Poštnina ^hiutf f h&IuvIdL Leto XVm., št. 10$ upravmštvo, ujuDijana, &nafljeva ulica S — Telefon St. 8122, 8123, 3124. 3125, 8126.' Jnseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova DL S - TeL 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 5t_ 11 — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova OL St V Telefon St 190. Ilačunl pri poŠt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čisto 78.180, Wien št 105 24L Ljubljana, srefta 11. maja 1937 Cena t Din Izhaja vsak dan razen p^^U^Ka, Naročnina mate mesečno Din Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, KnaOjeva oBca S, telefon 8122, 8123, 3124, 8125, 3128. Maribor. Gosposka ulica 11, telefon St 2440, (Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. X telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Coronation V britansko prestolnico ob Temzi se že ves mesec zgrinjajo gostje iz vseh clelov sveta, da prisostvujejo svečanostim kronanja. Četrtina kopne zemlje je pokorna angleškemu levu in ves ta svet je poslal svoje zastopnike k slavnostim, na drugi strani Atlantskega oceana leži mogočna in bogata država, koje narod se prišteva k Anglosasom, ter je zato tudi poslal tisoče in tisoče svojih sinov, tla opajajo in naslajajo nad veličino dogodka v bratski državi, preko teh političnih in etničnih meja pa se širi vpliv britanske moči. Tri in petdeset narodov, ki ne pripadajo angleškemu imperiju, Je poslalo svoje zastopnike k proslavi velikega dne. Kje je vzrok, da trezni, praktični in realno misleči Angleži s tako zelo poudarjenim pompom prirejajo ceremonije, ki so danes komaj še spomin pomena nekdanjih časov? Tudi na Angleškem vsakdo prav dobro ve, da kronanje in maziljenje nima več nekdanjega mističnega značaja, saj je ceremonija samo še družabna in formalna ratifikacija dogodka, ki že ima silo zakona. In vendar se bodo v nekoliko skrajšanem obsegu in bržem tempu sicer, ponovili vsi srednjeveški običaji, segajoči globoko v dobo Normanov. Kralj Velike Britanije in Irske, branilec vere in množilec države, vse to so naslovi, ki se jih drži častitljiva patina zgodovine, simboli, spominjajoči na burno zgodovino države, ki so nanjo Angleži z vso pravico ponosni. Vsak ceremonialni akt je tesno spojen z zgodovinskim razvojem, ki je v današnjih časih dosegel ono točko, da za angleškega kralja velja originalna rečenica: kralj kraljuje, a vlada — vlada. Ogromni britanski imperij je prečud-na tvorba. Poleg materinskega otočja, osnovne celice, spadajo vanj dominioni, skoro popolnoma samostojne države z lastnimi vojskami, lastnimi valutami in lastno diplomacijo, pa kronske kolonije in ogromna ozemlja, ki niso ne dominioni ne kolonije, pa ogromna področja raznih protektoratov. Vso to pestrost še povišuje Irska republika, ki se nikakor ne more popolnoma izluščiti iz sklopa ogromnega imperija. In vendar tvorijo vsi ti politično in narodnostno, socialno in kulturno tako raznoliki deli trdno celoto. Razen Slovanov, so vsa plemena zemeljske oble zastopana med britanskimi podaniki. Na ozemlju britanskega imperija solnce nikoli ne zaide; tu žive vsi mogoči narodi, vse vere imajo tu prostor in najrazličnejši jeziki se govore v tem čudovitem cesarstvu. Nad vso to na videz rahlo povezano pestrostjo pa vlada modri, samozavestni in strogi anglosaški duh ter vkljub sko-ro nepremagljivim oviram in težkočam kuje iz teh elementov zavest državne skupnosti, usodne povezanosti in gospodarske nujnosti. Londonske svečanosti naj o pred vsem namen, poudariti pred svetom in pred britanskimi podaniki to skupnost in to zavest ter so zaradi tega neprecenljivega političnega pomena. Kakor vse kaže, se to pot namenoma obhajajo svečanosti v še večjem obsegu in veličju. Več kakor dva milijona gostov iz vsega sveta je danes v Londonu. Krona, nje nosilec in dinastija so sko-ro edina vez med mnogolikimi deli države in bolj kot kdaj poprej je treba naglasiti neomajno silo te vezi. Treba je zagladiti neprijetni dojem, ki ga je v dušah milijonov ostavila nedavno likvidirana epizoda na prestolu. Treba je znova utrditi prestiž krone, kajti epizoda je močno vznemirila milijone podanikov in v samem angleškem narodu vzbudila neprijetne občutke. Saj so se y zvezi ž njo že oglašale napovedi, da je znana državna afera napovedovalka bližajočega se zatona britanske mogočnosti. Pred podložniki vseh barv kože, pred odličniki iz vseh delov države, pred množico vazalnih in suverenih knezov bo Anglija danes razvila vse svoje mogočno veličje, da pokaže, kako trdna je še vedno ona vez, ki združuje četrtino sveta pod britanskim žezlom. Sijaj kro-nanskih svečanosti naj utrdi v podlož-nikih misel, da nad njimi še vedno vlada močna roka. Ni dvoma, da se bo vsa priredba mogočno dojmila zlasti predstavnikov primitivnejših narodov in da bodo le-ti raznesli občutek slavnostnega strahospoštovanja v kraje pod ekvatorjem, kjer je vir angleške sile in bogastva ter v predele obeh polarnih krogov. Publiciteta, ki jo bosta omogočila radio in film, bo londonski državni akt razširila do najodljudnejših kotičkov angleške oblasti in s tem bo dosežen veliki politični namen in pomen londonskih svečanosti. Vodstvo prireditve se tudi trudi na vso moč, da bi preglasilo morebitne neugodne odmeve lanske afere in osredotočilo vso pozornost na sedanjega kralja. V tem oziru se opaža, da hočejo začetek vlade novega kralja navezati neposredno na slavno viktorijansko tradicijo in program svečanosti obsega mnogo reminiscenc na kraljico Viktorijo, pod katere vlado je britanski im-gd -^jtcžjega razmaha. Zna- ŽIVAHNA AKTIVNOST FRANCIJE IN ANGLIJE Pariz in London složno pripravljata velikopotezno akcijo za zagotovitev miru v Evropi London, 11. maja, k. Francoski zunanji minster Deibos se že drugi dan mudi v Londonu, kjer se bo kot posebni zastopnik francoske vlade udeležil kronanja angleškega kralja, poleg tega pa bo imel celo serijo izredno pomembnih politčnih razgovorov z Edenom, Baldwinom, Chamberlai-nom in drugimi angleškimi državniki. Njegova glavna naloga je pridobiti Anglijo, katere spor z Italijo se je v poslednjih dneh hudo poostril, za tesnejše mednarodno politično sodelovanje s Francijo. Znano je, da Anglije doslej ni bilo mogoče pridobiti za pravo zvezo a Francijo v glavnem zaradi francosko-ruskega pakta. O priliki poslednjih razgovorov, ki jih je imel Deibos z Litvinovom, pa se le, kakor zatrjujejo francoski politični krogi, našla formula, spričo katere bo morda sedaj mogoče prikleniti Anglijo tesneje na Francijo. Litvi nov je Delbosa pozval, na.i se francoska vlada odloči za sklenitev vojaših konvencij z Rusijo. Deibos se je glede na to postavil na stališče, da bi bila pogajanja o tej stvari za žel jena šele po kronanju angleškega vladarja. Glede na to sodijo, da je Franciji trenutno predvsem na tem, da sklene efektivno zvezo z Anglijo, ki naj bi ne glede na vse druge mednarodno -olitične iniciative takega značaja, prevzela jamstvo za status quo na Renu. V ta namen bi bila Francija po mnenju poučenih krogov pripravljena celo odreči so vojaškim konvencijam z Rusijo in se omejiti na sedanji francosko-ruski pakt o vzajemni pomoči, ki je slej ko prej občega značaja in doslej ni bil podrobno konkretiziran s posebnimi konvencijami in sporazumi. Francija je vselej pripravljena Anglijo podpirati nasproti Italiji, na drugi strani pa pod zgoraj navedenimi pogoji, ter na specifično angleško zahtevo pristati tudi na ureditev svojih odnošajev napram Nemčiji. če pa se te dni v Londonu ne bi dosegla politična in vojaška zveza med Anglijo in Francijo, je pričakovati, da bodo prav v kratkem sklenjena francosko-ruske vojaške konvencije, ki bodo nedvomno odločilno vplivale na nadaljnjo francosko orienta cijo kakor tudi na bodoči razvoj evropskih odnošajev, Nujno bi v takem primeru nastala dva bloka, kar bi Anglija sedaj Bilbao resno ogrožen Položaj baskovskega glavnega mesta postaja od dne do dne bolj kočljiv Pariz, 11. maja. o. Po poslednjih vesteh z baskovske fronte kaže vse, da nacionalisti forsirajo svojo ofenzivo proti Bilbau, da bi po možnosti onemogočili nadaljnjo evakuacijo civilnega prebivalstva. Evakuacija se vrši sedaj pospešeno, vendar ni pričakovati, da jo bo mogoče izvršiti do kraja. Bržkone bo ostalo mnogo ljudi v Bilbau tudi še v dneh, ko se bodo v mestu samem pričele poulične borbe, do katerih bo vsekakor prišlo, ker so Baski sklenili do zadnje možnosti braniti svoje glavno mesto. Sedaj gre le še za to, da bi Baski kolikor mogoče zadržali nasprotnika. Med fronto in Bilbaom je sicer zgrajenih še nekaj obrambnih postojank, na katerih pa se bodo mogli Baski le malo časa upirati zmagovitim nacionalistom. Njihov položaj je tem težavnejši, ker so nacionalisti na mnogih krajih prodrli do obale, odkoder lahko sedaj streljajo s svojimi baterijami Baskom v hrbet. Nacionalisti se sedaj polagoma spuščajo s solubijskih gora v bil-bajsko kotlino, kjer bodo lahko zopet z uspehom uporabljali svoje tanke in motorizirane oddelke. Nacionalisti sedaj ne šte-dijo s svojimi močmi in postavljajo v borbo vse sile, da bi se čim prej polastili Bil-baa. Franco misli, da bo tako prizadel najhujši udarec Franciji in Angliji, ki sta se v zadnjem času toliko zanimali za usodo Baskov. Edina ovira za ostvaritev njegovih načrtov bi lahko postal udarec, ki so ga španski republikanci izvršili proti Toledu. Nacionalisti so namreč vse svoje razpoložljive sile postavili na bilbajsko fronto, kar so republikanci izkoristili za ofenzivo proti Toledu. Nevarnost, ki sedaj grozi Toledu — njegov padec bi izzval nujno umik Franeove vojske od Madrida daleč nazaj proti jugozapadu — povzroča nacionalističnemu glavnemu stanu precejšnje skrbi. Sedaj skuša Franco z drugih mirnejših front prestaviti večje oddelke nacionalistične vojske na toledsko fronto. Iz republikanskega tabora Madrid, 11. maja. AA. Na severni fronti se nadaljujejo srditi boji. Sovražnik je zadnja dva dneva napadal istočasno na štirih točkah, v pokrajini Cobieri zahodno od Bermeja, jugozahodno od tega kraja na vrhovih Sollube, nekoliko južneje od Ri-goitije in v okolici Ibaruira med Guernico in Durangom. Ob morju so uporniki napadali z vsem svojim modernim materijalom in je bil njihov naskok zelo silovit Na vrhovih Sollube se je republikanskim četam posrečilo ustaviti prodiranje upornikov. V okolici Ibaruira, nekoliko južneje v smeri Duranga, so čete generala Franca po hudi letalski pripravi zvršile napad z velikimi oddelki čet Republikanci so v tej pokrajini zelo dobro utrjeni in so vzdržali na svojih postojankah vzlic hudi sovražni topniški pripravi. Davi so vladne čete zavzele koti 309 in 330. Letalski napad na Bilbao Bilbao, 11. maja. g. Danes so bila nacionalistična letala petkrat priletela nad čilno je tudi, da si prireditelji osobito prizadevajo, da bi novo kraljevsko dvojico čim globlje zasidrali v srcih podanikov. Razposlali so v to svrho 7.700 uradnih vabil in ta vabila niso dobili samo odličnjaki, plemstvo, vazalni knezi ter tuji suvereni in suvereni predstavniki, marveč tudi zastopniki najsiromašnej-ših anglosaških ljudskih krogov. Ravno iz krajev, kjer vlada največja beda in brezposelnost, so se po žrebu določile po štiri osebe, mož, žena, mladenič in dekle, ki se bodo s pravoveljavnim povabilom vojvode Norfolškega udeleževale vseh svečanosti kot enakovredni gostje kraljeve dvojice. Kdor hoče londonske svečanosti do kraja doumeti, si mora biti na jasnem, kako intimna je vez angleškega kralja ia njegovega doma z narodom. X svo- Bilbao, metala bombe ter s strojnicami obstreljevala civilno prebivalstvo. Vrgla so več bomb tudi na neki samostan. En redovnik je bil ubit, več pa je hudo ranjenih. Obstreljevanje mesta je med civilnim prebivalstvom zahtevalo mnogo smrtnih žrtev, med njimi več žensk in otrok. Tudi gmotna škoda je zelo velika. Anglija zavrnila tudi drugi Francov protest l^ondon, 11. maja. d. isakor iu&HO, je general Franco poslal angleški vladi že drugo noto, v kateri je ponovno protestiral proti evakuaciji baskovskega civilnega prebivalstva, češ da bi pod humanitarno pretvezo predstavljala mednarodno nedovoljen predor blokade. Franco je ponovno predlagal, naj bi se določil sporazumno z mednarodnim Rdečim križem v baskovski deželi nevtralni pas za civilno prebivalstvo. Angleška vlada je njegovo zahtevo odklonila in bo nadaljevala evakuacijo baskovskega civilnega prebivalstva. Novo obstreljevanje Madrida Pariz, 11. maja. w. Kakor javlja »Temps« iz Madrida, je nacionalistično topništvo včeraj dopoldne prvič po dolgem času zopet obstreljevalo Madrid. Nacionalistično topništvo je obstreljevalo središče mesta cele tri ure. Anarhistični upor v Barceloni zatrt Parjz, 11. maja. w. Po vesteh *z Barcelone je b;la danes končnoveljavno sestavljena nova katalonska vlada, ki ima samo štiri člane. Vojaški komj6ar valenoijske vlade gene-rad Pozas odločno nadaljuje svojo akcijo proti anarhistom so nastopile sedaj tudj še nekaj mest in krajev na deželj. V akcijo proti airnarhstoan so nastopile sedaj tudi republikanske vojne ladje kj so se všjdrale v barcelonski luki in obstreljujejo anarhistične postojanke na periferiji mesta. Kakor poroča »Matm< je gene-raJ Poza* snoči odredil naravnost drakorvske ukrepe proti anarhistom, k? j'h sedaj čete velenjske vlade z vso odločnostjo preganjajo. Kar je bjlo doslej anarhistov ujetih, bodo postavljeni pred vojaško sodišče. V Barceloni je zopet mir in red. Izpremembe v vodstvu ruske vojske Berlin, 11. maja. AA V rdeči vojski eo izvedli velike osebne iaprememfoe. Maršal Tuhačevski je imenovan za poveljnika armade področja na Volgi, maršal Jegorov je razrešen dolžnosti šefa glavnega generalnega štaba m postavljen za prvega namestnika komisarja za narodno obrambo. Za šefa generalnega štaba je imenovan general Zapornikov, poveljnika petroerrajskega ar-madnega področja pa general Jakir. jem vladarju, ki mu je vzel v toku stoletij skoro vsako stvarno odločitev v vodstvu države, vidi angleški človek poosebljenje vsega, kar spoštuje na sebi samem. Zato je vdanost kraljevi osebi, spoštovanje napra mkroni dolžnost, ki je vsakemu Angležu brez razlike političnega mišljenja tako rekoč prirojena. V svojem kralju vidi Britanec poosebljenje veličine svoje države, svoje rase in navdušenje, s katerim bodo nešteti milijoni angleških državljanov in prebivalcev britanskega imperija proslavljali današnji dan svojega kinga in imperatorja Jurija VI., bo ena najgran-dioznejših manifestacij sveta. V dušah petsto milijonov ljudi odmeva iz londonske historične katedrale Good save the King in tudi naš narod se prisrčno pridružuje slavi britanske nacije, / lahko preprečila le tako, da sama sklene zvezo s Francijo. Spričo vpliva, ki ga ima slej ko prej na Nemčijo, bi bilo pričakovati, da bo os Rim—Berlin v tem primeru izgubila ves svoj sedanji pomen fašističnega bloka. Delbosovi razgovori z Litvinovom Pariz, 11. maja. d. O razgovorih ruskega komisarja za zunanje zadeve Litvmova z zunanjim ministrom Delbosom preteklo soboto niso francoski listi objavili nobenih vesti. Litvinov, ki je v nedeljo odpotoval dalje v London, je izročil Delbosu spomenico o izpopolnitvi rusko-francoske pogodbe ter njeni prilagoditvi francosko-angleški antanti. Spomenica tolmači v posebnem odstavku ruško stališiče glede za zavarovanje zapadno-evropskega miru in bodoči zapad-ni pakt ki naj bi tvoril izhodišče evropske mirovne politike. Litvinov je izjavil francoskemu zunanjemu ministru, da zastopa Sovjetska unija slej ko prej načelo nedeljevega miru. Kakor govore. Litvinov ni bil posebno zadovoljen z Delbosovimi pojasnili, ker se )e baje prepričal, da francoska vlada ni pri-pravi j ena skleniti s Sovjetsko nujo gene-rafetabni dogovor po zgledu angieško-fraoeoskega dogovora. Zdi se, da francoska vlada za sedaj se smatra za pruuuuo razširiti francosko-ras ko pogodbo tudi v vojaškem pogledu. Litvrnov bo v Londona nadaljeval svoja prizadevanja v tej smeri, čeprav je angleško stališče istovetno • francoskim. Francoska diplomacija smatra kot svoj glavni cilj zagotovitev mini v zapadni Evropi. Deibos bo v Bruslju razpravlja! v soglasju z angleško vlado o osnovah zapodne-ga pakta, sporazum z Belgijo pa se smatra le v tem primeru za mogoč, če ae bodo francosko-ruski dogovori opirali izključno na proceduro Društva narodov. Zato