovan kardinalom. Včeraj jo vladika tržaški, monsignor Sterk, obiskal knezonadškola. Cliarlerol li>. Odbor združenja rudarjev je sklonil sinoči, da delavci morajo zopet na delo telila se štrajsk ima začeti zopet, čim bi gospodarji ne držali svojih obljub. Pravit Iti. <'len gosposke zbornice knez Krnil Egon Kiirstenberg, je umrl. „EDINOST večerno in zjutranje izdanje se prodaja, mzun v drugih navedenih tobakarnah, tudi na južnem kolodvoru. Assicurazioni generali V TRSTU. 11hnAtvo ustanovljeno leta ls.'H.t To društvo jc raztegimlo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, ponehno pa: na zavarovanje proti požaru. zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na iivljenie. Društven* glavnica in reserva dne .'11. decembra 1X0: t.....gld. 5N,071.ii73'H4 Premije za poterjati v naslednjih letih......... „ :M),*>41.70U-tV4 Glavnica /.a zavarovanje živenja 110 .M. deeemhra lM'il. . . . ltf!t,!l£M&5*inj, Inomostu Czovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Heichenberg, Saaz in Sol-nograd, brez troskov. Kupnja In prodaja vrednoptij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku l®/00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejAimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloftkl v pohrano. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali sre brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Pomladansko zdravlijene. ZDRAVLJENJE KRVI Čitf „Tisočem! cvet" (Mllleflori). Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti oniin slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nju in hemoroidam. — .leden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRMMARER „Ai dne Mori" v TRSTU, Teliti trg. Tudi za 55 nvč. v marka!) dopofilje se franko. Zalop vina F. Pftt-a IT Via delle Poste it. 10. "fl Vina dalmatinsku, Istrijanskn in italijanska iz slo-večih kleti po oouuli da se ni hati konkurence, pristna in ntljhol:še kakovosti. Istrsko fino po gld'. 32, in 34 — Dalmatinsko p« tfhl. 30 in 32. — Opollo fin po gld. 34, italijansko po 28 in 32 v vsa kej množini v sodčkih in buteljkah od litra. Vse prosto na dom v kateremkoli kraju mesta. NB. Haro&be viprejemajo ae direktno v zalogi po poltnlh doplenioah. Dve slovenski gostilni v Trstu sti na prodaj. Natančneja nstmeiui tli pismena pojasnila, (laje Jože Vodopivec v kavarni Coinmereio. „AGRICOL" Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko kalij ako milo za uničevanje mrčesov ruztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T renti na, Istre, Goriške in pri tu k. p o 1 j e d e 1 j s k i dr u ž h i izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseli parasi-karnih in kriptogamičnih hole/ni in žuželk v ohoo ki okužujejo trte, sadna drevesa in /elenjad. Navodilo, kako rabiti »A g r i c o 1«, na željo poštnine prosto. Milarnica F. Fenderl i dr. v Trstu. Vla Llmltanea itv. 1. Zastop in zaloga na Goriškem pri gosp. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg 1<>, na dvorišču; pri Petru Debelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v drogerijah: Bolle, Vin Farneto ; Clllla, Pouterosso; Cumar, Via Beive-dere; Jellersitz, Barriera vecuhia; Mlzzan. San Gia-como; Ongaro, Via deli'Orologio; Petrone, Via (tiulia in Cumar, Opčina.