Oh, kako daleč, daleč stran od tega smo. Dreves je v gozdovih neskončno veliko, zelo malo pa je takšnih, ki imajo svoje ime, svojo zgodbo, in dovo- lila bi si reči, da imajo nekatera drevesa na tem svetu tudi svoje poslanstvo. Brinarjeva jelka je bilo prav go- tovo drevo s poslanstvom. V gozdovih pri Rakitni se je vzpenjala visoko v nebo s svojo stebrasto krošnjo in številnimi drugimi posebnostmi, ki jih razumejo in vidijo predvsem gozdarji in vsi tisti, ki se zares poglo- bijo v rast in razvoj drevesa. Brinarjeve jelke danes ni več. Padla je. Vest o tem je zabolela vse, ki so vede- li, kakšno posebno zgodbo to drevo nosi s seboj. Ta biser narave je bil z neusmiljenimi udarci sekire uni- čen v topli poletni julijski noči leta 2016. Brez razuma in brez spoštovanja. Brez opravičila in brez pojasnila. Rasla je jelka, do neba, do neba Širila veje do zemlje, do zemlje … in tako naprej pra- vi že otroška pesmica o jelki. Pa jo res dobro pozna- mo? Smo v gozdu trdno prepričani, da vidimo jelko, in ne katerega drugega iglastega drevesa? Največ lju- di pomisli na jelko decembra, ko je po tradiciji treba okrasiti božično drevo. No, največkrat tisto zimzele- no drevesce, ki ga prinesemo v dnevno sobo, sploh ni naša avtohtona jelka, ampak kakšna tujerodna vrsta iz rodu smrek ali jelk. Tudi božična drevesa morajo ustrezati modnim smernicam, zato morajo biti koša- ta, bujna, polna in skratka prav prisrčno lepa. Nava- dna jelka ni takšna – vsaj ne v tisti manjši izvedbi, ki bi se lepo podala v našo dnevno sobo. Krošnje mladih dreves so navadno čisto preveč redke, veje so dolge in upognjene, iglice na vejah kratke in mlade jelke niso prav nič podobne tistim napihnjenim božičnim iz tr- govinskih izložb. Navadna jelka spada v rod jelk, v katerem je še pri- bližno petdeset drugih vrst. Navadna jelka je avtoh- tona drevesna vrsta v Sloveniji, razširjena predvsem v dinarskem in predalpskem svetu. Njeno ljudsko ime je hoja ali hojka in mnogo ljudi jo pozna le pod tem imenom. Ob bukvi je naravno najbolj razširjena dre- vesna vrsta dinarskega kraškega sveta pri nas. Njene iglice so temno zelene, bleščeče in razporejene v dveh redeh. Na spodnji strani imajo po dve tipični beli črti. Za razliko od visečih storžev pri smreki jelkine storže NARAVA Mateja Kišek 1 Brinarjeva jelka Umorjena lepotica, ki ne bo pozabljena "Ne želim si živeti v svetu, kjer je ohranjanje narave nujno potrebno. Želim ustvarjati takšen svet, v kakršnem narava naše zaščite sploh ne bi več potrebovala." (Neznani avtor) 1 Mag. inž. gozd. Območje, kjer je rasla Brinarjeva jelka, je bilo zavarovano območje narave, sámo drevo pa je bilo vpisano v registre naravne dediščine Slovenije. Foto: Boris Rantaša, Zavod za gozdove Slovenije 56 na gozdnih tleh težko opazimo, saj rastejo kot sveče na vrhu krošnje in po navadi razpadejo že kar na dre- vesu. Mlada drevesa imajo stožčasto krošnjo, pozneje pa krošnja postaja valjasta ali jajčasta, veje pa so plo- sko razvite. Jelka prispeva 9,1 odstotka k skupni lesni zalogi Slo- venije in je s tem tretja najpomembnejša gospodar- ska vrsta v državi. Njen les je svetel, mehak in elasti- čen, brez smolnih kanalov, kar je za obdelavo lesa pri mizarjih še posebej želena lastnost. Les je zelo široko uporaben v lesarstvu. Poleg mizarjev jelko zelo ceni- jo tudi čebelarji. Za čebelarstvo je druga najpomemb- nejša drevesna vrsta. Ob ugodnih pogojih čebele na jelkah nabirajo mano ali medeno roso