smatrajo v vodilnih francoskih krogih kot nemogoče, da bi se določbe francosko-ruske pogodbe o izvedbi avtomatske vojaške po-moči izpopolnile v vojaško-tehničnem pogledu. Schachtov načrt za mednarodno sodelovanje Pariz, 11. maja. AA. >Republ:qae< se ba-vi z napovedanim obiskom guvernerja nemške državne banke dr. Schachta v Pariza jn prav,- med drugim: Zvedeli smo, da bo p«1-aal dr. Sohacht v Parj« z rzdejanjim rauSrtom za mednarodno sodelovanje. Načrt Je tak, da bi mogel služiti za primemo osnovo pogajanjem širšega obsega. Francija ©črtno ne bo ničesar ukrenila brez popolnega soglasja z Veliko Britanijo. V Londona hi seveda radi č:m prej dočakaj dogodke, kj bi bili znamenje, da je napetost popustila. Isto žele tudn- v Parizu, kjer pa mislijo, da * treba bjtj oprezen. London v slavju Prestolnica britskega Imperija je danes popolnoma v znamenju kronanskih svečanosti L<>iidon, n. maja. AA. v Londonu so bile davi ulice skoraj puste zaradi hudega dežja, ki pada že od zore. Kljub deževnemu vremenu se spored svečanosti ne bo izpremenil. Le ministrski predsednik Bald-win je odpovedal današnjo čajanko na prostem (gaxdenparty), namenjeno prek-morskim gostom. Nekoliko živahnejše je bik) danes vzlic dežju pred buckingham-skim gradičem, kjer so ministrski predsedniki Kanade, Avstralije, Nove Zelandije in Južne Afrike ter zastopniki Indije in kolonij izročili kralju Juriju VI. adreso zvestobe. Kralj se je prisrčno zahvalil delegatom ter je dejal med drugim: Zelo se čutim ohrabrenega, ko vidim, da morem računati na vašo neupogljivo pomoč in naklonjenost S svoje strani bom storil vse, kar je mogoče, da nadaljujem delo svojega očeta za blagostanje našega velikega imperija. Dopoldne so prenesli v westmimstrsko opatijo kronske dragocenosti in insignije kraljevskega dostojanstva. Snoči so bila glavna londonska poslopja razkošno razsvetljena. Tudi na Temzi so bile ladje bogato iluminirane. Največ škode je dež napravil v delavskih okrajih mesta, kjer so siromašni prebivalci žrtvovali svoje prihranke, da okrase ulice, ni pa skoraj nič škodoval west-mlnstrskim dekoracijam. V tem delu Londona vlada živahno vrvenje ljudi, ki jih dež prav nič ne moti. Na mnogih točkah je vozni promet prav tako kakor pretekle dni skoraj popolnoma onemogočen. Ob kronanju bo angleški kralj odlikoval mnogo uradnikov m zasebnikov, ki so znaJurist v praksi«, o zanimivem vprašanju, kakšne so naloge in vloga jurista v sodniški službi. Predavatelj je v svojem predavanju na-glašal, da je naloga sodnika predvsem v tem, da služi zakonu in da zna pravilno tolmačiti zakonodajalčevo misel, ki jo je zakonodajalec položil v zakon. * Pri ugotavljanju krivice ali pravice, je sodnikova dolžnost, da ravna po zakonu in 3e samo njega poslužuje. To delo pa zahteva od sodnika močnega osebnega značaja, visokih moralnih kvalitet, trdne strokovne izobrazbe in obsežnega poznavanja življenjskih prilik, še zmerom se premalo poudarja, da se morajo za sodniški poklic, ki je eden najodgovornejših poklicev, odločevati samo tisti, ki so za to v izredni meri poklicani. Na sodnika pada ob nepravilnem in netočnem izvrševanju službe vsa odgovornost. On odgovarja disciplinsko pri vsakem kršenju svoje dolžnosti, odgovoren pa je za svoje delo tudi moralno in socialno. Njegov poklic je toliko bolj delikaten zlasti izven večjih mest, kjer je njegova družbena vloga toliko bolj vidna. Pri tem se je predavatelj dotaknil tudi vprašanja žene v sodniški službi, žene prihajajo pri nas v poštev v prvi vrsti kot tajnice pri višjih sodiščih. Posebne karijere si jurist v sodniški elužbi prav za prav ne more obetati. Kot i pripravnik naleti na mnoge tež-koče, preden se mu posreči dobiti mesto sodnika. Opraviti mora sodniški izpit, nato pa mu je odprta možnost zaposlitve v civilno-pravdni ali kazensko-pravdni stroki. Za vsako od teh dveh je potrebna specializacija. Danes opažamo, da materijal-no stanje sodnika ni baš idealno. Kot začetnik prejema komaj 1200 dinarjev mesečne plače, po desetih letih 2100 dinarjev in šele po dolgoletnem službovanju se pri-koplje do 4000 dinarjev mesečno. Ena izmed poglavitnih zahtev sodniške službe je, da se zagotovi sodniku stalnost in nepremakljivost. Danes tudi vidimo, kako je sodnik preobremenjen z delom in svoje službe ne more tako izvrševati, kot zahteva to njegov poklic. Vendar pa je njegov poklic tako vzvišen, da zasluži polno upoštevanje. Poglavitna naloga sodnika je, da se bori pri svojem delu zoper nepoštenost in da zatira pojave kriminalitete. Pri izbiri sodniškega poklica jurist ne sme imeti v mislih, koliko bo prvega v mesecu prejel mesečnih dohodkov, ampak mora izvrševati svoj poklic s tisto svetostjo, ki jo od njega zahteva socialna in moralna služba zakonu. Zaradi gmotnih prilik torej ne sme trpeti njegovo odloče-vanje in presojanje pravnih slučajev, ampak mora ohraniti trden in neomajen značaj. Predavatelju se je za interesantna izvajanja zahvalil predsednik odvetnik dr. Krivic, poslušalci pa so predavatelja nagradili s toplim aplavzom. Generali in admirali pri Mussoliniju Rim, 11. maja. o. Mussolinj je danes sprejel v Beneškj palači vse , poveljnike armijskih zborov i:n divizij italijanske vojske, skupa- okrog 600 generalov in višjih ■oficirjev. Pozval jih je, naj v bodoče še bolj streme za tem, da hj se do najvišje mere ojačile oborožene sile italijanskega naroda. Takoj nato je sprejel 54 admiralov in 50 ka_ petanov bojnih ladij. Pohvalil je italijansko vojno mornarico in njeno delo v poslednjih dveh letjh. Poudaril je potrebo, ravj razglasil sodbo v procesu proti trem obtožencem ki so 24. aprila umorilj hčerko paragvajskega poslanika Sngrido Wiengreen. Ve trije obtoženci 21-letm Herbert Schlo-gel 20 letni.Fritz Fleck in 19 letni Viljem Stejskal so bili ob^ojenj zaradi roparskega umora jn sicer prva dva na smrt na veša-lih, V jI jem Stejskal. ki je še mladoleten pa na 16 let težke ječe. poostrene s trdiim ležiščem in postom vsakega četrt leta in temnico vsakega 24, a.prfla. Smrtna kazen nad obema na. smrt obsojenima je bila ob 9. zvečer izvršena. Najprej ie bilo obešen Sebi fige!. nato pa Fleek. Pred poslopjem sodišča se je z» čae>a • justif jkacHe -zbrala vel>j- ' kanska množica, toda policija jo je -raz- : gnala. • -•'■■•■•• - r-. '. i Pogreb v Senju Gospič, 11. maja. a. Danes ob 16. so v Gospiču pokopali padle žrtve senjskih dogodkov. Trupla so prepeljali v Gospič z avtomobili v noči med 10. in 11. majem iz Senja čez Karlobag. V Gospiču so jih položili v mrtvašnico pokopališča. Pogreb se je vršil v popolnem redu in miru. Ob odprtih grobovih so govorili inž. Avgust Ko-šutič, Luka Hečimovič, Božo Katalinič, upokojeni ravnatelj gimnazije v Senju in dva omladinca. Med padlimi sta tudi dva, ki so jih svojčas obtožili in kaznovali zaradi razširjanja komunizma, eden je pa bil celo izključen iz bivše HSS zaradi komunizma. Hudo ranjeni Branko Milankovič je sodeloval 16. maja 1935 pri nekem spopadu v Gospiču, ki je 'terjal zaradi odpora proti oblastvom šest žrtev. Proti njemu so takrat izdali tiralico, ker je spadal med glavne organizatorje tega spopada. Postopek proti njemu so kasneje ustavili, ker je bil deležen amnestije Kongres jug. nacionalnih akademikov v Sarajevu Sarajevo, 11. maja. o. O binkoštih bo v Sarajevu kongres Zveze jugoslovenskih nacionalnih dijakov, ki je bila ustanovljena v Ljubljani. Kongresa se bodo udeležili delegati všeučdliščnikov i£ Beograda, Ljubljane, Subotice in Zagreba. Prva letalska proga Praga—Rim Rim, 11. maja. k. Včeraj je bila v palači Ohigi podpisana konvencija med Italijo in ' češkoslovaško, s katero se ustanavlja prva civilna letalska proga med Prago in Rimom, na kateri se bo pričel promet že v najbližjih dneh. » Poročali smo o krasno uspelem nedeljskem sokolskem pomladnem zboru ljubljanske župe. Mobilizacijskemu pozivu žup-nega vodstva se je odzvalo 6815 pripadnikov, ki so organizirani v 59 društvih. Posebno sijajna je bila sokolska manifestacija v Ljubljani. Nastopilo je 3218 sokolskih pripadnikov v civilu z znaki in zastavami ter še 626 sokolskih kolesarjev in sokolska konjenica. Tisočglava množica je na ulicah pozdravljala sokolsko armado ter jasno pričala, v katerem taboru je bela Ljubljana. Zaključni manifestaciji na telovadišču ljubljanskega Sokola je prisostvovala tudi naša narodna vojska po njenih naj odličnejših zastopnikih s komandantom generalom Toničem na čelu. Na telovadišču je pred zbranim sokolstvom govoril tudi župni načelnik g. Lubej, ki je osobito poudarjal dolžnost sokolske discipline ter je svaril pred tujimi vplivi na naše narodno življenje. Njegove besede so bile naperjene proti tujim ideologijam. Glasilo JRZ je stvar zasukalo po svoje. Navezalo je na neke prejšnje izjave g. Lubeja, naperjene proti klerikalizmu ter je govornika obtožilo, da je napadel katoliško cerkev, ko je dejal, da v naši sredi odreja tujec moralo, red in disciplino, narod pa, ki daje svojo disciplino v zakup tujcu, se odreka samostojnosti in svobode ter se sam izroča hlap-čevanju. Da ta tujec ni n. pr. komunizem, temveč katolicizem, se zdi »Slovencu« izven diskusije. In če je govornik menil, da si mora sokolstvo oz. narod z lastno disciplino, z lastnim nravstvenim redom graditi svojo samostojnost, je s tem po mnenju glasila JRZ zavrgel katoliško versko moralo. »Slovenec« obtožuje sokolsko vodstvo, da je navzlic dosedanjim skušnjam določilo g. Lubeja za govornika odn. da njegovega govora ni pregledalo in da je baš s tem dokazalo, da se z njegovimi izjavami strinja. In že je stvar za »Slovenca« jasna ko beli dan: »Noben katoličan po svoji vesti ne more sodelovati pri takih organizacijah, kjer se nemoteno lahko razširjajo taki nazori. Vsega pa je krivo sedanje sokolsko vodstvo.« Glasilo JRZ »pričakuje, da taka izvaajnja ne bodo ostala brez posledic...« K temu pripominjamo, da je minister za Sume in rude g. Gjuro Jankovič, znani ideolog JRZ, na shodu stranke v Beogradu v nedeljo slovesno izjavil, da JRZ ne bo trpela nobene ideologije, ki ni vznikla iz jn goslovenske zemlje. Pojasnilo Sokolske župe Na članek v »Slovencu« z dne 11. maja 1937 »Na braniku domovine...« uprava Sokolske župe Ljubljana ugotavlja, da je meščanski učitelj br. Franjo Lubej dodeljen od ministrstva prosvete ministrstvu za telesno vzgojo naroda, ki ga je dodelilo L namestniku staroste SKJ br. Engelbertu Ganglu. Za letošnje poslovno leto je bil br. Lubej izvoljen za župnega načelnika. V svojem delovanju se je br. Lubej vedno točno in dosledno ravnal po sklepih župnih organov in glede verskih odnosov po načelih, objavljena v sokolskem Idejnem očrtu »Pota in cilji«, ki določa, da Sokolstvo kot ideja svobode spoštuje vsako versko prepričanje in čuvstvovanje. Poudarjamo, da ne odgovarjamo sa nestvarne in nelogične zaključke pisca, ki istoveti društvo »Katoliške akcije« s katoliško cerkvijo in vero in zlonamerno izziva nerazpoloženje proti Sokolstvu. Odvratno je, da pisec poziva na osebno preganjanje. Ljubljana, dne 11. maja 1937. Uprava Sokolske župe LJubljana. Colunmiare audacter »Slovenec« je objavil po zagrebškem »Obzoru« pod mnogo obetajočim naslovom »Stroški za vdanostne izjave JNS« 22. aprila daljšo notico, s katero je hotel dokazati, da »šele sedaj prihaja počasi na dan, kako so posamezni krajevni magnati v dobi največje premoči JNS delali z občinskim denarjem«. Navedel je izdatke komisarja občine Gospič Kolakoviča ter jih kratko in malo naprtil nesrečni JNS. Posebno je zameril g. Kolakoviču, da je 23. oktobra 1932 izplačal kar 52.802 din »predujma za namene, za katere ni občina dolžna ničesar prispevati«. Mi smo že naslednji dan dokazali »Slovencu«, da so bili vsi inkriminirani izdatki potrošeni že dolgo pred tem, ko ni bilo o JNS ne duha ne sluha. Kar se je pa tikalo izdatka 52.802 din, smo ga opozorili, naj pogleda v svoje stare številke, kaj se je takrat dogajalo v Liki in Gospiču in potem pove, če so bili ti izdatki res takega značaja, »da ni bila občina zanje dolžna ničesar prispevati«. »Slovenec« je na te naše ugotovitve molčal, kakor vselej, kadar ga ujamemo na laži. Zato pa se je sedaj oglasil s popravkom v zagrebškem »Obzoru« g. Kolako-vič, ki med drugim ugotavlja, da je izdal 52.802 din orožništvu ob priliki ustaške afere po nalogu nadrejenih mu oblasti, ki so se pri tem sklicevale na zakon o zaščiti države. Ta popravek je objavil »Obzor« že 5. maja in ga je »Slovenec« sramežljivo zamolčal. Ni pa mogel zamolčati tragičnih dogodkov v Senju, kjer so igrali prav usodno vlogo ravno ljudje iz Gospiča, o katerih pravi uradni komunike, da, so bili vmešani v ustaško afero. AH ni to Žalostno? Napad »Slovenca« na našo nacionalno mladino Poročali smo ie o manifestacijah srednješolske omladine, ki so se vršile po telovadnem nastopu ljubljanskih srednješolcev na vojažkem vežlbališču. O tej manifestaciji ve povedati »Slovenec« sledeče: »Prava sramota pa se je pripetila, ko je okoli petih srednješolska omladina odhajala z vojaškega vežbališča po Zaloški cesti skozi Moste v mesto. V bližini železniških zatvornic jih je pričakovala skupina fašistično usmerjene mladine, ki so med surovim vpitjem navalili na srednješolce ter jih začeli neusmiljeno pretepati. Prav po fašističnih metodah izza časa nekdanje Orjune so ti teroristi navalili na srednješolce. Fašisti so mladeniče pretepali, najhujša pa je bila družba kakih 5 znanih pretepačev, ki so imeli znake neke ilegalne organizacije. Fašisti so skušali izzivati z raznimi vzkliki, češ da so oni večji patrioti, kakor večina naših srednješolcev, toda naša srednješolska mladina čuti danes slovensko in jugoslovansko ter je v odgovor predrznim izzivalcem pričela vzklikati: »Živela Slovenija v svobodni Jugoslaviji!« To je naše fašiste še bolj pobesnelo. Le manjši del srednješolcev se je pridružil fašistično usmerjenim mladeničem. Ti so nekaj časa vpili po Zaloški in Sv. Petra cesti med splošnim posmehom vsega ljubljanskega občinstva. Ko so prišli v mesto, so se morali poparjeno raziti. Ta nastop fašistične in JNS-arske mladine je naše srednješolce še bolj ogorčU proti njenim metodam in so se naši mlajši inteligenti trdno odločili, da bodo v bodoče še bolj vestno čuvali dediščino slovenskih mater, enako pa bodo ljubili tudi našo skupno državo, nikdar in nikoli pa se ne bodo vdali zoprni fašistični ideologiji, ki žali slovenski narod in vse naše svetle tradicije 1« Tako »Slovenec«. O novinarski objektivnosti tega poročila prepuščamo sodbo ljubljanski javnosti, ki je s svojimi očmi videla, kako se je jugoslovenska nacionalistična omladina v mestu »poparjeno razšla«. Zanimiva je druga stran tega poročila, da je »Slovenec« preko noči zopet odkril svoje antifašistično srce, ko je zagledal korakati v nedeljo po ljubljanskih ulicah tisoče in tisoče sokolskih nacionalistov, katerim so se pridružili novi bataljoni srednješolske omladine v ponedeljek popoldne. Do včeraj je »Slovenec« lomil svoja posvečena kopja za vse mogoče faS-zme od Francovega pa do belgijskih rek-sistov in Schuschniggovih »domovinskih fronta še v«. Ogorčeno je napadal vsako kritiko teh pokretov, kakor tudi sleherni odpor proti njim, ki ga je svečano proglašal s svoje nezmotljive katedre za komunistične intrige in podvige. Sedaj pa se je zopet znašel sredi »antifašistov« ter suvereno proglasil jugoslovenske nacionaliste za fašiste, ker imajo še vedno dovolj drznosti, da se upajo manifestirati za misel jugoslovenskega imitarizma po ljubljanskih ulicah. Ali gospodje pri »Slovencu« ne vidijo, da je nacionalno oduševljena mladina najsi-gurnejše zavarovana proti razvratnosti komunistične ideje? Ali so tako zagrizeni, da se jim jugoslovenska misel zdi celo bolj opasna, nego boljše v Lika ideja? Ali nimajo res trohice razumevanja za nacionalni idealizem mladih ljudi, tudi če ta idealizem ne odgovarja temu, kar bi oni hoteliV Žalostna jim majka! Sicer pa smo pripravljeni o ozadju pome-deljskih manifestacij ljubljanskih srednješolcev kaj več napisati, če to želi gospoda v Kopitarjevi ulici. Tako n. pr. o novem načinu prepevanja državne himne in še kaj o kakih okrožnicah v zvezi s tem. Prav tako bi bili hvaležni »Slovencu«, če bi malo točneje povedal, kakšne »ilegalne znake« so nosili srednješolci, ki so se mu tako zamerili. Kolikor smo mogli mi ugotoviti, je nosila večina dijakov res v gumbnicah male državne trobojnice, te pa menda tudi pri »Slovencu« ne prištevajo med »ilegalne znake«. Prav tako bi bil organ JRZ lahko tudi jasnejši s svojim namigavanjem glede neke ilegalne organizacije med srednješolskim dijaštvom. Njegovo namigavanje nas čudovito spominja na tista leta pred vojno, ko smo tudi čitali v njegovih stolpcih slične denunciacije, ki so pozneje do-vedle do kranjskega procesa, pri katerem se je tako odlikoval eden njegovih glavnih prijateljev... Naj na kraju rečemo še to-ie: Vsa narodna in nacionalna Ljubljana jc z iskreno radostjo pozdravila manifestacijo naše omladine, ki je zopet enkrat pokazala, koliko zdravega in svežega nacionalnega duha je v naši mladi generaciji. Glavni odbor Davidovičeve DS Iz vrst vodstva bivše Demokratske stranke javljajo, da bo sklical predsednik Ljuba Davidovič za 23. in 24. maj sejo glavnega odbora b. Demokratske stranke. Na seji bodo razpravljali o bodoči politiki stranke, taktičnem sodelovanju z združeno opozicijo ln o predlogih za rešitev hrvatskega vprašanja. Končno bodo tudi nadomestne volitve v glavni odbor, ki Je radi številnih izstopov bivših demokratskih politikov zelo razredčen. V znamenju bratstva z Bolgarijo Beograd, 11. maja. AA. Z odlokom notranjega ministra je dovoljeno uvažati in razširjati bolgarski list »Dnes«, ki izhaja v Sofiji. Iz sodne službe Beograd, 11. maja. AA. Sodnik Karel j Novak je imenovan za starešino sodišča v i Ratečah. J Dr« Kramar nevarno obolel Praga, 11. maja. o . Bivši minister dr. Kramar je hudo obolel zaradi hripe. Nastopile so komplikacije. Zdravniki so danes objavili, da ima visoko temperaturo in da mu je potreben absolutni mir. Naši novinarji pri Mussoliniju Rim, 11. maja. AA. Danes opoldne je minister za propagando Dino Alfieri priredil kosilo v čast jugoslovenskih novinarjev. Med kosilom je minister Alfieri pozdravil jugoslovanske novinarje z zdravi-co, v kateri je naglašal pomen njihovega obiska. Na kraju svoje zdravice je dvignil čašo na zdravje Nj. Vel. kralja Petra n., Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in za napredek in blagostanje Jugoslavije. Alfieri ju je odgovoril v imenu jugoslovanskih novinarjev g. Poldč, ki je dvignil svojo čašo na zdravje Nj. Vel. kralja in cesarja Viktorja Emanuela UL in za blagostanje in napredek italijanskega naroda. Nocoj ob 18.20 je predsednik vlade Mus-solini sprejel v prisotnosti ministra za propagando Alfierija, pooblaščenega ministra in splošnega ravnatelja za tuje časopisje Rocca in uradnikov Tiberia in Milete, ki sta dodeljena jugoslovanskim gostom, v Beneški palači jugoslovanske novinarje. Minister Alfieri je predstavil Mussoliniju jugoslovanske novinarje in se je za njihov pozdrav iskreno zahvaliL Njihov obisk v Italiji ga veseli. Naglašal je pomen tega obiska in velike naloge, ki čakajo časopisje obeh dežel za čimboljši in koristnejši razmah beograjskega dogovora. V tej zvezi je opozoril na glavne smeri, po katerih naj se v bodoče razvija. Izvedba teh nalog bo močno koristila ne le razmerju in interesom obeh dežel, temveč tudi miru kot takemu in zboljšanju splošnega političnega ozračja. Ko je Mussolini končal svoj govor, se je obrnil k jugoslovanskem novinarjem in jih vprašal, kako so s svojim potovanjem zadovoljni in kaj bi želeli videti v Italiji. Novinarji so se zahvalili za pozornost, ki so je deležni. Pooblaščeni minister Rocco je nato izročil Mussoliniju razpored o prebivanju jugoslovanskih novinarjev v Italiji, ki si ga je predsednik italijanske vlade pazljivo ogledal. Pristavil je nekaj svojih opomb, nakar je stavil na jugoslovanske novinarje Se nekaj vprašanj in se nato od njih prisrčno poslovil. Med avdienco jugoslovanskih novinarjev so se z BeneSkega trga pričeli oglašati vzkliki večtisočglave množice, ki se je vrnila z velikih iger vzhodnoafriških bojevnikov in hotela pozdraviti dučeja. Ko so jugoslovanski novinarji zapuščali sprejemno dvorano, se je Mussolini .napotil na balkon da odzdravi množici. Odlikovanja bolgarskih novinarjev Beograd 11. maja. AA. Z redo-m Jugoslovenske" krone 4. stopnje so odlikovani nadzornik bolgaiskega kmet.ijskega ministrstva in državnih posestev Hrietov Semar-djijev ter novinarji Boifa Nikoilov. Panča Petrov-Sopov, in Atanas Damijanov, glavni delničar koncema sofijskih listov, kj so bfli delegati bolgarske države na 7. mednarodni razstavi ter sejnin plemenske živine in perutnine v Novem Sadu. "* Tekme za Davisov pokal Naš nasprotnik v ITI. koln bo Južna Afrika London, 11. maja. V Brightonu je ▼ tekmi za Davisov pokal med Južno Afriko in Novim Zelandom v singlu premagal Cirby Andrevvsa s" 6:2, 6:4, 6:3. Južna Afrika je tako dobila tretjo točko in izločila Novi Zeland Iz nadaljnjega tekmovanja. V tU. kolu se bo Južna Afrika srečala z Jugoslavijo. Nadaljni odločilni rtaultati H. kola tekem za Davisov pokal so naslednji: Francija—Norveška 3:0, Italija—Monako 3:0, Neančijar-Avstrija 3:2, j Pravda za sokolski plot Zanimiva sličica z našega podeželja Maribor, 11. maja*. V Slivnici pri Mariboru je bila v ponedeljek zanimiva sodna razprava o tožbit ki jo je vložilo sokolsko društvo v Slivnici proti kaplanu Jožefu Luževiču in predsedniku bivše občine Josipu Kolmamu zaradi motenja posesti ter prisvajanja tuje lastnine, že pred leti je dalo Sokolsko društvo v Slivnici napraviti okrog svojega letnega telovadiš Sa, ki je s svojo krasno lego eden izmed najlepših prostorov v Slivnici tik ob državni cesti in ob robu grajskega parka, lep plot, katerega pa so letos meseca mairca omenjeni gospodje kot funkcionarji krajevnega šolskega odbora pustili podreti, češ, da je last krajevnega šolskega odbora in da plod na tem mestu ni prav nič potreben. Pri podiranju tega plotu so omenjeni funkcionar ji našli za potrebno, da so raizbili tudi vhodna vrata in sneli desko z napišem »Sokol Slivnica — letno telovadišče«. Logično je bilo, da se je uprava Sokola v Slivnici zaradi tega primera podala na pravno pot. Po svejem zastopniku dr. Boštjančiču je vložila tožbo zaradi motenja posesti ter prisvajanja tuje lastnine. Sodna razprava je bila najprvo v Mariboru, nadaljevala se je na mestu dogodka. Ob priliki razprave same, ki jo je vodil starešina okrajnega sodišča dr. Germov-šek, so prišle na dan zanimive stvari. Pokazalo se Je n. pr., da smatrajo gotovi gospodje, da ni potrebno zapisati vseh sklepov v sejni zapisnik kraj. šol. odbora. Ta utemeljitev, ki jo je prednašal učitelj Mejovšek, je bila odločilna, da si je sodišče napravilo pravilno sodbo. Plot se mora postaviti nazaj, gospodje v šolskem odboru pa so bili obsojeni na povračilo škode in plačilo sodnih stroškov, ki niso malenkostni. Sedaj je vprašanje, ali bodo stroške nosili gospodje odborniki, ki so po svojih izjavah v sodni razpravi sklepali v imenu krajevnega šolskega odbora, ali pa bo ta znesek padel na breme davkoplačevalcev. Za razpravo, ki je trajala 7 ur, je bilo veliko zanimanje nele med domačini, temveč tudi med sosednjimi občani in celo med Mariborčani. Samomor uglednega celjskega trgovca Celje, 11. maja. Danes okrog 15.45 si je znani celjski trgovec 56 letni Maks Oswatitsch pognal na vrtu svoje hiše na Bregu v Celju iz samokresa kroglo v desno sence. Krogla je prodrla možgane in obtičala v levi senčnici. Prepeljali so ga z reševalnim avtomobilom takoj v bolnišnico, kjer pa je zvečer podlegel poškodbam. Pokojni je bil ugleden in priljubljen mož. Današnji »Slovenski Narod« poroča, da Je pokojnikov sin Maks, ki je tudi trgovec v Celju in lastnik rudnika v Motniku, izsledil pri Blagovici bogata ležišča bakra. Sin je pred nekaj dnevi odpotoval v Nemčijo, kjer se je zaradi izkoriščanja teh ležišč bakra pogajal z neko nemško finančno skupino. Danes se je vrnil v Celje in se je popoldne o tem razgovarjal s svojim očetom, nato pa je odšel po opravkih v mesto. Pozneje je oče, najbrže v hipni duševni zmedenosti, segel po revolverju in si končal življenje. Vremenska napoved ZemunBka: Prevladovalo bo jasno vreme po vsej državi, le na Primorju in v zapad-nijh krajih bo oblačnosd nekoliko večja. Mogoče so krajevne nevihte s plohami. Temperatura se bo še dvignila. Zagrebška: Pretežno lepo vreme, te ponekod je pričakovati nekoliko padavin. Dunajska: Na zapadu najbrže prehoden dež, na vzhodnem robu Alp nevihte, prihod zraka z juga. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Parlament našega tujskega prometa Zveza v Ljubljani je najdelavnejia tujske prometna organizacija v Jugoslaviji Ljubljana, 11. maja. V sejni dvorani Zbornice za TOl so se dopoldne zbrali delegatje tujsko-prometnih organizacij iz vse banovine, da pretrese jo bilanco v preteklem letu opravljenega propagandnega in organizatoričnega dela in pretehtajo izglede našega turizma v bližnji bodočnosti. Zborovanje je vodil predsednik Zveze za tujski promet, načelnik dr. Marn, na čigar predlog je-bila s spontanim odobravanjem sprejeta udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru H. Ln pozdravni brzojavki ministru za trgovino in industrijo in banu dr. Natlačenu. Med udeleženci je še posebno toplo pozdravil banovega zastopnika šefa banovinskega turističnega urada, pisatelja Velikonjo, predsednika mestnega tujsko-prometnega sveta dT. Steleta, predstavnika železniške in poštne uprave, nadsvetnika Gregorko in Kitka, generalnega tajnika zbornice za TOI, narodnega poslanca Mohoriča, predsednika Zveze kopališč in letovišč msgr. dr. Radičeviča. zastopnika centrale »Putnika« v Beogradu, ravnatelja dT. štera iz Dobrne, tajnika SPD dr. Brileja, zastopnika TK Skale dr. žumra, zastopnika Ju-goslovenske zimskosportne zveze državnega pravobranilca dr. Souvana, predsednika Zveze gostilniških združenj in podpredsednika zbornice Majcna, zastopnika Avtokluba dr. Pavlina, zastopnika Aero-klub aPelana, predsednika Društva ostrostrelcev Schreya, magistratnega direktorja Subica iz Celja za mariborsko, Zvezo za tujski promet pa Se zastopnike tujsko-prometnih edinic iz Celja, Sv. Križa nad Jesenicami, Kranjske gore, Gorenje vasi, Bleda, Preddvora pri Kranju, Kamnika, Dolenjskih Toplic, Dol. Logatca, Tržiča, Jesenic in Laškega. Nova uredba o turizmu Dr. Marn je poudarjal, da pomeni nova uredba o turizmu, ki smo jo prejeli lansko leto, važen korak v napredku tujskega prometa v državi, če se bo točno izvrševala, bo prinesla zlasti tujsko-pro-metnim organizacijam možnost uspešnega delovanja, zdraviliščem in letoviščem pa čim lepši razmah s podporo, ki jim jo bodo dajale krajevne in državne oblasti. Takse od tujcev se bodo morale poslej porabiti le v tujsko-prometne namene. Hkratu se je predsednik zahvalil banski upravi, ki je Zvezo gmotno in moralno podpirala. Banska uprava naj tudi v bodoče nadzoruje delo obeh zvez, jima daje pobude in gmotno pomoč. Zvezi pa naj bosta eksekutivna organa, ki naj od svoje strani opozarjata bansko upravo na potrebe in nedostatke. Tudi odsek za turizem pri trgovinskem ministrstvu je izdatno podpiral delo Zveze, čeprav ji ni nudil gmotne podpore. S centralno organizacijo tujskega prometa v državi s »Putnikom«, je bila Zveza stalno v najboljših odnoša-jih. Zbornica za TOI ji je bila prav tako zmerom naklonjena. Sodelovala pa je tudi s tujsko-prometnim svetom mestne občine ljubljanske. Z mariborsko Zvezo je skupno reševala vsa tujsko-prometna vprašanja, ki se tičejo cele banovine. V ta namen deiuje poseben odbor, ki ima svoje sestanke v Celju. Toplo zahvalo je predsednik izrekel našemu dnevnemu tisku, še posebej pa se je zahvalil uradništvu Zveze, ki je silno marljivo in zmerom na svojem mestu. Pozdravni nagovori Med pozdravnimi nagovori je najprej msgr. dr. Radičevič izrazil svoje priznanje delu, ki ga vrši ZTP in jo je stavljal za zgled vsem drugim tujsko-prcmetnim organizacijam v državi. Direktor šubic je poudaril potrebo, da obe zvezi dosedanje sodelovanje še razširita in poglobita. Dr. žter je v imenu centrale »Putnika« čestital zvezi k njenim uspehom. Narodni po- Pri ljudeh, ki cesto trpe na zapeki, zaradi česar nastajajo vrenja v želodcu in črevesju, pospešuje se temeljito čiščenje celotnih prebavnih organov s čašico naravne »Franz-Josefove« gren-čice, zaužite zjutraj na tešč želodec. Z uporabo »Franz-Josefove« grenčice se naglo odpravi plast z jezika, Ž je nastala zaradi zapeke, ravnotako pa se tudi doseže boljši apetit. ogt. reg. s Dr. is. 4SV35. slanec M&horič je v imenu zadržanega predsednika Zbornice za TOI izrazil svoje veselje, da so v letošnjem poročilu ZTP tudi od kritične strani zajeta vsa pereča vprašanja tujskega prometa pri nas. Dravska banovina bi morala po svojem položaju uživati prednost v turističnem pogledu a med tem ko se v južnih pokrajinah grade ceste in železnice, so ceste v Sloveniji povsem razruvane, da se posledice že čutijo v zastoju avtomobilskega prometa. Frekvenca tujih vozil se je na nekaterih obmejnih prehodih zmanjšala od leta 1935 do danes približno zar polovico. Če bi hoteli imeti ceste, kakršne imajo v Franciji, bi bilo treba za modernizacijo okrog 66 milijard dinarjev. Naza'-dovanje v železniškem prometu pa se opaža v pojemajoč; hitrosti vlakov, ki se j ena nekaterih progah po novem voznem redu še zmanjšala. Prav tako je vredno graje, da imajo nekateri letoviški kra£ samo pogodbene pošte, kar nikakor ni tujskemu prometu v korist. Lansko delovanje Zveze Za tem je ravnatelj dr. 2iže>k v splošnih obrisih očrtal gibanje tujskega prometa in delovanje Zveze v preteklem letu. Lani je Slovenijo obiskalo skupno 179.387 gostov, ki izkazujejo 999.387 nočnin, predlanskim pa sta številki znašali 205.507 gostov in 1,019.851 nočnin. Pri tem je treba vpoštevati, da je statistika sestavljena na podlagi uradnih podatkov lz samo 73 priznanih tujsko-prometnih krajev, med tem ko se je predlansko poročilo tikalo 104 krajev; je pa brez dvoma še najmanj 100 drugih krajev, ki jih obiskujejo tujci. Zato ni pretirano, če h gornjim številkam prištejemo še kakih 50®/o. Na Jugoslovene odpade 72% vseh naših gostov (127.530), ostalih 28% (51.857) pa tvorijo inczemci, ki se vrste po višini izkazanih številk: Avstrijci, Nemci, Cebcslovaki, Italijani, Madžari, Angleži (1.968, Angleži so letos prvič obiskali naše kraje v tako obilnem številu), Francozi,, Poljaki, Švicarji, Ru-muni, Norvežani, Grki, Nizozemci, Bolga-XI ia Belgijci. Med letovišči in zdravilišči sta tudi lani prednjačila Bled, ki je presegel tudi najboljše obiskano leto pred krizo (19.318 gostov ■ ln 179.157 nočnin), in pa Rogaška Slatina (7.224 gostov m 97.449 nočnin). Med drugim je ravnatelj navajal prizadevanje tujskoprometnih forumov in države, da bi z mednarodnimi sporazumi omilili težke posledice, ki so jih prinesle devizne in valutne omejitve raznih držav. Iz kope propagandnega gradiva, ki ga je Zveza izdala lani, naj navedemo preglede letovišč in zdravilišč v Sloveniji, ki so izšli v srbohrvatskem, nemškem, češkem, francoskem in angleškem jeziku. Vsaka izdaja v 6000. nemška pa v 15.000 izvodih. Prav tako je izšel Badjurov »Kleiner Fiihrer durch Slovenien« v nakladi 5000. V propagandne namene je Zveza potrošila v celem nad 150 000 din. Posebej se je ravnatelj pomudil še ob prometnih vprašanjih, nato pa je navajaj statistiko članstva. V Zvezi je bilo včlanjenih 72 raznih tujsko-prometnih korporacij, zdravilišč, letovišč ter večjih planinskih tujsko-prometnih in olepševalnih društev. V celoti je imela Slovenija latni od tujskega prometa okrog 50 milijonov din dohodkov, a med tem ko so nekateri kraji bili deležni presenetljivo številnega obiska, je drugod občutno padlo število prenočnin. Tako je v Dolenjskih Toplicah, Rimskem vrelcu, Rimskih Toplicah in šmarjeških toplicah in Boh. Bistrici padlo število prenočnin skupno za 3515, v drugih pa je naraslo za 19.975. Slovenija se upravičeno pritožuje zaradi zanemarjenih cest. Med tem ko je po drugih državah avtomobilski promet zmerom živahnejši, opažamo pri nas stalno večji zastoj. Velike težave delajo tujskemu prometu neurejena vprašanja denarnega odnosa z Nemčijo, med tem ko ima CSR določenih okrog 80 milijonov za tujski promet z nami in so tudi izgledi za Avstrijo precej ugodni. Svoje poročilo je ravnatelj zaključil s poudarkom osrednje velike narodne zveze, ki naj s skrbnim smotrnim delom dvigne v bodočnosti Slovenijo, da bo vsa en saan tujsko-prometni kraj. Potrebe naših krajev Ravnatelj Rus je v imenu nadzornega