in jo predela- jo v hojev (jelkin) med. Mana je pravzaprav predelan drevesni sok, ki ga črpajo nekatere uši in kaparji ter ga nato izločijo. Jelkin med je značilne temno sive do rjave barve s temno zelenim odtenkom. Ima srednje intenziven vonj po smoli in žganju ter aromo karame- le, smole, sladu in žganja. V sekakor je pravi jelkin med redek in ravno zaradi tega tako zelo cenjen. Jelk je v slovenskih gozdovih vse manj in manj. Goz- darji pravzaprav po celotni Evropi govorijo o umira- nju jelke. Največji razlog za to je onesnaževanje, saj je jelka zelo občutljiva na onesnažila o ozračju in ji za- radi tega pravimo kar indikator onesnaženega okolja. Druga težava jelke pa je njeno oteženo pomlajevanje, saj se ta drevesna vrsta zelo rada znajde na jedilniku velikih rastlinojedcev. V hudih zimah je jelka edino okusno zelenje v naših gozdovih in velike rastlinoje- de živali jo vztrajno grizljajo leto za letom. Ubogim mladim drevescem ne uspe pobegniti v varne viša- ve, kjer je lačni živalski gobci ne bi dosegli, zato je je v gozdovih vse manj. Seveda za vse ne moremo krivi- ti živalskega sveta, saj morajo vendar tudi gozdne ži- vali preživeti, in v tej prehranski verigi je pač jelka ti- sta vrsta, ki potegne krajši konec. Gozd je prepleten in zapleten gozdni ekosistem in prava umetnost je v njem najti pravo razmerje med številnimi rastlinski- mi in živalskimi vrstami. Posebnosti Brinarjeve jelke V Sloveniji je rasla prav posebna jelka, ki je v horti- kulturi dobila kar svoje ime, saj izpolnjuje vse pogo- je za svojo sorto. Brinarjeva jelka je bila naravni mu- tant navadne jelke (Abies alba Mill.), ki se je od vseh ostalih jelk razlikovala po številnih značilnostih. Mu- tacije v genomu tega drevesa so med drugim spre- menile oblikovanost krošnje. Za Brinarjevo jelko je značilna stebrasta oblika krošnje ter krajše, širše in gosteje razporejene iglice na vejah drevesa. Posebna oblikovanost krošnje je pritegnila pozornost doma- činov in ljudsko so jo (napačno) poimenovali kar "ta lepa smreka". Na spodnji strani je večje število listnih rež, priraščanje drevesa v debelino je hitrejše kot pri ostalih jelkah. Prostornina Brinarjeve jelke je bila za štirinajst odstotkov večja od prostornine kontrolne jelke, ki je rastla v bližini in je bila od Brinarjeve jelke devet let starejša. Drevo je s svojim videzom zbujalo Brinarjeva jelka je bila posekana v črni julijski noči leta 2016. Foto: Boris Rantaša, Zavod za gozdove Slovenije Mutacija v genomu Brinarjeve jelke je povzročila zbito, stebrasto krošnjo. Poleg tega so značilnosti Brinarjeve jelke še enakomerna rast debla, vsakoletno cvetenje, šibek obrod in izjemno dobra vitalnost. Foto: Kristjan Jarni Brinarjeva jelka je rasla v gozdovih Rakitne in že od daleč je bila videti prav posebna. Domačini so bili nanjo ponosni. Imenovali so jo "ta lepa smreka", kar sicer botanično ni pravilno. Foto: Gozdarski Inštitut Slovenije pozornost ljudi in prvi, ki je drevo strokovno prou- čeval in jo zelo podrobno analiziral, je bil dr. Miran Brinar. Po tem gozdarskem strokovnjaku, ki je nena- vadno jelko prvi opisal in jo kot naravnega mutanta predstavil mednarodni strokovni javnosti, je Brinar- jeva jelka tudi dobila svoje ime. Kaj vendar pomeni, da je drevo mutant? Mutacije se zgodijo ob podvojevanju molekule DNA. Spremem- bam v molekulah DNA pravimo mutacije in v nara- vi niti niso tako zelo redke, kot bi pričakovali. Redko pa se mutacije pri