odbora predlagal absolutorij upravi, nato pa je narodni poslanec inž. Zupančič opozoril na nekatere važne probleme, ki so bili po krivdi odgovornih činiteljev ponovno zamujeni. Po stanju svojih cest je bila bivša Kranjska na prvem mestu v alpskih deželah, danes pa je na zadnjem. Namesto, da bi bil za novo železnico št. Janž— Sevnica v Sevnici projektiran triangel, kakor smo ga pred leti dobili v Zidanem mestu, bo priključek na zagrebško progo samo enosmeren, kar bo v ogromno škodo tujskemu prometu, saj bo preko Sevnice in Vrbovskega v bodočnosti po vsej priliki tekla nova zveza Maribor—Sušak. Od milijardnega posojila za javna dela je na dravsko banovino odpadlo samo 40 milijonov, kar pomeni 4%, med tem ko plačuje naša banovina 16% vseh državnih davkov. Inž. Miklav iz Čateža je dal še nekaj pobud o propagandnem gradivu, nato pa je skupščina soglasno odobrila razrešmico. V debati je predsednik zdraviliške komisije Vovk z Bleda navajal, da so nove mednarodne konvencije precej ugodno vplivale na gibanje našega tujskega prometa, pred kratkim pa so Se ponovno začele odpirati precej temne perspektive, že aprila so imeli na Bledu do 300 nemških gostov. Po pogodbi z Nemčijo je za nemške letoviščarje v Jugoslaviji mesečno na razpolago pol milijona mark, a presežek, ki se v tej dobi ne bil konsumiral, se pribije kvoti za prihodnji mesec. Tako je bil v aprilu na razpolago poldrugi milijon mark, a že 22. aprila je bila vsota do kraja izčrpana. Naši tujsko-prometni interesenti so upali, da se bo v maju stanje kaj obrnilo na bolje, a kvota, določena za naslednji mesec, je bila že takoj 1. maja do kraja izčrpana. T®teo je samo na Bledu preklicalo svoja naročila okrog 400 g°-stov. Občni zbor je sklenil, naj se finančnemu in trgovinskemu ministru brzojavno odpošlje prošnja naj vlada izposluje, da se krediti brez odlašanja povečajo. Inž. Miklav je opozoril na potrebo, da bi pri razpravljanju o načrtu uredbe o kopališčih prišli do besede tudi predstavniki zasebnih ustanov. Izmed 10 zdravilišč v Sloveniji sta samo dve v banovinski posesti, ostalih 8 pa je v zasebnih rokah. Prav tako naj bi se zasebna kopališča pritegnila tudi k sodelovanju v krajevnih turističnih odborih. Zastopnik tujsko-prometnega društva iz Dolenjega Logatca je dal pobudo, naj bi poklicane instance posvečale nekaj več pozornosti povzdigi tujskega prometa na notranjsko stran. In spet: železnice in ceste • • • Vrsto konkretnih predlogov je stavil zastopnik tujsko-prometnega društva iz Rateč. Nedeljske karte naj bi o Veliki noči, Bcžiču in Binkoštih veljale za vse praznične dni. Ukrene naj se vse potrebno, da se hitrost vlakov pospeši vsaj do gotove brzine. Razmahu tujskega prometa nikakor ni v korist, da vozi gorenjec komaj po 26 do 30 km na uro. Vse graje so vredne nemogoče železniške zveze med dolinama obeh Sav. Nekaj časa so nam obetali motorne vozove, a kakor se čuje, so jih le v okolici Beograda nekaj stavili v promet, pa se niso kdoveka,j obnesli in jih je neprestano treba pošiljati v reparaturo. Razen tega je vse premalo direktnih voz in potnik mora na naših železnicah prestopati na vsakih par postaj. Uvesti bi bilo treba direktne garniture, nele od Beograda (to Ljubljane, temveč tudi do Rateč in Bohinjske Bistrice. Zveze med vlaki na Jesenicah so menda eno najbolj žalostnih poglavij vsega našega prometa. Po cele ure j« treba včasih čakati od vlaka do vlaka. Potniške garniture naj bi dobile nekaj boljših vciz, v vlakih pa naj bi bilo med propagandnimi slikami za tujski promet nekaj več slik iz Slovenije. Odhode in prihode bi bilo treba tako urediti, da ne bi bilo treba turistu v nedeljo bežati iz Rateč že ob 17., ko je še najlepše solnce. Vremensko poročanje je pogostokrat takšno, da je tujskemu prometu bolj v kvar kakor v korist. Zlasti za lanski božič so izletnike z juga zadržale doma vesti, da je na Gorenjskem dež, v. resnici pa je bilo najlepše vreme. Predsedniku ob upokojitvi župnik Krašnja od Sv. Križa nad Jesenicami je v toplih besedah slavil zasluge predsednika dr. Mama. ki se kot načelnik oddelka za trgovino in industrijo na banski upravi pripravlja na odhod v pokoj. Doba njegovega dela pomeni najbolj cvetočo dobo za razvoj naše nacionalne industrije in tujskega premeta, zato smo dr. Marnu dolžni mnogo globoke zahvale. Zborovalci so pri tej priliki priredili predsedniku živahne ovacije, dr. Marn pa se je kratko zahvalil za te izraze iskrenih simpatij. Predsednik Zveze gostilničarskih združenj in podpredsednik Zbornice za TOI Majcen je opozoril na vse graje vreden način, kako se rekonstruira in modernizira naša gorenjska cesta. Dela na odseku št. Vid—Jeprca tako presenetljivo počasi napredujejo, da je ves postopek že v občutno škodo avtomobilizmu in našemu tujskemu prometu vobče. Namesto da bi cesto zaprli samo na kratkih odsekih po 200 do 300 metrov in da bi ob cestišču, ki je pravkar v delu, pustili še ozek pas za prehod, kakor to delajo drugod, so na Gorenjskem ves avtomobilski promet usmerili na ozko stransko cesto ki tolikšne obremenitve nikakor ne vzdrži in je bila v kratkem tako razvožena. da je v dežju prej podobna njivi kakor komunikaciji. Pri teh razmerah ni čudno, da je na poti ved za /ePo ^ ELIDA mifiz ELIDA BEL! ŠPANSKI BEZEG omamljivega vonja snežnobele barve od št. Vida do Smlednika ob slabem vremen uzmerom po dvoje, troje avtomobilov v obcestnem jarku, če je načrt v resnici zamišljen tako, da bedo dela trajala še do leta 1938. bomo do prihodnje sezone odvrnili od naše Gorenjske že prav poslednji avtomobil, čeprav smo sicer v sezoni ob nedeljah videli na tej cesti po 500 do 1000 voz. Občni zbor je sklenil apelirati na odločujoče instance, naj se delo za modernizacijo gorenjske ceste v bodoče oddaja na drugačen način, oddana dela pa naj se kolikor mogoče pospešijo. Ko je še zastopnik Bohinja poprosil, naj Zveza temu najlepšemu kotičku slovenske zemlje, posveti nekaj več pozornosti, je predsednik zaključil zbor. Nj, Vis. knez-namestnik Pavle — častni doktor univerze v Ox£ordu Včeraj ob 18. je bil Nj. Vis. knez namestnik Pavle na univerzi v Oxfordu pro-moviran za častnega doktorja. Nj. Kis. knez namestnik je prvi Jugoslovan, ki je počaščen s tem naslovom slbvne oxford-ske univerze. Pot kneza namestnika na svečanosti kronanja v London, kjer zastopa nas kraljevski dom in našo državo, spremljajo use naše simpatije. Ni prvič, da je knez namestnik prevzel nase visoko dolžnost re-prezentanta Jugoslavije. Vsi se spominjamo blagodejne aktivnosti, ki jo je že izkazal ob sličnih prilikah, skrbeč za to, da svoji državi pridobi simpatije tam, kjer še nedavno niso bili navajeni smatrati tudi naš del sveta za predmet svojega neposrednega zanimanja. Odkar so se mednarodne razmere izpremenile in se je težišče pozornosti preneslo na ves evropski kontinent, je prosvečeni duh kneza namestnika pomagal tolmačiti interese naše države z največjo prepričevalnostjo. Kot dober Evropejec, ki je doma v vseh manifestacijah evropskega življenja in duha, intenzivno spremlja vse pokrete v iskrenem zanimanju za usodo Evrope in nfene probleme. V novi dobi mednarodnih in jugoslovanskih odnošajev pritiee knezu namestniku usodna vloga. Sedanja pot kneza namestnika v Anglijo je bila včeraj kronana z osebnim priznanjem na način, kakršen je bil doslej izkazovan samo najbolj poznanim osebnostim. Sloveča univerza v Oxfordu, ki je nekoč štela kneza namestnika med svoje slušatelje, mu je podelila častni doktorat. To dejanje znamenite angleške univerze je izraz največje pozornosti in priznanja, ki ga ena izmed najslovitejših znanstvenih ustanov na svetu in ena izmed prvih nacionalnih ustanov Velike Britanije lahko izkaže posamezniku. V tem dejanju zremo izraz pozornosti in prijateljskih občutkov nasproti državi, ki jo knez namestnik zastopa, ter manifestacijo simpatij in priznanja knezu namestniku, ki si je kot mož posebne vneme za umetnost in za vse kulturne vrednote pridobil splošen ugled in spoštovan je. Da bi obhajali stoletnico • •« Delo Muzejskega društva za Slovenijo je treba podpreti Ljubljana, 11. maja. Eno najstarejših naših društev Muzejsko društvo za Slovenijo, je polagalo včeraj račune občnemu zboru o svojem delu. Cez dve leti bo obhajalo društvo stoletnico neumornega tihega in zelo plodonosnega prizadevanja, da otme pozabi važne okolno-sti časov, ljudi in dogajanj v naravi ra proston-, ki mu pravimo slovenska zemlja. Občni zbor je otvoril predsednik prof. dr. Milko Kos. zahvaljujoč se raznim ob-lastvom in korporacijam, ki so še v zadnjem letu podpirale društvo. Izrekel je priznanje našemu časopisju za poročila o društvu in zlasti o njegovih publikacijah. Odborniki so v izčrpnih izvajanjih orisali obširno delovanje društva v preteklem letu. Vsi so pa naglašali, da bi bili rezultati dela še mnogo povoljnejši, če b' društvu ne primanjkovalo glavnega. — denarja! Leto za letom se namreč ugotavlja žaiostno dejstvo — kdo ve, kje so povodi za ta pojav — da so viri, ki pritekajo društvu, vedno skromnejši. Zlasti postaja vedno bolj pereče vprašanje nadaljnjega rednega izhajanja društvenega glasila »Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo«. Letnik 1936. je končno le izšel, v tisku je pa prva polovica letošnjega letnika. Prav tako je v tisku obsežna, nad 400 strani obsegujoča znanstvena razprava dr. Žontarja: Zgodovina mesta Kranja, ki bo prinesla mnogo važnega gradiva v pogledu kulture naše gorenjske prestolnice. Mnogo korakov je že storilo društvo za repatriacijo arhivalij iz nasledstvenih držav, ki nam po senžermen-ski pogodbi pritičejo. Kakor vse kaže, bo po osemnajstih letih tudi to vprašanj« zdaj vendar ugodno rešeno za nas. Društvo zamenjuje svoje glasilo z 143 inozemskimi sorodnimi znanstvenimi društvi ter je dobilo preteklo leto v zameno 190 dragocenih publikacij, ki so nenadomestljive za znanstveno delo, ker si pač ne more nobeden naših znanstvenikov iz lastnih sredstev nabavljati to neobhodno potrebno gradivo. Zal pa je zamenjava čim dalje težja, ker so naše publikacije zlasti v primeru z razkošnimi izdajami drugih narodov naravnost beraško opremljene. Društvo ne prejema od države nobene podpore, druge pa so razmerno skromne. Zato je prav v skrbeh, če mu bo zaradi pomanjkanja sredstev sploh mogoče dočakati stoletni jubilej, ki bi ga obhajalo leta 1939. Če ne bo izdatnih podpor vse javnosti, ki se mora zavedati važnosti društvenega dela, bo menda moralo društvo celo tik pred petdesetletnico nepretrganega izdajanja društvenega glasila, ki bi jtf učakalo že prihodnje leto, prenehati z delovanjem. Odbor je ostal v glavnem stari s predsednikom prof. dr. Milkom Kosom. Licejke so pohitele na Jadran V štirih dneh Si ogledajo lep kos riviere Ljubljana, 11. maja. Sezona potovanja se je pričela, licejke eo odpotovale na Jadran. Spremljajo jih naše najboljše želje, pa tudi upi, da bo še komu izmed nae v teku poletja dano pohiteti po njihovih eledovjh... Smola je samo ta, da izletov ne znamo tako organizirati kakor naše pogumne licejke. Ko je njihov podmladek JS pred mesecem priredil v dvoran} Kazine lepo uspelo akademijo, je hotel na lep način pridobiti sredstev, da bi omogoči prav vsem gojenfkam izlet na Jadran. Gmotni uspeh je k sreči toi toMkšen, da je danee lahko odrinila jropouHrtna skupina 167 gojenk mestne ženske realne gimnazije. Podmladek JS je prispeval za ta izlet 14.000 din. Na vsako nletajco je M ' dn; odpadla majhna VBOta 250 din, nekatere so plačale le po 10 din. Nekatere mam;oe. k| so imela včeraj precej posla s kuho Ki pečenjem keksov pa še a prtljago (saj njihove preklicane hčerke nj- Manifestacija nacionalne srednješolske mladine v ponedeljek popoldne pred Narodnim domom v Ljubljani. O napadu »Slovenca« na našo ndadbtt govorimo na djHigftfii jiteaj« so imele več drugega v mislih, kakor samo slano morje in solnce), so danes proti poldnevu po malem otjrale solziee. ko so spremljaje vsaka svojega »otroka« na glavni kolodvor. Toda njihova briga je bila hitro ra/npršeoa. ko je komando nad razjgra-nknn gojenkami prevzel preizkušenj vodja li-celjskih izletov prof. Kuljjš, s kater .m je tudi ravnatelj liceja dr. Tone Bajec. 0. tudi za zdravstvo je odlično poskrbljeno. Vsi vemo. da kaj hujšega od majčkenega glavobola. zofoobola ali morske boleznj »e bo. Vendar se je zdravnik dr. Ferenčak oborožil s takšnimi rekvjzt.j. da se na njih umetnost razume samo on. Vožnja ne bo dolgočasna, to 6i lahko mijsljano. A da bo še posebno veselo, eo dekleta vzela s seboj harmoniko in kitare. Seveda bodo tudi prepevale jn v tem jih bo krotil profesor petja na Iicerju dr. Dol mar. Kar šest potniških voz, ki so j-,h priključili tržaškemu brzovlaku. so zasedle pogumne mladenke. Ob 12.55 se je približal trenutek slovesa Mamice jn papaoki (in kakor se še starši lepo imenujemo), so še enkrat stisnili desnice svojim hčerkam. Vlak je odrjjtfl. zagrala je harmonika 167 belih robčkov je zamahalo v pozdrav, jz mladih grl se je že oglasila pesem ... Popoldne so se licejke u?ta"ile v Zagrebu. $i ogledale znamenitosti; in se lahko kar brezplačno vozile s cestno železnico. Zvečer jih je brzec ponese! skozi kršno Liko proti Srpditm. Tu sri odpocjejo, pojdejo na Ba5v.pce naravnost v morje, potem si ogledajo Dioklecijanovo palačo jn še toliko drugega. Z motornima jadrnicama »Sv. Ivan« jn »Bog s nama« pohitijo v Troetr. Naslednji dan pa odpotujejo s posebnim pamikom iz Spi ta v Biševo ogledat znamenito sinjo jamo. Obiščejo Komižo na otoku Vfcu. da spoznajo komserviranje rjib. potem prelepo Jelšo na Hvaru, sloveči Bol na Braču. Ustavijo se v Supefcru jn Sutiivanu. — m kakor hi obrniil. bodo naše mladenke v s>oix>to že 6pet v Ljubljani, prerojene z neštetimi novimi vtisi jadranske lepote. Pogreb dr. Marjana Bukovca Ljubljana. 11. maja. V ponedeljek so truplo ponesrečenega br. Marjana Bukovca prepeljali iz Bohinja v mrtvašnico splošne bolnice v Ljubljani. Danes je občinstvo hodilo vse dopoldne kropit mladega zdravnika v krasni srebrni krsti, med rdečimi rožami. Popoldne ob treh pa je bil iz mrtvašnice pogreb, katerega se je udeležilo številno občinstvo, kakor ga vidimo le ob velikih pogrebih. Kako globoko je ganila Marjanova smrt mnoge, je pričalo 24 vencev, ki so jih poklonili prijatelji m znanci. Planinski tovariši so položili na krsto venec iz resja z napisom »Zlatorog«, nadalje so poklonili vence in šopke (da omenimo vsaj nekatere) Zdravniška zbornica, zdravniki-volonterji in Marjanov šef primarij dr. Lavrič. Šentjakobski župnik g. Janko Barle je blagoslovil krsto. Za mrtvaškim vozom je stopal sivolasi oče z materjo: smrt ju je globoko potrla, vendar sta oba z veličastno možatostjo prenašala bridki udarec. Sledili sta sestri in svaka, zdravniki splošne bolnišnice, zdravniki volonterji, potem pa številni prijatelji in znanci. Tihotni pogreb je bil ?anljivo lep: Vsaka beseda — tako je bHo čutrti — ki bi bila izrečena v slovo pokojnemu Marjanu, bi bila odveč, kajti prav vsi so čutili, kako težka je ta izguba. Na pokopališču je g. župnik Barle opravil še poslednje molitve, nato pa je črna prst vzela v svoje naročje, kar jc usoda tako kruto rerjala od Bukovčeve družine. NAJLEPŠE DARILO za blrmanko ali birmanca je fotoaparat katerega kupite najceneje pri Foto Tourist Lojze Smucu LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8. Cadet Box vel. 4.5x6 s tremi filmi samo Din 99.- Nenadna smrt uglednega gospodarja Preserje, 11. maja. Včeraj se je po Preserju in daleč na okrog po okolici razširila žalostna vest, da g. Andreja Petelina, po domače ErjavSka v Kamniku pri Preserjah ni več med živimi Tudi »Jutro« je že kratko poročalo o njegovi smrti. Kljub svoji lepi starosti 75 let je bil Andrej Petelin že izredno krepak in je rad prijel za vsako težko delo. Pri takem napornem opravilu ga je po nesreči doletela smrt. Pomagal je sinu nakladati m razkladati hlode. Pri tem pa mu je padel težji hlod na prsi in na trebuh in ga pritisnil tako hudo, da je nesrečni gospodar brez dlasu izdihnil. Blagi pokojnik je bil tudi javno delaven mož. Daljšo dobo je bil župan in odbornik preserske občine, katere blagor mu je bil vedno pri srcu. Vse življenje je bil naprednih nazorov in zato tudi zvest član in podpornik naprednih društev v svojem kraju. Užival je splošen ugled kot skrben gospodar na svoji lepi domačiji in znan v svoji gostilniški obrti. Mnogoštevilni družini je bil najvzornejši oče in reditelj. Deležen je seveda bil polnega zaupanja pri raznih gospodarskih organizacijah v vrhniškem okraju ter je tudi še v pozni starosti zavzemal vedno svoje mesto v nadzorstvu vrhniške posojilnice. S svojim zgledom in značajem je dal najlepšo vzgojo sinovom m hčerkam. Kremenitema nsprednjaku in poStenjsfcu - bo ohranjen trajen spomin. Dražim nrekamo ob tako tragični vzgftiii KINO* K MATICA »JUTRO« šf. T09 . Za binkoštno številko Jutra e— Tombola Jadranske straie, U ^ bila v nedeljo popoldne pred Narodnim domom, je privabila veliko množico občinstva. Prvo tombolo (prost nakup za 2500 Drn) ie zadel Matija Iatibar, kovač v celjski cinkarni, drugi in tretji dobitek (moško in žensko kolo) učenec okoliške deške narodne šole Karel Pangerl in Karel Skoberne, de-I lavec v VVestnovi tovarni, oba iz Gaberja. I Kuhinjsko opravo je dobila Roza Holzlova, I nameščenka v tiskarni Rode & Martinčič iz Gaberja, vožnjo na progi Sušak—Kotor in nazaj Marija Boletova, učenka narodne šo-I le. Tombola je v vsakem pogledu zadovolji-I la občinstvo. e— Zveza brivskih pomočnikov v Celju bo jmela danes ob 20. uri članski sestanek v Delavskj ztbomioj v Celju. Ker je dnevni I red zelo važen se pozivajo vsi član; jn nečlani. da se sestanka sigurno udeleže. Od-I bor. e— Riharsko društvo v Celju bo imelo v petek dne 28. maja t 1. ob pol 30. uri v klubov- eobi Celjskega doma svoj redn.j letni občni zbor z v pravilih predvidenim I dnevnem redom. e— Regulacija Savinje prj Orli vasi. V prostorih tehničnega razdelka er-eskega na-felstva v Celju bo v ponedeliek 24. L m. javna licitacija za dobavo 800 kubočnih metrov kamna lomlienca za vsoto 56.^00 Din za regulacijska dela na Savinjii pri Orli vasi. Pogojij po na vriji. Brez razlike stanu so ga vzljubili vsi. Rad in redno je zadnja leta priiha:al poleti na Gorenjsko na počitnice. Seveda je ob takih prilikah obiskoval tudi naše sokolske prireditve. Tako se je udeležil 1935 30-Ietnice žirovskega Sokola, kjer se je pokazal med Sokoli kot pravi brat Občudoval je napredek in lepoto Poljanske in Žirovske doline, zavedno«* obmejnih ljudi in napredek sokolske misli v krajih ob meji. Vsi, ki jim je kdaj biilo dano spoznati ta kristalno čisti značaj bodo Branka Zivkoviča ohranili v trajnem spominu. Eno srce — ena RADENSKA. * začetek pouka v novi šibeniški gimnaziji. Slovesno so v nedeljo v šibeniku otvorili novo gimnazijo, ki se lahko prišteva ne samo med najmodernejša šolska poslopja vsega Balkana, temveč tudi vse srednje Evrope V ponedeljek se je v novem lepem šolskem poslopju pričel šolski pouk. Prve seje profesorskega zbora v novi gimnaziji se je udeležil tudi ban primorske banovine. Zvečer po seji pa so priredili v slavnostni dvorani akademijo z lepim sporedom. Iz življenja na dežel? LESCE. Te dni ie umri obče spoštovani krojaški mojster in posestnik g. Rudolf Vi-dic iz znane Rrbčnekove rodbine. Zapustil je užaloščeno vdovo Jerico in osem otrok, ki jokajo za svojim dobrim očeitom. pokojnik ki je bil zvest nai aonišljenft, bodi ohranjen časten spomia* Stlujoči® naše iskreno eožalje! Sokolsko društvo Bled priredi drevi ob 20. v svojem domu predavanje »O Japonski« s slikami. Predavala bo predavateljica ZKD ga. Tsuneko Skušek Marija Kon-do. Sirom sveta znano zdravilišče za obolenja na želodcu, črevesih, obistih, jetrih, mehurju, žolču itd. Vas vabi na zdravljenje in oddih« Najmoderneje urejeni hoteli Vas bodo zadovoljili v vsakem oziru. Idealno letovišče. Vsakovrstne- zabave. Povsem na novo urejeno plavalno kopališče na prostem. ročno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svofcem zavarovalnino Simona Gregorčiča karakterizira italijanski kritik kot najpristnejšega izpovedo-valca čustev svojega naroaa in primerja njegovo poezijo s trobenticaml, saj je zrasla prav iz narodovega srca m iz domače zemlje. V njegovi pesmi je sle vensko ljudstvo našlo samega sebe in občutilo vse glasove svojega rodu od najmočnejših do najrahlejših. Od najbolj blagodušnih do najbolj impulzivnih. V nadaljnjem označuje Gregorčičevo rodoljubje, ki pa se mu po krivici zdi čez mero avstrijsko. Na preroško pesem »Soči«, ob kateri se spominja Carduccijeve ode »Alle fonti del Clitumno«, gleda preveč enostransko. Gregorčič ni tu dogledal samo spopada dveh sosednih držav, marveč je z bolestjo občutii in anti-cipiral tudi narodnostni konflikt čigar posledice je elegično opisal v pesmi »Na po-tujčenih tleh«. Iz tega primarnega občutja je šele zrasla zares preroška vizija vojne ob Soči. Gregorčičev pesimizem karakterizira pisec s prevodom pesmi »človeka nikar«, omenja Mahničevo kritiko in navaja ob koncu sodbo češkega proučevalca Gregorčiča dr. D. Stfibrnega. Tudi A. Aškercu je U. Urbani posvetil strani, ki so polne toplega umevanja za njegovo prežijo. Izhajajoč od simbolnega lika Ahasverja, ki označuje pesnika, se predvsem bavi z revolucionarnim nreokre-tom njegovega svetovnega nazora in prihaja do sklepa, da ni bil oznanjevalec ali vernik drugih religij, čeprav Je napadal rimsko Cerkev; »njegova religija Je bila vedno le svoboda človeške misli: njegovi ideali: resnica, pravica, napredek; njegov najljubši Bog: Kristus.« Utemeljeno opozarja Urbani na Aškerčev odnos do srbskohrvatske poezije, ko pravi, da noben slovenski pisatelj ni bil tako blizu srbski narodni pesmi in da noben nima toliko stičnih točk s Sil-vijem Strahimirom Kraujčevičem. Vsekako vrsto s Foscolovo znamenito pesnitvijo »Sepolcri«, ob koncu pa označuje kvalitete »Veronike Deseniške«. V Alojza Gradniku vidi Urbani »un poeta dali' anima italo-elava«, to pa zato, ker mu je bila mati italijanskega rodu; svojih laških prvin se je pesnik izpovedal v krasnem sonetu, ki ga navaja Urbani v delnem prevodu na str. 95. študija je zaobsegla Gradnikovo delo do zbirke »De profundis«, ki je nedvomno pokazala višek dosedanjega Gradnikovega ustvarjanja. Pri tej študiji nas preseneča, da italijanski kritik ne posveča večje pozornosti italijanskim literarnim vplivom na Gradnikov pesniški razvoj. Serijo Urbanijevih študij o slovenskih pisateljih zaključuje nad 10 strani obsegajoči članek o Ksaverju Me&ku, ki ga šteje poleg Župančiča, Finžgarja in Preglja med naše najpomembnejše pisatelje. Po veščem orisu njegovih poglavitnih del navaja ofc koncu študije Meškove italijanske motivr in simpatije. Literarno-kritične metode Umberta Urbani j a imajo v Jugoslaviji naliko v delu hrvatskega kritika An te Petraviča, ki je tudi na glasu kot poznavalec italijanske literature. Te metode so trdnejše v analizi kakor v sintezi, vendar lahko mnogo pripomorejo k ume vanju posameznih pisateljev in njihovega dela. U. Urbani je s svojimi študijami iz slovenske literature doprinesel lep delež k poznavanju in priznavanju slovenske kulture pri sosednem italijanskem narodu. Njegovim »Scrittori jugo-slavi« bo samo želeti čim večjo publiciteto, tem bolj, ker lahko prav take študije Se bolj zrahljajo tla za uspeSni razvoj slavl-stike v Italiji — razvoj, ki bo samo koristil vzajemnemu razumevanju in zbliževanju. .—o, M alf urni pregled U. Urbani o slovenskih pisateljih bi, Aškerčev odnos do Kranjčeviča zaslužil podrobnejšo študijo. Zanimivo je tudi Urba-nijevo mnenje, da noben slovenski pisatelj ne govori bolj od Aškerca v prilog tistih, ki pobijajo Cankarjevo tezo o trajnosti slovenskega jezika; »Aškerčevo delo«, sodi italijanski kritik., bi, »kakor se zdi, dokazovalo nasprotno; da se bo srbsko-hrvatsko-sloveDSko edinstvo v bližnji bodočnosti dopolnilo z jezikovnim edinstvom,« vendar pa Urbani svojega mnenja nI podprl s tehtnej-šimi dokazi. V ostalem se pisec zaustavlja pri nekaterih pomembnejših Aškerčevih pesmih, zlasti pri ciklu »Stara pravda« in pri Aškerčevi obdelavi slovenskega mita o kralju Matjažu. Po dveh prodornih študijah, ki Jih Je posvetil posameznim spisom Ivana Cankarja njegov italijanski prevajalec B. Calvi, si Urbani prizadeva v svoji študiji o Ivanu Cankarju, da bi ga prikazal kar moči celotno in označil značilnosti vsega njegovega dela. To mu je tudi uspelo, in italijanski čitatelj bo ob Urbanijevi Študiji dovolj jasno spoznal pesniški obraz našega največjega pisatelja izza prvega četrtstoletja tekočega stoletja. To tembolj, ker pisec pri nekaterih važnejših delih navaja tudi nekatera značilna mesta. Prevajalec »Visoške kronike« Je v posebni študiji na petih straneh posrečeno orisal literarni profil Ivana Tavčarja; najzrelejše in najkarakteristlčnejše Tavčarjevo delo vidd prav v »Visoški kroniki«. Študija o Otonu Župančiča, ki v njem tudi Urbani priznava največjega slovenskega pesnika po Prešernu, je prav zaradi pesnikovega pomena za našo moderno slovstvo preveč priložnostna in prekratka. Sicer pa imajo Italijani o Župančiču podrobno in obsežno knjigo izpod peresa prof. A. fronie. ki ie p« Urbani ^nču^o ne omenla. Zupančičevo »Dumo« stavi Urbani r Isto V drugem zvezku svoje knjige »Scrittori jugoslavi«, ki je izšla v Zadru s predgovorom prof. Artura Cronie, obravnava tržaški slavist in publicist Umberto Urbani tudi nekatere slovenske pisatelje. Tu so študije o Prešernu, Gregorčiču, Aškercu, Cankarju, Tavčarju, Župančiču, Gradniku in Ksaverju Mešku (str. 43—109). Nastale so v večjih časovnih presledkih, kar čutimo pri živečih pesnikih kot pomanjkljivost, ker njihovo delo ni moglo biti upoštevano do najnovejšega časa. Oporekati bi bilo tudi nesorazmerju obsega, ki ne ustreza vedno resničnemu pomenu obravnavanega pesnika. Urbanijeve študije so v nekaterih primerih priložnostne, vendar pa pričajo o piščevem živem in poglobljenem zanimanju za našo literaturo in kažejo, da italijanski pisec vedno zajema iz prvega vira. Umberto Urbani je na široko razgledan po naši lituraturi in pozna tudi našo kritiko. Same študije pa so bolj publicistične in esejistične "kakor znanstveno-metodične ln največkrat le informirajo o pesnikih in njih delu. Ponekod pa hodi pisec samostojno pot in Skuša ta ali oni problem osvetliti po svoje. Franceta Prešerno je posvetil Urbani dobrih enajst strani. Zgoščeno je prikazal njegovo il&fehje in s krepkimi potezami orisal ves njegov pesniški razvoj. Ce pravi, da Prešeren še ni našel »svojega klasičnega kritika in globokega raz^lenjevalca svojega življenja in dela«, smemo upati, da bo ta vrzel z drugim delom Kidričeve izdaje Pre-černa že kmalu izpolnjena tako temeljito in objektivno, kakor si vsi želimo. Iz pre-šernian navaja pisec zanimivo in pri nas malo znano italijansko študijo prof. Kušar-ja, ki je izšla 1. 1926 v Trstu. Tu presenečajo nekatere trditve o Juliji primčevi, ki jih doslej še nismo čitali; takisto je značilen Kušarjev očitek, češ, čemu ni Prešeren ubogal Vraza in posnemal njegovega primera. Kdor pozna dosmrtno borbo St. Vraza z jezikom, ki je liriku najsubtilnejši instrument, ve, koliko svojega genija bi bil žrtvoval Prešeren, če bi bil ubogal Vraza. — V ostalem karakterizira Urbani Prešernovo dozorevanje in se (tendenca, ki jo sicer opažamo v vsej knjigi in ki se nam zdi umljiva) zlasti zaustavlja pri stikih Slovencev odnosno Pi-ešerna z Italijo. Posebej se dotika problema Prešernove Lavre Julije kot pesnikove največje inspiratorice, nakar prehaja k vplivom. Ce pravi, da Prešeren ni posebno srečno imenovan »slovenski Petrarca«, ga v kazalu sam označuje tako, v ostalem pa dobro zatrjuje, da Prešernovega petrarkizma ni tako lahko dokazati, kakor ga je Cronla dognal v »Roži stolisti«, delu Prešernovega češkega zaščitnika in kritika čelakovskega. Obširneje označuje italijanski avtor vsebinske in formalne odlike Sonetnega venca in se dotika tudi ostalih pesnitev, zlasti »Krsta pri Savici«. Svoj sestavek končuje s poudarkom Prešernove vere v človeštvo In v narod. Stavek »Poezija velikega pesnika Je reSila njegov mali narod« aforistične zaključuje Ur-banijevo študijo. / Gospodarstvu Konjunktura v rudarstvu V zvezi z naglim dvigom cen na svetovnem trgu kovin se je razvila pri vseh rudnikih kovinskih rud izredna konjunktura, ki se kaže tudi pri rudnikih v naši državi, ki pa so žal po večini v rokah inozemskega kapitala. Najnovejša rudarska statistika za našo državo nam pove, da je znašala v prvem četrtletju letošnjega leta produkcija bakrene rude 157.000 ton nasproti 131.000 v istem četrtletju lanskega leta. Tu gre v glavnem za produkcijo borskega rudnika, ki ga eksploatira francoski kapital. — Produkcija svinčeno-cinkove rude se je povzpela na 200.000 ton nasiproti 185.000 tonam v lanskem prvem četrtletju Tu pa gre v glavnem za produkcijo rudnika v Trep-či, ki je last angleškega kapitala. V največjem obsegu pa se je dvignila produkcija železne rude, ki je znašala letos v prvem četrtletju 130.000 ton nasproti 62.000 tonam v lanskem prvem četrtletju in 28.000 tonam v predlanskem prvem četrtletju. V skoraj enakem razmerju se je povzpela produkcija bavksita, ki je narasla na 105.000 ton nasproti 41.500, odnosno 16.600 tonam v prvem četrtletju zadnjih dveh let. Izredno ugodna konjunktura je dala povod za novo ustanovitveno gibanje. Letos je bilo ustanovljenih že večje število novih rudarskih družb, zlasti pod okriljem angleškega kapitala. Pa tudi mnoge že obstoječe družbe so povečale glavnico. Tako je Francoska družba borskih rudnikov dvignila svojo glavnico od 15 na 60 milijonov francoskih frankov, družba Kopaonik Mineš pa od 275.000 na 400.000 funtov (od 55 na 92 milijonov Din). Ogromni zaslužki Trepče Družba Trepča Mineš Ltd objavlja pravkar svoje podatke o poslovanju v prvem letošnjem četrtletju, ki nam dajejo, sluti- ti, kako ogromne dobičke imajo pn sedanjih visokih cenah rudarske družbe, ki eks-ploatirajo naše rudnike. Dohodki družbe so v prvem četrtletju znašali 433.000 funtov, izdatki pa le 136.200 funtov, in so bili dohodki Skoro trikrat večji nego izdatki. Družba je v prvem letošnjem četrtletju zabeležila čisti dobiček v višini 296.800 funtov, kar predstavlja več nego eno četrtino družbene glavnice. Če bo čisti dobiček družbe tudi do konca leta tako visok, kakor je bil v prvem četrtletju, (kar je zelo verjetno, ker v prvem četrtletju cene niso bile višje, nego so danes in je bilo najvišje stanje cen zabeleženo sredi aprila) tedaj bo družba v letošnjem letu zaslužila 1,200.000 funtov (285 milijonov Din); to pa je toliko, kolikor znaša njena glavnica. V zadnjih letih se je čisti dobiček družbe gibal tako-le: ▼ funtih v milj. Din 161.000 38.5 307.000 73.0 402.200 96.0 559.800 134.0 V prvem polletju tekočega računskega leta 1936/37 (t. j. od 1. oktobra lanskega leta do 31. marca t. 1.) je znašal čisti dobiček družbe 560.000 funtov, t. j. 134 milijonov Din, kar je skoro polovica delniške glavnice te družbe, ki zmaša 1,125.000 funtov. Ce zasledujemo gornje številke, tedaj vidimo, kako nespametni smo, da sami ne izkoriščamo našega rudnega bogastva Res je treba za to poleg izkušenj precej kapitala, toda če bi si kapital, potreben za otvoritev rudnika v Trepči, izposodili po oderuških obrestih, bi ga lahko samo v zadnjih treh letih in pol v celoti povrnili iz čistega dobička, saj je znašal čisti zaslužek družbe Trepča v teh treh in pol letah 1,430.000 funtov pri vloženi glavnici 1,125.000 funtov. 