rastlini ali živali tako zelo izrazijo in pozitivno vplivajo na rast in vitalnost organizma. Brinarjeva jelka je bila prav zaradi svoje mutacije tako zelo posebna. Trenutno še ne moremo ugotoviti, na katerih delih DNA je prišlo do sprememb, toda v pri- hodnje nam bo znanost gotovo znala odgovoriti tudi na to vprašanje. Brinarjeva jelka bo živela naprej Zgodila se je julijska noč, ki je Brinarjevi jelki odvze- la življenjsko moč. Kdo jo je posekal in kaj je bil motiv tega kriminalnega dejanja, se uradno ne ve. Storilec ne bo odgovarjal za svoje nizkotno dejanje. K umorje- ni jelki so prišli mnogi strokovnjaki, ki so poskušali re- šiti vse, kar se je še rešiti dalo. Na podrtem drevesu so poskušali najti odgovore na številna vprašanja, ki so se jim porajala ob tem izjemnem drevesu. Ob pose- ku je bila jelka visoka 40,5 metra, v prsni višini je me- rila v premeru 77,4 centimetra, njen obseg je bil 243 centimetrov, starost pa so strokovnjaki dendrokrono- logi določili na 145 let. Iz posekanega debla drevesa so odvzeli vzorce lesa in analizirali rast drevesa v teku njegovega življenja. Jelka je na splošno izrazito sen- cozdržna drevesna vrsta, ki lahko v spodnji plasti goz- dnega sestoja čaka na ugodne razmere tudi do dvesto let, toda Brinarjeva jelka ni kazala tipične zastrtosti v rasti. Ves čas je rasla enakomerno hitro. Okrog leta 1965 se je njena rast nekoliko upočasnila, toda kljub temu ostala enakomerna vse do njenega poseka. Po več let trajajočih opazovanjih so ugotovili, da Bri- narjeva jelka vsako leto cveti in rodi, kar za jelke sicer ni značilno. Polni obrodi jelk se namreč zgodijo vsa- kih 3–8 let. Obrod drevesa je bil zelo slab, saj je bilo vsako leto na drevesu le 10–20 storžev, ugotovljena kalivost semena pa je bila največ 5-odstotna, kar je izjemno malo. Iz storžev podrte Brinarjeve jelke so v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani poskušali pri- dobiti kalivo seme in sadike Brinarjeve jelke. Žal no- beno izmed semen ni vzklilo, so pa kljub temu preo- stanek semen shranili v trajno semensko banko. No, tudi če bi katero izmed semen vzklilo, bi bila verje- tnost, da bodo potomke Brinarjeve jelke enake matič- ni rastlini, zelo majhna. Genetsko popolnoma enak osebek lahko namreč zagotovimo le z vegetativnim (ali nespolnim) razmnoževanjem. Cepljenje je edini način, s katerim je strokovnjakom uspelo Brinarje- vo jelko ohraniti. T ako danes dejansko obstajajo kloni Brinarjeve jelke in njen genski zapis je s tem ohranjen. Brinarjeva jelka bi v prihodnje tako lahko sodelova- la tudi v žlahtniteljskih poskusih na jelki, saj so njene značilnosti rasti, veliki prirastki in polnolesnost debla zagotovo iskane lastnosti, ki bi jih z žlahtnjenjem lah- ko vnesli v genom navadne jelke. T udi njen genski za- pis (DNA) je izoliran in shranjen v genski banki Goz- darskega Inštituta, kjer čaka na morebitne nadaljnje analize in raziskave. V preteklosti so Brinarjevo jelko že uspešno vegeta- tivno razmnožili in raste na več lokacijah po Slove- niji. Dve čudoviti drevesi sta posajeni v botaničnem vrtu v Pivoli (Maribor). Drevesi sta stari približno 25 let in rasteta v pinetumu botaničnega vrta. Sta zelo ozke, stebraste rasti in že na prvi pogled izstopata od drugih dreves. Prerez debla Brinarjeve jelke je razstavljen v vitrini Srednje lesarske in gozdarske šole v Mariboru. Na šoli bo vsem obiskovalcem in prihodnjim generacijam gozdarjev in lesarjev v spomin in