1933/34 1934/35 1935/36 1. pol. 1936/37 Gospodarska stran kronanskih svečanosti v Angliji Ugledna londonska borzna tvrdika je napravila zanimiv proračun glede izdatkov domačinov jn tujcev v zvezi s kronanjem angleškega kralja. Kako-r je znano j,© že več mesecev pred kronanjem ta dogodek izzval znar.no oživljenje konjunkture v številnih go-6podai-sk;h strokah. Strokovnjaki cenijo, da pride v London h kronanju 200.000 inozem-cev, od tega 100.000 z evropskega kontingenta in 80.000 iz ostalih držav angleškega imperija. Izdatki teh 200.000 inozemeev se za časa bivanja v Angliji cena jo na 25 milijonov funtov t. j. na 6 milijard dinarjev. Ta znesek predstavlja priilt/žno polovica dohodka celotnega tujskega prometa v Angliji. V tem znesku pa nso všteti izdatki Angležev samih. Največje dohodke pričakujejo oi pose mikov iz ostaljh delov angleškega imperija, ki bodo dolgo pot v London izkoristili za daljši poset Anglije. Dobiček od tujcev bo imelo vse gospo larstvo, tako hoteli in zabavišča kakor tudi trgovci in prevozna podjetja. Tako bo kronanje dalo vsemu angleškemu gospodarstvu znaten gospodarski impulz. Se večj-i dotok tujcev pa pričakujejo iz Anglije same. saj računajo. da pride h knonanju iz Anglije okrog 300.000 ljudi. Na današnji dan se bo mudilo v Londonu okrog 1 milijon tujcev (200.000 inozemeev jn 800.000 Angležev). Oni, ki bodo na pripravljenih sedežih sledili kronanskemu sprevodu, so plačalj za te sedeže približno 1 milijon funtov t. j. 238 milijonov Din. Tri londonske agenture so za kronan®ke svečanosti najele okna in balkone 50 hiš, kjer so pripravile 25.000 sedežev. Najcene jši sedež je sital 2 funta (480 Din), za dobre sedeže pa je bilo treba plačat; 20 do 25 funtov (4800 do 6000 Din). Na ugodnih m-estib pa je najemnina za eno okno oziroma 4 sedeže pri oknu dosegla ceno 100 funtov (24.000 Din). Gospodarske ves^ = Trgovinski sporazum z Dansko. Poročali smo že o sklenitvi trgovinskega sporazuma z Dansko, ki je bil preteklo sredo podpisan v Kobenhavnu. Sedaj poročajo danski listi, da so bili s tem sporazumom priznani naši državi kontingenti za uvoz v Dansko v skupni vrednosti 1 milijon danskih kron (9.6 milijona din). Polovica tega zneska odpade na suhe češplje. Manjši kontingenti pa so odobreni za pekmez, grozdje, vino, hmelj, konopljo, perje in puh, itd. Na podlagi tega sporazuma računajo, da se bo uvoz jugoslovenskega blaga v Dansko nasproti lanskemu letu podvojil. = Pred podpisom trgovinske pogodbe z Rumunijo. Jutrj pričakujejo v Beogradu prihod romunskega trgovinskega ministra Po-P»sa, ki bo 15. t. m. podpisal t.r; važne gospodarske pogodbe, namreč trgovinsko pogodbe med Rumuniijo jn Jugoslavijo, sani-tetno-veterina.rsko konvencijo in konvencijo o rumunsko-jugosloven^kem obmejnem prometu. V zvezi f tem posetom poročajo-dmajski listi ie Bukarešte da ee bodo ob tej priliki vrši; tudi razgovor^ glede regionalnega preferenonerra s,-porazuma med dr-ž a vami Male antante. h kateremu bi lahko pristopne tudi druge drfcive. = Jugoslavija in mednarodni sladkorni pakt. Poročali smo že o podpisu mednarodne sladkorne konvencije, sklenjene v Londonu. Tudi delegat naše države je konvencijo podpisal s pridržkom pristanka naše vlade. Konvencija bo stopila v veljavo 1. septembra t. 1. in določa predvsem kontingente za izvoz na svobodna tržišča. S to konvencijo naši državi niso dani ni-kaki izvozni kontingenti, ker mi v zadnjih letih sladkorja sploh nismo izvažali. Predvideno je le, da naši producenti ne smejo držati večjih zalog sladkorja nego 1.000 vagonov. V bodočih petih letih torej Jugoslavija ne bo izvažala sladkorja in bo ju-goslovenska sladkorna industrija omejila svoje delovanje na potrebe notranjega trga. Na to ureditev so pristale naše sladkorne tvornice. V teku dolgotrajnih pogajanj glede zastopstev v centralnem odboru je bilo na koncu določeno, da se v zadnjem, t. j. v petem letu trajanja konvencije prepusti en sedež na polovico Madžarski in Jugoslaviji. = Prekmursko trgovstvo zopet v Zvezi •trgovskih združenj. Nedavno se je vršila v Murski Soboti letna skupščina tamošniega Združenja trgovcev, pod vodstvom dolgoletnega predsednika g. Frana Čeha. Skupščina je soglasno sklenila, da se uprava pooblasti, da sklene zopetni pristop k Zvezi trgovskih združenj, ker so 6e razmere spre- menile in so odpadi razlogi, k| so lan, v decembru dovedli do tega, da je združenje izstopilo iz zveze. = Perforiranje obveznic 7% stabilizacijskega posojila. Lastniki obveznic 7% mednarodnega stabflizacijskega posojila kraljevine Jugoslavije v zlatu iz 1, 1931. — jugoslovenske tranše — se ponovno opozarjajo, da izroče svoje obveznice zaradi per-foriranja z označbo »Plačljivo v dinarjih« glavni podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani najkasneje do 15. t. m. Kuponi se bodo v bodoče izplačali samo, če bodo obveznice perforirane. = Licitacije. Dne 13. t. m. bo v inten-danturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo 12.000 kg svinjske masti. = Licitacije; Dne 1. junija bo prj ekonomskem oddelku gen. direkcije državnijfo železnic v Beogradu licitacija za dobavo električnih kablov ter žice za električne vode. 4. junija za dobavo električnega inštalacijskega materijala 5. junija za dobavo elektromotorjev in transformatorjev, 7. junija za dobavo elekfcrjčiV razvodjih doz, 8. junija za dobavo orodja za električne s vrhe in brusilnih plošč. 9. junija za dobavo efoktrf&ijh voz#kov ta kalcijevega kaitMa Dne 25. t m. bo pri komandi monnufoe kr. Jugoslavije v Zemunu lacgtactja za dobavo 70.000 kg mik za pranje. 5. junija ea dobavo večje množine platina. 7. junija za dobavo vrvic za mornarske kape in 9. junija za dobavo značk za mornarje. Borze 11. maja. Na ljubljanski borzi so se danes v privatnem kljrimgu trgovali avstrijski šilingi po 8.13, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kli-ringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.12, v angleških funtih po 238 jn v grških bonih po 31.77. Nemški klirinški ček; 60 nekoliko porpustilj ;n stanejo v Ljubljani 12.12. ▼ Beogradu 12.1466 in v Zagrebu 12.1550. Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda prj slabi tendenci notirala 404 — 405.50 (v Beogradu je bji promet po 405 — 405.50). Do zaključka pa je prišlo v 8% Blajrovem posojilu pri nižjem tečaju 93.50. Devize Ljubljana Amsterdam 2392.16 — 2406.76, Berlin 1750.02 — 1763.90. Bruselj 735.19 — 740.26. Cur"h 996.45 — 1003.52. London 214.71 _ 216.76. Newvork 4323.51 — 4359.82. Pariz 195.07 - 196.51 Praga 151.73 — 152.83, Trst 228.65 — 231.73. Curih. Beograd 10. Pariz 19.55 London 21.5775. Newvork 436.75, Bruselj' 73.7250, Milan 23.02, ~ Amsterdam 239.9750. Berlin 175.70, Dunaj 81.30 Stonkholm 111.25 Oslo 108.40. Kobenhavn 96.30. Praga 15.23 Varšava 82.90, Budimpešta 86, Atene 3.90, Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 404 — 405.50, 4% agrarne 52.52.75, 6% dalm agrarne 73.50 den.. 7% Blair 84.50 — 85.50, 8% BJajr 93.25 — 93 50; delnice- Nar. banka 7180 — 7280 PAB 194 — 197. Tito-veljska 250 — 280. Šečerana Osijek 200 bi., Našice 550 dem.. Dubrovačka 380 bi., Ocean ia 300 den.. Jadranska 420 den. Beograd. Vojna škoda 405 — 406 (405 — 405.50), 4% agrarne 52.50 den. (52.50). 6% begluške 76 — 76.25 (76), 6% dalm. agrarne 74 _ 74.25 (74). 1% in vest. 88 bi. (88) 7% Drž. hip. banka. 99 de-n„ 7% BlaiT 86.25 bi., 8% Blair 95.50 bi.. Narodna banka 7200 — 7250 (7220). PAB 196.50 — 197.25 (196.75 — 197.50). Blagovna tržišča ŽITO '+ Chjcago 11. maja. Začetni tečaji: p5e-n|ca; za maj 124.25, za julij 115.75, za sept. 114.75: koruza: za maj 129-75, + \Vjnnfpeg. 11. maja. Začetni tečaji; pšenica: za maj 129. za juilij 127. za kot. 117. + Novosadska blagovna borza (11. t. m.) tendenca nespremenjena. — Pšenica baška, sremska 173 — 175, slav. 172 — 174 banatska 172 — 174. baška, potiska 177 — 1?9. Oves; baški, sremskj. slav. 102.50 — 105. Rž. baška 144 — 146 Koruza: baška 'n sremska 94 — 95, banatska 92 — 93. Moka: baška in banatska »0g« in »Ogg« 250 — 260. >2« 230 — 240, »5» 210 — 220. >6« 180 - 190. »7« 150 — 160 »8« 115 - 120. Otrobi: baški, banatski 91 — 96. Fižol: baški beli brez vreče 240 — 245. BOMBAŽ '+ Liverpool, 10. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji; za maj 1.VJ (7.22), za dec. 7.12 (7.17). + Newyork 10. maja. Tendenca »talno. Zaključni tečaji: za maj 12.88 (13.03). za okt. 12-70 (12.88). Vrtanja na Ljubljanskem barju Zanimivi izsledki o plasteh barjanskih tal Ljubljana, 11. maja. V zadnjih dveh letih je bilo na Ljubljanskem barju izvršenih več vrtanj, katerih izsledki bodo brez dvoma zanimali tudi našo širšo javmoet, zlasti pa naše Barjane. Ljubljansko barje gotovo še ni ta'ko daleč raziskano, da bi nrcgli misliti že na kakšno izboljšanje barskih tal, o katerih gre po pravici' glas, da bi utegnila postati s primernim osuišenjem ali ob letnem čssu tudi z namakanjem velikega pomena za naše narodno gospodarstvo, saj bi utegnila pestati velika ravninska ploskev ob pravilnem uravmanju prava žit-nica. Nekatera stavbna dela večjega obsega so zahtevala natančnejše raziakavanje barskih tal. Pri tem je šlo za ugotovitev trdnosti tal, v koliko bodo mogla prenesti ob-težitev takih masivnih zgradb, kakor je zgradba mostu čez Ljubljanico pri Podpe-či, drugič zgradba univerzitetne knjižnice, tretjič pa je tu bilo velike važnosti vprašanje gradnje avtoceste Ljubljana,—Sužak. Stavbna družba, ki je je dala most čez Ljubljanico pri Podpeči od 18. marca do 1. aprila lani napravita na tistem kraju tri sondaže. V ta namen so navr-tali zemljo na desnem bregu Ljubljanice v bližini Kavčnikove gostilne in sicer 25 metrov globoko. Pri tem vrtanju so inže-njerji opazili, da so zgornjo, kake 3 metre debelo plast tvorile posamezne skale, pomešane s peskom in zemljo, nato je prišla na vrsto plast barske zemlje do globine 5 metrov, potem pa 9 m debela plast sive gline, in še 4 metre debela plast trše gline, pod katero so opazili mastno sivo glino, ki je segala prav do dna. Pri vrtanju na desnem bregu, toda že bliže strugi Ljubljanice, so napravili sondo 20 metrov globoko. Pri tem je bila zgornja plast, sestojema. iz posameznih skal, pcmešaaiih s peskom in zemljo, debela 2.5 m, nato tanjša plast barake zemlje, pod katero je bila debela plast sive gline, pomešane z mivko. Pri tretji sondi, ki so jo napravili na levem bregu Ljubljanice, pa je bila vrhnja plast iz črne barske zemlje, pod katero je bila 16 metrov debela plast sive gline. Pri ugotavljanju temeljev za univerzitetno knjižnico je bilo prsuv tako potrebno napraviti sonde na prostoru (v dneh cd 30. novembra do 31. decembra lani) med Gosposko in Vegovo ulico. Delo Je vodil prof. Nikitin, ki je pri vrtanju preiskal material. Izvrtali so v globino na vogalu Vegove in Knežje ulice 24 m, na vogalu Knežje in Gosposke pa 27 m globoko. Obe vrtanji sta pokazali zanimiv rezultat: naleteli so na 2.5 m debelo nasiipino, pod katero je bila 4 m plast rjavkaste ilovice, ob Vegovi in Knežji ulici so ugotovili v vrhnjih plasteh te ilovice droben apnenčev pesek, katerega je bilo za pol metra višine in ki je prešel naito v 40 om debelo plast proda. Ped rjavkasto ilovico je bila debela plast sive fino zrnate apnenčeve ilovice s precejšnjo primesjo sljudnih lusk in redkimi apnenčevimi prodniki. V tej so se večkrat pojavile tanjše plasti drobnega peska, mivke in proda, ki se je se« stojal iz peščenjakov, Skrilavcev, dolomi. tov in apnencev. Potrebno je bilo pregledati barska tla tudi pri ugotavljanju tal za trasiranje avtoceste Ljubljana—Sužak. Tu je terenska sekcija te ceste napravila lani v juliju več sondaž in sicer najprej na mestu, kjer so bili določeni mostovi in to pari Corao-vem kanalu, pri Lahovem grabnu in pri Ljubljanici, nato pa še v trasi nove ceste LJubljana—Ig. Pri vrtanju so ugotovili, da je v vseh navedenih primerih bilo c pazi ti pri vrhu najprej bolj ali manj tenko plast prati, pod katero je ležala plast šote, nato precej debela plast čiste sive ilovice, na dnu izvrtane luknje pa že precej sprijet oster pesek, pomešan b prod-cem ali z glino. Iz izsledkov naših geologov, vseuč profe sorjev Ivana Rakovca in dr. Nikitin a, je razvidno, da je najvažnejše podatke dalo vrtanje ob Ljubljanici, kjer je bilo pričakovati največjo debelino naplavljenih plasti .V profilu izvrtane luknje je videti, da se pojavljata dve šotni plasti v različnih globinah in sicer najprej v globini 17 m, nato pa še v globini 25 m. To dvojno plast opazimo v profilu med žalostno goro in Notranjimi goricami, na Vrhniki so naleteli samo na eno zgornjo šotno plast, značilno in zanimivo z geološkega stališča pa je, da pri vrtanju ob Ljubljanici pri Podpeči niso do globine 25 metrov naletele na nobeno šotno plast, kakor tudi ne pri vrtanju na stavbišdu univerzitetne knjižnice. O novih izsledkih vrtanj na Ljubljanskem barju prinaša nekaj zanimivih podatkov pravkar izBli Geografski vestnik izpod peresa našega geologa Rakovca, Z Jesenic Natečaj za napravo Idejnih načrtov mestnega zavetišča na Jesenicah. OBČINA JESENICE razpisuje nagradni natečaj za napravo idejnih načrtov na novogradnjo mestnega zavetišča na J666a nicah in to po naslednjih pogojih: 1. Natečaja se lahko udeleži vsak državljan Kraljevine Jugoslavije. 2. Ocenjevalna komisija se sestavi iz 6 članov, ki jih odobri uprava občine Jesenice. 3. Za ta natečaj se določajo naslednje nagrade: Prva nagrada Din 2.500.— Druga nagrada Din 1.500.— Tretja nagrada Din 1.000.— Nagrajeni načrti ostanejo izključna last občine, nenagrajeni načrti se pa vrnejo lastnikom. 4. Nagrade se izplačajo nagrajencem v roku 10 dni. 5. Skrajni rok za predložitev idejnih načrtov v občinski pisarni je 15. junij 1937. 6. Vsa pojasnila, kakor tudi situacijski načrt 1:500 se dobi med uradnimi urami pri občinskem tehničnem oddelku na Jesenicah. Jesenice, dne 10. maja 1937. Uprave občine Jesenice, ŠPORT Velik lahkoatletski miting Izbirna prireditev za sestavo najboljših proti Češkoslovaški de tri tedne nas loči od meddržavnega lahkoatletskega dvoboja • češkoslovaško v Zagrebu (29.—30. maja), pa nismo doslej imeli nobene večje lahkoatletske prireditve. Da bi mogli lahkoatletski forumi J LAS in zveza pregledati vrste lahkoatle-tov v dravski banovini in ugotoviti njihovo kondicijo, sta obe nadrejeni organizaciji določili nacionalni miting ASK Pri-morja kot izbirni za določitev atletov dravske banovine v državno reprezentanco. Ker je nacionalni miting ASK Primerja prvi pripravljen v večjem obsegu v letošnji sezoni in je za dosedanje državne re-prezentante iz dravske banovine kakor ty-di za nove kandidate zelo velikega pomena, pričakujemo polnoštevilno udeležbo najboljših lahkoatletskih moči predvsem vseh državnih reprezentatov ln rekorderjev: Krevsa, Bručana, Srakarja Ivana, Gorška, Czurde, Gabrška, Pleterška, Sku-ška, Zupančiča in drugih. Sodelovanje mnogih novih talentov iz vse banovine bo nudilo športnemu občinstvu obilo zanimivih in dramatičnih borbenih momentov, razen tega pa bo tudi tehnična stran na višku. Ker bo povrh vsega tudi vstopnina propagandno nizka, računa prireditelj zanesljivo, da bo športno občinstvo s polnim obiskom kvitiralo idealna stremljenja naših lahkoatletskih pionirjev. Razpis medklnbske cestne krožne dirke Kolesarska sekcija Hermesa razpisuje za nedeljo 30. t. m. medikluihs.ko cestno krožno drrko za glavno fn juniorsko skupino na običajni progi; Zgornja Šiška — Koseze — Podutik — Glince — Dolnje« — Dcavlje — Zgornja Šiška s startom in oljem pred re-eiavracijo »Čarman«. Progo ki je dolga 8 km. morajo prevozit,i jimiorji petkrat (40 km), prvorazredna dirkači pa desetkrat (80 k/m). Nagrade s te dj.rke bodo naslednje: za juniorje: 1. pokal, 2.. 3. jn 4. praktične na^ grade. 5. in 6. sfpoimjnske diplome, s spominsko koflajno; za glavno skupino pa: 1. krasen pokal, 2. tabular in spominska dr ploma 3., 4. in 5. praktična darila, 6. im 7. spominska kolajna. NA VODILA Pravico starta/tj ima vsak dirkač, ks ima. pravilno legitimacijo za leto 1937. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost in se mora strogo ravnati po oes tno-poiicijskjh predpisih. Kolesa morajo bitij zaradi nevarne proge opremljena s sigurnimi zavorami (na sprednjem in zadnjem kolesu. Dirkač, kj se v teku diike iposLuži vodstva tretje osebe (motorista, avtomoH>ilista ali kolesarja) razen softekmovalca, bo diskvalificiran. Morebitni protesti se morajo vložiti najkasneje pol ure po končan« dirki (za vsako skupno ločeno) z vlogo Din 25.— prireditveni ko-misiji. Taksa se v primeru, 8e pritožnik dokaže upravičenost pritožbe, vrne. sicer pa znesek zapade v korist prireditelja. Vpisnina za dirko je določena na Din 5.—. za garancijo številke se r??^ vpisnine pobere še 10 d'n, ki se pa po oJdaj_ številke povrnejo. Dirkači se morajo javiti prireditveni komisiji najmanj eno uro pred prjSetkom dirke. Vsak dirkač se mora pokoriti odredbam prireditvene komisije, sicer ga izključi od tekmovanja in preda v nadaljnji po-Vse razpisane nagrade «e razdelijo na družabni zabavS, kj bo po končanj dirki v Carmaoovi restavraciji. V neka) vrstah Nedeljski uspeh naše nogometne reprezentance v Budimpešti in zmaga naše druge garniture nad enakim nasprotnikom iz Madžarske polni še vedno kolone naših in tujih listov, ki vsi objektivno priznavajo, da so v resnici minili časi in-feriornosti Jugostcvenskega nogometa na-sproti srednjeevropskemu. Madžari sami priznavajo, da so naši sigurno stopili na pot modernega nogometa, in so to nedeljo tudi dobili zadoščenje za dolgoletno prizadevanje. Bresz dvoma ima jugoslovanski nogomet veliko bodočnost, če bo nadaljeval svoj polet po tej poti. Kafcor se zatrjuje, je bila z Madžari že kar zdaj sklenjena revanžna tekma, ki bo prve dni Junija prihodnjega, leta v Beogradu. Minulo nedeljo bi se morala na igriščih SK Ilirije vršiti teniška tekma med Ilirijo in TK Radeče za drugo kolo državnega klubskega prvenstva. Ker pa. moštvo TK Radeče ni prispelo v Ljubljano, Je proglasil vrhovni sodnik tekmo brez boja v korist Ilirije. JTS je naknadno odredil, da mora TK Radeče odigrati še tekmo za prvo kolo z nekim novoustanovljenim klubom, vendar o tem ni obvestil SK Ilirije, zaradi česar je postala odločba vrhovnega sodnika pravom-ečna. S stvarjo se bo najbrže še bavil savez. Mesto tega turnirja se je vršila tekma med dvema ekipama Ilirije. Drugo moštvo je tesno podleglo prvemu z rezultatom 2:3. Najzanimivejše partije so bile: ing. Murko—Sivic 6:3, 6:2; dr. Bleiweis—Thuma 6:3, 3:6, 6:4; Smerdu—Dacar 6:4, 6:4. Preteklo nedeljo so imeli v Ptuju prvenstveno tekmo med moštvoma Mure in Dravo, ki se je končala z 2:1 za Muro. Tekma je bila z obeh strani zelo dobra in je bilo občinstvo zelo zadovoljno. Moštvo Drave kaže viden napredek in bo gotovo v doglednem času lahko igralo važno vlogo v mariborskem okrožju. Zraago-nosni gol je padel iz enajstmetrovke. Tekmo Je sodil ljubljanski sodnik Mrdjen zelo objektivno in z veliko avtoriteto. Zagrebški listi poročajo, da Je sarajevski zimskosportni podsavez v »rezi % znano jahorinsko afero izključil planinsko društvo »Ramanijo« iz vrst članstva, češ ker smučarskega deta na Jaborfno ni smatralo zgolj za športno, temveč tudi za donosno prireditev in ni izpolnilo obljub nasproti zletnemu odboru glede nai nastanitve tekmovalcev. Počasi bodo to-rej vendarle prišli na vrsto Se nekateri krivci onih mučnih dogodkov v letošnji zimski sezoni. Treba je pa vedno, da se najprej nekoliko pozabijo bi se pozneje za takšne kazni ne briga nihče več razen neposredno prizadetih. Plavalna sekcija SK Ilirije. Jutri v četrtek bo ob 18.30 v klubskem lokalu članski sestanek. Na sporedu »Ustmene športne novosti št. 2.« Vabimo vse člane in prijatelje plavalne sekcija b obilni afletežM, Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov, (7. seja t. o. jn 6. seja u. o. 30. IV.) Čitajo se: sa Amater: Gosak Martin, za SK Celje: KragJ Josip, Koželj Marij, Leejak Franjo, Prekoršek Branko Božič Janko (1922), Loža r Rado (1921), Čeme Ivo in Stavbe Ivo (oba prej PrLmorje) vsi s pravico takojšnjega nastopa in Marinček Miloš (prej Primor-je) z zabrano nastopa do 1. jan. 1938. Za Carne Iva, Stavbo Iva in Marinček Miloša se opozarja Primorje na čl. 2. t. p. p. za SK Planino: Nadrah Jože in Ahačič Metod, oba s pravico takojšnjega nastopa. Verificirajo se naslednji rezultati kot rekordi zveze: skok ob palici: 3.50 m Zupančič NeLi (Ilirija), troskok: 13.77 m Perpar Gabrijel (Primorje), skok v viš. brez zal.: 1-42 m Lojk L. (Jadran), skok v dalj. brez zal.: 3.06 m Perpar Stanko (Primorje), disk: 42.74 m inž. Stepdšnjk Milan (Ildrrja), kopje: 53.66 m Franci Slapar (Primorje), Krogla: 13.19 m inž. Stepišrrik Miflan (Ilirija) in 13.22 m Ost-tjč Rudolf (Jugoslavija, Celje), 300 m: 37.0 eek Skušek Marjan (ASK Primorje). Is 2. sestanka t. o. 7. t m. Ugovor Maratona proti verifikaciji Rachle Franca za železničarja se vzame na znanje in izreče zabrana nastopa do poravnave klubskih obveznosti nasproti Maratonu. Slednji je po JLAS verificiran z zabrano nastopa do 1. jan. 1938. Klub naj precizira ugovor. — Verifikacije: čdtajo se s pravico takojšnjega nastopa: m Elan: Vovk Franc, Hočevar Silvo (1919), Gunde Milan ( 1922), Kiissel Smiljan (1922). Preželj Jože (1921), Zibert Fr. — Sloga, Iliriia, Železničar, Maraton, Ra-pid, Amater, Trbovlje, Kranj, Svoboda in Planina se glede tečaja pozivajo, da do prihodnje eeje v dzogib posledicam po k. p. zadostijo pozivu. — OpozaTjajo se vsi klubi, naj v bodoče dodajajo v razpisih, zapisnikih m poročilih jumionskih tekmovanj vselej še juniorsko kategorijo in teži no orodja. — JLAS opozarja vse klube, da bo odslej priporočal prošnje za podporo pri MFVN le za potrebe njihovih lahkoatletskih sekcij. — Cross-country prvenstvo zveze z dne 14. III. za seniorska mošrtva se razveljavi, ker nj na cilj prispelo določeno število pravilno verificiranih in prijavljenih tekmovalcev. Verificira 6e seniorsko cross-eountrv prvenstvo zveze za poedince takole: 1. Ger movšek (Mar.) 17:51. 2. Podpefan (Z) 18.12, 3. Končan (Jugoslavija) 18:13.1. 4. Struc.! (Mar.) 18:22.3, 5. Herič (Ž) 18:27.3, 6. Hof (Mar.) 18:37, 7. T-rop (Ž) 19:12.3, 8. Kancler (2) 19:18, 9. Straub (Ž) 19:57.1, 10. Senšen Jože (Mar.) 20:14.3, 11. Gril (Mar.) 20:15.4, jumiorško prvenstvo za poedince pa takole: 1. Schmiderer (Rapid) 8:37, 2. Stojnšek (Mar.) 8:43.1, 3. Košir (Planina) 8:56. 4. Rotner Viljem (Ž) 8:57.1, 5. Pukl (Mar.) 9:05, 6. Sodeč (Mar.) 9:14.3. 7. Šurkalovič (Mar.) 9:21.3, & Štem (Ž) 9:56.4, 9. Klugler (Mar.) 10:31.1. Tajn»;k I. Tekmo v slalomu priredi SPD Celje na binkoštni ponedeljek pod Ojstrico v Savinjskih Alpah. Dohod na severno pobočje Ojstrice, kjer se prične ob 10. sluško tekmovanje ,je najprikladnejši iz Logarske doline. Tekmovalci naj se prijavijo prireditelju. Prijave se bodo sprejemale do nedelje zvečer tudi v Aleksandrovem domu v Logarski dolini, ki je že oskrbovan in nudi vsem gostoljubno streho. — O praznikih bo odprt tudi Frischaufov dom na Okrešlju, kamor bodo pohiteli mnogi izletniki. Koro-šica je še vsa v zimskem razpoloženju, pokrita s 400 cm debelo snežno odejo. Smučarji imajo sedaj tam pravi raj, idealen sneg in solnčno nebo. Tenški dvoboj SK Celje : SK Atletik. Dvoboj med SK Celjem in SK Atletiki v L kolu državnega, prvenstva moštev v tenisu se bo pričel v četrtek 13. t. m. ob 17. na teniških igriščih SK Celja v mestnem parku v Celju. Za ta »derby« vlada živahno zanimanje, ker sta kluba stalna rivala v vseh športnih panogah. Za vsak klub bodo nastopili štirje gospodje in dve dami. Višek bo mateh med znanima teniškima igralcema Toplakom in Skobernetom. Članstvo moto-sekcije Hermesa rn njih gostje za motocikl. ijzlet v Italijo ee morajo prijavit*; pismeno tajništvu Ljubljana. Aleksandrova cesta 5. — Vsaka oseba; Ime in priimek, rojstni dan in kraj, poklic, točno bivališče in prispevek a Din 20.— Vsako vozilo: Ime voznika, voeniška izka.znj.ca štev., jzdana od, dne. znamka motorja ccm evid. štev. prometna knjižica štev., na motorju tovarniška štev., štev. okvirja, HP štev. sedežev, dimeimijn. pnevmatike. teža vozila kg. barva vozla, premer bata mm dvjg bata mm. prispevek Din 50, Vstopnina v Po-8tonjsk'o jamo Lit. 6. — Odhod skupen v nedeljo zjutraj, povratek vozilu poljuben v teku treh dnj. Rok prijave v četrtek do 11. Plačajte Članarino za leto 1937. Zaradi kratkega roka brez posebnega obvestila. Po možnosti ogled moto-ciklistične dirke v Trsta. ASK Primorje, (LahkcatJetska sekcija. Za nastop na klubovem nacionalnem mitingu, ki je obenem izbirni za določitev reprezentance proti češkoslovaški morajo biti atleti v slačilnici v soboto najpozneje ob 17.30, v nedeljo pa ob 15. — V soboto po mitingu bo na igrišču obvezen sestanek vsega aktivnega članstva lahkoatletske sekcije. Atleti! Prinesite s seboj vso opre-mo-čisto! Načelstvo. ŽSK Hermes (uprava igrišča). Drevi ob 20. pri Keržiču (Belič) seja odbora uprave igrišča. Naprošajo se sekcije, da pošljejo svoje zastopnike. Srednješolka: V šoli cvek. — Pojem ČOKOLADNO KOLO,* pa je zopet vse pozabljeno. V čokoladnem kolu* so 3 kosi različnih čokolad (mlečna, mlečna s kavinim okusom, mlečna z lešniki), vsaka v posebnem stani-jolu. Prijetni in različni okusi zadovolje vsakokratno razpoloženje in priliko. — Zavitki po Din 3.—, 6.—, 12.—. MIRIM KRALJICA ČOKOLADE »JUTRO« Sf. M Sreda. H. V. 1937 Danes se začnejo kronanske svečanosti v Londonu »Bog čuvaj kralja!« Njih besede povzame vsa cerkev. Nadškof se obrne proti jugu. zapadu, vzhodu in severu ter ponavlja svoje vprašanje na vse strani, kralj pa mu sledi z obratom telesa in sprejema s tem dobrodošlico. Fanfare in prisega Kadar utihnejo klici »Bog čuvaj kralja!«, zatrobi devetdeset fanfar, nato zabuči godba orkestra s cerkvene galerije. Nadškof sprejme v varstvo jabolko, disk in biblijo ter jih izroči v varstvo svojemu dijakonu. Kralj sede poleg kraljice. Začenjajo se molitve, ki jih vsa cerkev opravi kleče n^ tleh. Sledi obhajilo. Najprej čitajo psal-me, dejanja apostolov in pojejo cerkvene pesmi, molijo vero, nakar nadškof vpraša kralja, je li voljan izvršiti prisego. Kralj vstane, odkoraka proti oltarju, položi roko na biblijo in svečano priseže: »Kar sem tukaj obljubil, bom držal! Tako mi Bog pomagaj!« Po teh besedah poljubi biblijo in podpiše prisego. Maziljenje Po tem opravilu se kralj vrne na prestol sv. Edvarda pred oltarjem in poklekne, nadškof pa poje in kliče svetega Duha. Napočil je trenutek maziljenja. Zbor še vedno poje, kralj pa vstane, sleče škrlatni plašč ter odkoraka v spremstvu dveh škofov k oltarju, štirje vitezi ogrnejo kralja z zlatim plaščem ter ga za nekaj časa skrijejo očem gostov v cerkvi. Dijakon prinese zlato posodo z miro v desnici, v levici pa drži žličko. Iz ampule kane nekaj kapljic olja v žličko in jo poda nadškofu, ki pomoči svoje prste v mazilo ter prekriža kralja na čelu, prsih in rokah. Potem blagoslovi kraKa in moli. da bi ga sveti Duh navdihnil. Maziljenje kralja je s tem končano. Kraljeva poroka z narodom Zdaj pride na vrsto kronanje po državnem ceremonijelu. Kralj vstane. Dijakon mu pomaga obleči plašč iz finega platna s čipkami. V platno so uvezene rdeče rože (simbol Anglije), vresje (simbol škotske), in zelena detelja (simbolj Irske). Potem se kralj opasa z resastim pasom. Prinesejo mu znake posvetnega dostojanstva: zlate ostroge (simbol viteštva) in državni meč (simbol oborožene vojske). Nadškof pozove kralja, naj pravično vlada. Meč potegnejo iz nožnice. Nato obleče kralj svileno obleko, ki simbolizira iskrenost in modrost. Kmalu zatem pristopi h kralju nadškof in mu položi v roko jabolko s križem, ki pomeni posvetno oblast pod Kristusovo zaščito. Angleži smatrajo to za najvišji izraz cerkvenega in državnega ceremonijela, kajti zdaj se kralj »poroči« z narodom. Na prst desne roke mu nataknejo prstan, v desnici drži žezlo in goloba simbol milosti in miru. To je višek kronanja. Kralj drži v vsaki roki po eno žezlo in se vsede na prestol sv. Edvarda. Dijakon prinese z oltarja krono sv. Edvarda ter jo izroči nadškofu. V svečani tišini položi nadškof krono na kraljevo glavo. Pri tem opravilu govori besede: »Bog Te krona s krono slave in pravičnosti da s pravo vero in z mnogimi dobrimi deli dosežeš večno kraljestvo Onega, čigar kraljestvo je večno«. Zadonijo fanfare, soproge peerov si polagajo na glave vence in vsa cerkev kliče: »Bog čuvaj kralja!« »Topovi v Hyde parku in Toweru grmijo . čestitanja in poiklonitve Kralj zdaj vrača biblijo, na katero je bil prisegel nadškofu, ta pa ga še enkrait blagoslovi. Zdaj prihajajo vsi kralju čestitat in nadškof govori: »Stoj čvrsto in hrani kraljeve dobrine ter čuvaj svoje dostojanstvo!« S temi besedami poklekne pred kralja in se mu pokloni. Za nadškofom pokleknejo tudi vsi škofje in cerkveni dostojanstveniki. Ko nadškof vstane, poljubi kralja na levo lice. Isto ponovijo vsi škofje, nato pa peeri. Ceremonija se končuje s petjem na koru in a klici »Bog živi kralja!« Kralj Jurij VI. s svojo družino na sprehodu v okolici Londona Kronanje kraljice šele zdaj pride na vrsto kraljica. Nadškof se poda k oltarju, za njim stopa kraljica v spremstvu dvornih dam, ki nosijo vlečko njenega plašča Kraljica poklekne pred oltarjem, kjer jo nadškof pomazili z mazilom iz iste posodice kakor je prej po-mazilil kralja. Po dovršenem maziljenju posadijo kraljici na glavo krono in ji dado v desnico žezlo, v levico pa slonokoščeno palico z golobom. Kraljica nato krene izpred oltarja h kralju in sede na prestol poleg njega Obhajilo čez nekaj časa odložita kralj in kraljica žezla in kroni. Pristopita dva škofa s kruhom in vinom iz kapele sv. Edvarda. Kralj pokloni kruh in vino nadškofu, ki položi oboje na oltar. Kralj poklekne k oltarju, kjer ga obhaja nadškof s kruhom in vinom. Za kraljem prejme obhajilo tudi kraljica Po obhajilu si kralj in kraljica zopet nadeneta kroni, zbor na koru pa poje »Te Deum«. Povratek domov Ko je to končano, podeli nadškof iz Can-terburryja kralju in kraljici svoj blagoslov. Kralj in kraljica se umakneta v garderobo za oltarjem, kjer se opravita za sprevod iz Westminstra v Buckinghamsko palačo. Kralj se odene v purpur. S kronami na glavah in z žezli v rokah se suverena pojavita pred cerkvenimi dostojanstveniki ter kreneta proti izhodu. Prva odhaja kraljica za njo odkoraka kralj. Vsi odidejo skozi zapadna vrata na prosto. Pri maziljenju je zanimivo posebno to, da pomazili nadškof kralja po glavi, prsih in rokah, kraljico pa samo po glavi. Obleka kraljice Elizabete Obleka, ki jo bo nosila kraljica Elizabeta pri kronanju, se le neznatno razlikuje od obleke kraljice Mary pri kronanju pred 26 leti. Blago za obleko, ki jo bo nosila danes kraljica Elizabeta, pa je čisto angleški izdelek. Angleži to močno poudarjajo. Pod škrlatnim plaščem bo nosila kraljica Elizabeta večerno obleko rumenkaste barve, bogato izvezeno z zlatimi šivi. Purpurni plašč kraljice je tako težak, da ga bodo morale držati dame iz spremstva. Purpurne obleke iz velurja bosta nosili pri kronan-skih svečanostih samo dve dami iz najvišjega kraljičinega spremstva in sicer voj-vodinja Gloucesterska ter vojvodinja Kent-ska. Soproge angleških peerov bodo imele obleke tako narejene, da bodo nosile pri sebi skrite torbice s hrano. Na svojih mestih bodo morale biti že tri ure pred začetkom kronanja kar jim bo gotovo povzročalo slabosti. Znano je, da v Angliji kakor nikjer drugje pazijo na čin plemstva. Po tem vidiku bodo tudi razporejeni gostje. Potrpežljivi gosti V London se je zadnje tedne pripeljalo toliko ljudstva da bodo ljudske množice Ogromni stroški . • • Stroški za kronanske svečanosti ne bodo majhni. Preračunani so na 321 tisoč funtov. Največ bodo stali zvočniki, ki bodo prenašali ceremonijo. Poznavalci razmer pravijo, da bodo stroški za tokratno kronanje najvišji od vseh dosedanjih, že sto let niso Angleži toliko potrošili ob slični priložnosti. Neka statistika navaja vsote, ki jih Je izdala angleška vlada ob priliki zadnjih petih kronanj. L. 1821., ko je bil kronan Jurij IV., so stroški dosegli vsoto 238.000 funtov šterlingov. Ob kronanju Viljema IV. L 1831. so potrošili 42.000 funtov, za kronanje kraljice Viktorije 1. 1938. blizu 70.000 funtov, pri kronanju Edvarda VII. 1. 1902. 193.000 funtov, za kronanje Jurija V. leta Poskusni sprevod na poti čez Trafalgar Square morale prenočevati v Hyde parku na prostem. Za gledalce so napravili, kar se je dalo. Pripravili so 85.000 stojišč na tribunah in 30.000 jaJvnih stojišč za uradnike in goste. Poleg teh ljudi pa bo imelo še nadaljnjih 250 tisoč oseb možnost slediti ogrom nemu sprevodu od Buckinghamske palače do Westminstrske katedrale in nazaj. V Londonu so oddali za drag denar vse prostore ob oknih. Seveda bodo morali imeti gledalci obilno mero potrpežljivosti. Večinoma bodo morali zavzeti svoje prostore 16 ur pred začetkom sprevoda. 