opomin na nekaj, česar si človek nikdar ne bi smel dovoliti. Foto: Mateja Kišek V Botaničnem vrtu Pivola Univerze v Mariboru rasteta dve drevesi Brinarjeve jelke. Drevesi sta bili vzgojeni vegetativno in sta torej po genskem zapisu popolnoma enaki matični rastlini, ki je rasla v gozdovih Rakitne. Foto: Meta Šepic 58 Brinarjeva jelka na Srednji lesarski in gozdarski šoli Maribor Mirjani Kumer, inženirka lesarstva in učiteljica prak- tičnega pouka lesarstva na Srednji lesarski in gozdar- ski šoli Maribor, je uspelo dobiti del debla Brinarjeve jelke. S posebno skrbnostjo so pod njenim nadzorom v šolskih delavnicah Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor obrusili površino debla Brinarjeve jelke. V kolutu debla Brinarjeve jelke se lepo vidijo letnice in značilnosti priraščanja tega drevesa. Pripravili so ji po- sebno vitrino, jo zaščitili s steklom in umorjeno lepo- tico tako pripravili na njeno poslednjo nalogo. Na šoli bo vsem bodočim generacijam gozdarjev in lesarjev v spomin in opomin na nekaj, česar si človek nikdar ne bi smel dovoliti. Kaj ni takšno poslanstvo drevesa res veličastno? Kaj je sploh lahko še večje od tega? Posebne slovenske jelke Posebnih jelk je Sloveniji še kar nekaj. Izstopajo pred- vsem mere in dimenzije dreves. Od jelk lahko omeni- mo kraljico Kočevskega Roga – Rajhenavsko jelko, ki je najvišja jelka v Sloveniji z neverjetnimi 55 metri vi- šine in obsegom debla več kot pet metrov. Čermošnji- ška jelka je njena malo nižja in še debelejša sestrična, stara več kot pol tisočletja. Tudi v Trnovskem gozdu je rasla zelo debela jelka, ki pa je že odmrla. V preme- ru je merila 189 centimetrov, visoka je bila 44 metrov in njena starost je bila ocenjena na tristo let. Danes v bližini rastišča te nekdanje jelke pod Ojstrovico raste še za en meter višja jelka s premerom 124 centime- trov. Na Pohorju se je vzpenjala v nebo Maroltova jel- ka, ki je imela v obsegu kar 605 centimetrov in je bila najdebelejša evropska jelka, dokler ni leta 2010 pogo- rela. Drevo že pred požarom ni bilo več med najbolj vitalnimi, toda tudi pri Maroltovi jelki požara zelo verjetno ni povzročila narava sama, ampak je šlo za požig ali samovžig. Še ena žrtev vandalov? Danes najvišje evropsko drevo je prav tako jelka in raste v pragozdu Peručica v Bosni in Hercegovini. V nebo se je vzpela dobrih 65 metrov in je do zdaj najvišje izmerjena jelka. Jelke prav zares res niso od muh, kajne? Ohranimo drevesa, ohranimo naravo Sprašujem se, zakaj se ljudje zdramijo šele takrat, ko se zgodi tragedija. Novico o tem, da se je zgodilo kri- minalno dejanje, so prebrali vsi, dosti manj pa je ti- stih, ki preberejo pozitivne novice in si s tem nabirajo novo znanje in širijo obzorje. Brinarjeva jelka namreč ni bilo edino drevo s poslanstvom. Še mnogo dreves s pisanimi zgodbami je v slovenskih gozdovih. T akšnih, ki še živijo. Ta posebna drevesa ne potrebujejo naše- ga obiska, objemanja svojih debel, nabiranja plodov in hoje po svojih koreninah. Pa vendar si od ljudi nekaj iskreno želijo. Eno in edino – brezpogojno spoštova- nje. Je to res tako težko? m ZAGOTOVITE SI SONCE www.vitamind3krka.si NOVO PRED UPORABO NATANČNO PREBERITE NAVODILO! O TVEGANJU IN NEŽELENIH UČINKIH SE POSVETUJTE Z ZDRAVNIKOM ALI S FARMACEVTOM. 102603-2020_VITAMIN-D3_Krka_Ad_173x122_SI.indd 1 102603-2020_VITAMIN-D3_Krka_Ad_173x122_SI.indd 1 7. 10. 2020 12:48:16 7. 10. 2020 12:48:16 PLANINSKI VESTNIK oktober 2020 59