1911. pa 185.000 funtov. Stroški za današnje kronanje ne bodo torej najvišji. Ne sme pa se pri tem pozabiti, da bodo imeli od: tega izdatka dobiček in korist samo An-' gleži. Malo zgodovine pojedin Kralj Jurij VI. Komaj vsako generacijo enkrat doživi London slavnosten dan, kakor ga bo praznoval danes: dan kronanja angleškega suverena Eden izmed nenapisanih principov angleške ustave namreč določa, da mora mož, ki vlada narodom britanskega imperija biti kronan z vsem sijajem, ki ga premoreta država in cerkev. Kronanje se izvrši vselej v Westminsterski katedrali po starodavnem ceremonijelu. Obred kronanja je poverjen nadškofu iz Canteburryja ter doseže višek v maziljenju vladarja in njegove soproge. Balzam in olivno olje Za maziljenje se uporablja mešanica iz balzama in olivnega olja, ki je v navadi samo pri svečanem ustoličenju najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov in kraljev. Prej nego stopita kralj in kraljica v cerkev, napolnijo v katedrali zlato ampulo z mazilom. Nato pristopi nadškof s petimi škofi, ki blagoslovijo mazilo. Zbor v cerkvi poje posebne pesmi. Začne se služba božja, kateri prisostvujejo najvišji državni funk-cijonarji in predstavitelji cerkve, člani kraljevega doma, peeri s soprogami in gosti iz dominionov. Med mašo se odpro velika zapadna cerkvena vrata in v katedralo stopi kraljica. Pred njo korakajo častniki dvorne garde in glasniki, ki nosijo kraljičino žezlo, palico s podobo goloba iz slonovine in krono. Kraljica je oblečena v hermelinast plašč, na glavi ima klobuk iz velurja. Polagoma stopa kraljica s spremstvom na svoj prostor in ko dospe na mesto, vstopi tudi kralj. Pred njim gre dijakon in duhovniški zbor "VVestminsterske cerkve z vsemi vidnimi znamenji kraljevega dostojanstva: z meči, grbom in krono sv. Edvarda, z jabolkom, diskom in biblijo. Kraljico sprejmeta pri oltarju dva škofa. V tem trenutku stopi tudi kralj na vzvišeni prostor, kjer sta postavljena dva stola. Nadškof predstavlja kralja Nadškof, ki mu stoji ob stran šest visokih cerkvenih dostojanstvenikov, izpre-govori: »Gospoda, predstavljam vam kralja Jurija. Ali mu hočete izkazati spoštovanje?« Mladi duhovniki odvrnejo v zboru: fe ^roplana na Buckinghamsko palačo (desno spodaj) ln P»U Mali, kjer se bo začel kronansM sprevod Red med odličniki in gosti kraljeve družine bo vzdrževalo 300 ceremonijarjev pod vodstvom Norfolškega vojvode. Posebno težke naloge bodo morali te dni premagati kuharji, kajti kronike pripovedujejo o silnih pojedinah vselej ob kronanju angleških kraljev. Ko so n. pr. kronali Edvarda L, so pojedli 380 volov, 430 ovac, 450 prašičev in 20.000 piščancev. Dva tisoč kuharjev Je kuhalo, cvrlo in peklo na dvoru! Banket Henrika VI. se Je začel z »rdečo Juho«. Kosi divjačine so bili tako garnirani s slanino, da se je lahko čitalo, ko so prinesli pečenko na mizo: »Veliki Bog, vsi Te hvalimo!« Toda vse pojedine je zasenčil menda banket pri kronanju Jakoba II. Ta kralj se je potrudil, da so imeli njegovi gosti na mizi nič manj ko 1245 Jedi. Kuhar Patrick Lamb je pripravil samo 99 vrst mrzlih jedi. Moral Je že imeti lepo fantazijo, da je iznašel toliko variant. Gostija na kronanju Jurija IV. Je stala 70 milijonov Din. Pospravili so tedaj 17.000 funtov mesa, 6.900 kosov perutnine in 18.000 jajc, popili pa so nad tisoč sodov najboljšega vina iz Bor-deatoca. Podpora za brezposelne | Oda v s milijonih izvodov Tudi topot gosti ne bodo lačni, toda v skladu s časom, v katerem živimo, prejmejo na današnji dan angleški brezposelni posebno doklado v znesku 2 šilingov in 6 pencev. In našel se je tudi poet, ki je spesnil za letošnje kronanje novo odo. Pesem je bila prvotno napisana za Edvarda VEH., njen avtor John Masefield pa jo je za Jurija VI. nekoliko spremenil in prilagodil njegovi osebi. Masefield računa, da bo raz-pečal odo v najmanj pet milijonih izvodov in bo postal s tem bogat mož. Zlati prestol za kralja in kraljico A NE K D 0 T A Ko so kronali angleško »deviško kraljico« Elizabeto se je zgodila stvar, ki Je navdala vse priče kronanja z ogorčenjem. Nadškof je ravno vzel v roko posodo % oljem, ko ga je kraljica zavrnila z besedami: »Olje je žaltavo in smrdi!« Kraljica ae je na vso moč upirala, da bi jo nadškof pomazilil. Da se izognejo javnemu škandalu, so morali iz cerkve poslati v najbližnjo trgovino po sveže olje, s katerim je nadškof mogel dovršiti kronanja obred do kraja. Iz Julijske Krajine Aretacije v tržaški okolici Kakor poroča »Istra« v svoji poslednji številki, so bile v Trebčah nad Trstom pred dnevi izvršene neke aretacije v zvezi s komunistično propagando. Zaenkrat pa še ni nobenih dokazov, da bi bili prijeti fantje kakorkoli v zvezi, s to afero. Aretiranih je bilo sedem ljudi, med jimi tudi cerkovnik v Trebčah, ker so izvesili rdečo zastavo. Kakor smo naknadno izvedeli, se je prapor pojavil na cerkvenem zvoniku. List domneva, da gre za provokacije zainteresiranih elementov, ki bi radi preprečili priznanje verskih svoboščin prebivalstvu v tej vasi. Dejansko kažejo na to tudi že znani dogodki v Barkovljah, kjer so neke rdeče madeže, ki so se preko noči pojavili v tamkajšnji cerkvi, smatrali za komunistično demonstracijo, zaradi česar tam še vedno ni obnovljeno slovensko bogoslužje. Zato se verniki tudi še zmerom abstinirajo od vsega bogoslužja v barkov-Ijanski cerkvi. Aretacije v Trebčah so vzbudile med iljudstvom veliko pozornost prav zaradi tega, ker je med aretiranimi tamkajšnji cerkovnik in ker je skoraj neverjetno, da bi se tudi resnični komunisti poslužili cerkve za svoje demonstracije. Ni znano, ali je preiskava, ki je bila uvedena proti aretiranim mladeničem, dovedla do ugotovitve njih krivde. Drobne novice Pregnanci se vračajo. Že zadnjič smo poročali o pregnancih, ki so se pričeli vračati domov. Omenili smo, da je bilo med njimi tudi več Istranov. Naknadno smo izvedeli za njihova imena. To so: Aleksander Brajič, Nikola Vučetič in Lazo Brajič iz nravosla\mega Peroja, ki jih je puljska konfinacijska komisija poslala v pregnanstvo že 1. 1935, ter dva Kuharica, Ribarič in Raimič iz Lepoglave. Niko Popovič iz Peroja pa je bil oproščen policijskega nadzorstva. Po Trstu so se te dni razširili letaki s podpisom »Unione popolare italiana«, ki so jft pričeli neznanci poSljoti po poŠti posameznim ljudem. Letaki jih pozivajo, naj sc pridružijo novi snujoči so enotni ljudski fronti. Kakor poroča »Istra«, se italijanska ljudska fronta pravkar ustanavlja tudi med italijanskimi emigranti, posebno v Franciji. K tej zvezi so zaenkrat pristopile le ekstremne politične skupine. Italijanska ljudska fronte namerava izdajati tudi svoj dnevnik »La voce degli italiani«. V bližini Tolmina so fašistovski obmejni miličniki pred nekaj dnevi aretirali 40-letnega Avgusta Petroviča z Banjščice. Aretacija je bik izvršena na zahtevo goriške kvesture. Trenutno še niso znani njeni vzroki. Na Cerkljanskem je bil tik za mejo aretiran 35-letni Anton Bogataj iz Kopačnice nad Trato. Prijeli so ga, ker ni imel nika-kega dovoljenja ta prehod čez mejo. V Cerkno se je vrnii pretekli četrtek Josip Primožič, star 28 let, doma iz bližnje Planine. Pred dobrimi 9 leti je zbežal čez mejo, najprej v Jugoslavijo, od koder pa se je zaradi nezaposlenosti preselil v Avstrijo. Karabinjerji so ga takoj po begu prijavili pristojnim oblastem, ki so ga proglasile za dezerterja. Sedaj se je s posebnim dovoljenjem, ki mu je bilo izstavljeno v Pontablju na italijansko-avstrijski meji nenadoma, vrnil domov in prijavil kara-binjerjem, ki so ga pa pridržali v zaporih. Tržaški mestni svet je imel pretekli ponedeljek sejo, na kateri se je izrekel za novo posojilo, ki ga namerava podestat najeti pri rimskem zavodu za socialna zavarovanja. Posojilo znaša 3 milijone lir. Obrestovalo se bo po 6%. amortiziralo pa v 25 letih. Z novim posojilom nameravajo kanalizirati manjši del mestnega centra in urediti nadaljnji del starega mesta. Posojilo spada v okvir finančnih transakcij, s • katerimi namerava mestna občina izvršiti svoj gradbenf program v tekočem in prihodnjih dveh letih. Izdatki za ta dela bodo znašali skupno 30 milijonov lir. Za približno toliko se namerava tržaška občina tudi še zadolžiti. V Cerknem je pretekli petek dve leti stari Vito Jurman utonil v domačem vodnjaku. Z 9-letno sestrico se je igral okrog njega in nenadoma omahnil vanj. Njegovi starši so bili med tem na polju. Naše gledališče Drama Začetek ob 20. url Sreda, 12.: Peter in Aleksej. Premiera. Pre- miereki abonma. Četrtek, 13.: Rivala. Red Četrtek. Petek, 14.: Peter in Aleksej. A. Sobota, 15.: Rivala. B. Premima tragedije »Peter la Aleksej«, katere pisec fe slavni ruski pisatelj Merež-kovaki bo v sredo 12. t m. V delu sodelujejo sledeče osebe: car Peter—Levar, cat-jevfg Aleksej—Jan, carična Marja—Mira Danilova, carica Marfa—.Maria Vera, grof Tolstoj—Skrbinšek, Dolgoruki—Drenove«. Kikin—Cesar, Blumentrost—Debevec, Rum-jancev—Jerman, Otec Jakov—Plut, Afanas-jič— Bratina, Sunduleja—Rakarjeva, Dokukin —Potokar, Jef rozina—Boltarjeva, Aren heim—Gr^gorin, Daun—Daneš.. Režija je Debevčeva. Ta tragedija v petih dejanjih slika razkol med pristaši dveh idejnih smeri, katerih glavna predstavnika sta car Peter in earjevič Aleksej. Predstava je za premienskj abonma. Proslava 25Ietnega umetniška udej-stvovanja g. Ivana Levarja, odličnega dramskega igralca in bivšega opernega pevca, bo konec tega meseca v operi. Jubilant bo sitetft gbrvnfh partf) so g. Janko, ki poje carja Kalojana, gdč. Oljdekopova v vlogi carice, ter gg. Goetič in FrancL Dirigent dr. švara. Režiser prof. Šest. Uprava gledališča vljudno prosj p. m abo-nemte, da poravnajo deveti obrok abonmaja do 16. t m. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 12.: Zaprta Četrtek, 13.: Dolarska princesa. B. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze 9. maja Ljubljana 7. 767.4, 5.0, 95, O, 0» —; Maribor 7. 766.5, 8.0, 80. NW1. 3, —, —; Zagreb 7. 762.8, 12.0, 80, SE1, 0, —, —; Beograd 7. 763.0, 15.0, 70. a 0, —, —; Sarajevo 7. 765.0, 60, 95, O, 10, —, —; Skoplje 7. 762.7, 12.0, 80, O, 3, —, —; Kumbor 7. 762.3, 15.0, 80, SE2, L —, —; Split 7. 762.4, 16.0, 70, O, 3, —, —; Rab 7. 762.8, 13.0, 50, SSW2, 0, —, —. Temperature: Ljubljana 220, 2.0; Maribor 16.0, 5.0; Zagreb 17-0. 10.0; Beograd 18.0, 9.0; Sarajevo 17.0, 5.0; Skoplje 18.0, 6.0; Kumbor —, 14.0; Split 22.0, 13.0; Rab imenski Rostandovi igri. Cyrano 6pada med največje umetniške vloge svetovnega klasičnega repertoarja. V tej vlogi je žel pred letj g. Levar svoj nedvomno največji uspeh, zato bo tem zanimiveje videti našega umetnika ponovno v tej vlogi. Mojsirskj prevod dela, ki zrcali vse lepote in finese originala, je O. Župančičev. Uprizoritev genialne ga Rostandovega dela bo zopet velik praznik v našem gledališču. Opera Začetek ob 20. Sreda, 12.: Veseli studenček. Red Sreda. Četrtek, 13.: Plamen. C. Petek, 14.: Zaprto. Sobota, 15.: Car Kalojan. Premiera. Premi erski abonma. Premiera prve bolgarske opere na našem odru. Libreto opere >Car Kalojan«, katere komponist je najslovitejši bolgarski glasbenik Pančo "Vjadigerov, je posneto iz bolgarske zgodovine, ter vsebuje dramatične in močno razgibane scene. Premieri bo prisostvoval komponist g. Vladigerov. No- Maribor 7. 759.7, 11.0, 80, Wl, 0, Zagreb 7. 761.6, 12.0, 70, SW2, 0, —, —; Beograd 7. 761.9, 16.0, 60, O. 0, —, —; Sarajevo 7. 764.7, 13.0, 90. O, 0, —, —; Kumbor 761.3, 14.0, 90, NW2, 0, —, —; Split 7. 762.3, 16.0, 70, ESEl, 0, —, —; Rab 7. 763.6, 12.0, 50. O, 0. —, —. Temperature: Ljubljana 22.2, 7.0; Maribor 21.0, 8.0; Zagreb 24.0, 10.0; Beograd 23.0, 10.0; Sarajevo 200, 5.0; Skoplje 23.0, —;. Kumbor —, 130; Splpt 22.0, 14.0; 11. maja Ljubljana 7. 763.4, 10.4, 82, NE2, 1, —, —; Maribor 7. 761.7, 10.0, 90, NW1, 0, —, —; Zagreb 7. 763.1, 13.0, 80, SW2, 3 —, —; Beograd 7. 763.2, 16.0, 60, SE2, 0, —, —; Sarajevo 7. 764.0, 10.0, 90, O, 0, —, —; Kumbor 7. 763.1 15.0, 80, NE2, 0, —; Spl;v prvovrstnih po silno znižanih cenah Vsakovrstna birmanska darila od pri prosti h do najfinejših, po znatno znižanih cenah, v najboljši kvaliV-d, dobite pri tvrdki P. M. SCHM1TT Pred škofijo 2. Ljubljana, Lingarjeva 4. Botri, botrce, •• *tariši. PosMfc;-.' - . - 198« -Sšž ,-. , "T" JHRHCEULJir^^f MSBSEESSB Iteeeda 1 Dtn tarok t Dto um 4ifp» vil dajanj« naslova S Din. Najmanj« tneaek 19 Dia. Pisarniško moč »liano, ui^ško, katolika, s perfektnim znanjem nrvat-ikega in nemškega jezika, obefi stenogiafii. veščega strojepisja, sprejmemo — Prednost imajo t znanjem j.ovenskega jezika. Nastop t: ko j. Obširne, » roko pi-s-ia« ponudi*) a slikt* m ev. javedbo doseoanje prakse, z-ihtevo plače, ptsiati pod 4">197 na Publisrtas, Zagreb. 117(55 1 Mesarskega pomočnika icvežbanega sekača. vo jaščine prostega in ne ciženjenega sprejmem. Naslov Ivan Javornik, LJubljana, Wolfova ul. žtev. 12. 11661-1 Frizerko ro, mlajšo moč, sprejme t-koj v stalno službo večji salon v Ljubljani. Ponudbe m ogl. odd. Jutra po,! ►.Frizerka«. _ 11800-1 Plačilno natakarico nomšftin« zmožno, s kavcijo, sprejme takoj Rotel Lovec, Bled. 118*8-1 Frizerko sprejmem v Ljubljani za nekaj dni v tednu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif-ro »Železna ondulacija«. 11817-1 Samostojno gospodinjo dobro kuharico, ki opravlja vsa hišna dela, z dolgoletnimi spričevali, 6prejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«. lia-e-i Kuharico prvorazredno in samostojno, staro od 30—35 let, zdravo, prijetne zunanjosti, iščem za gostilno. Začetna plača &K1 Din mesečno, hrana in stanovanje v hiši. Nastop takoj. Kraus Oskar, gostilna Račkii, Delnice. 114S7-1 Kmečko dekle zdravo, pošteno, delavno, dobi stalno službo za vsako delo, zraven kuharice r trgrovski hišo na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >34 Metlika«. 11798-1 Drugo natakarico (servirko) mlajSo, solidno, veščo nemščine, sprejme kavarna in mlekarna v trajno službo pri Dubrovniku. Ponudbe na gospo Lang, Zdravljak, Ercegnovi. 11803-1 Mesarski pomočnik mlad, dobi službo. Peternel Ivan, mesar, Begunje pri Lescah. 11815-1 mSERIRAJ V „ JUTRU"! G. Th. Rotman: Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta 102 Ko je pa nazadnje profesor povedal še svoje ime, je častnik od zavzetosti vrgel roke kvišku! Službe išče i saks oeseda 51) pi, te rek 8 Din. u iitr« tli da en Je oasi**a 8 Dtn; na) manjS tneaek 19 Din. Boljša natakarica želi dobro mesto za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljše mesto«. 11340-2 Mesto za natakarico želim. Imam 4 leta prakse, stara sem 23 let. Nastopim iahko takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mlada natakarica«. 11837-3 Frizer za damo in gospode, vešč trajne, vodne in železne on-dulacije, in barvanja la«, prvovrsten delavec, išče dobro službo. Cenj. ponudbe s pogoji na: Vucimič, frizer, Skuištec, Delnice, Gorski Kotar. 11797-2 Vajenci(ke) tioe*«!* t Drn lavek 8 Dtn. ta litra U< lajanje oaalor* 5 Din. Najmanjši tneaek 17 Din. Brivskega vajenca sprejoieim za takoj v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11814-44 Vajenca za tapetništvo, takoj sprejmem. Franc Sajovic, Stari trg 6. 11901-44 Potniki Beaefo 1 Din. tarek 9 Din ta Šifre tli lajanje naslova S Din. NafmanjŠ tneaek 17 Din. Večji mlin v Bački Sšče zastopnika, ki je dobro uveden pri odjemalcih v Ljubljani in okoli ai, odnosno v južni Sloveniji. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Backa«. 118283 Kopalci na Ljubljanici Prodam kopalno lopo, stoječo ob bregu Ljubljanice pri izlivu Malega grabna. Kupec bi jo moral odpeljati na drug svet. Poravedbe pri Dr. Peršinu Alešu, advokatu v Ljubljani. M835-« 1S>—17 m lepe železne ograJe naprodaj. Vprašati r žup-nem uradu frančiškanske cerkve. CS-6 Športni voziček dobro ohranjen, proda-m. — Naslov, v -vseh poslovalnicah Jutra. 11804-6 Trgovska oprava lepa, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. M811-6 Brivnico na prometnem kraju, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11829-6 Avto, moto Seveda l Din. larek S Din. ta šifre alt dajanje oaalcra 5 Din. NajmanjSi tneaek t* Din. Motorno kolo • Diamant«, popolnoma doto, Drodam. Lombar, CelovSka št. 33 11773-10 Kolesa Moško kolo noro, zelo ugodno prodam, šušteraič, Frankopanska 31. 11S30-11 Dirkalno kolo malo rabljeno, po možnosti nemške znamke, kupim. Ponudbe z opisom in ceno pod »Gotovina 1 ..jGO« na ogl. odd. Jutra. H1833-11 Kupim H Lokali Beaeda ] Din. davek t Din M šifra «D lajanje naslov* 3 Din. Najmanjši tneaek 17 Din. Bršljan lepo in gosto raščen (sadike) kupim. Gostilna »Lovšin«, Gradišče 18. 11834-7 Vrtne cvetlične zaboje za bržljan, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bržljan«, M807-7 Borovo smolo v vsaka količini, kupuje domača kemična tovarna. Samo reeni refiektanti, kateri imajo iikustva v nakupovanja simoJe', naj stavijo pismene ponudbe pod »Uno-san posao« na Propaganda d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5. 11704-7 Gumbi - plise entel, ažur, predtisk, mono-grame. hitro izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. 8M0 Beaeda 1 Din. teveft S Din. ta litra ali dajanj« naslova 3 Din. Najmanjil tneaek 17 Dia Posojila dobe državni in samoupravni uslužbenci v Ljubljani v gotovini in blagovnih bonih. — »HERMES«. Informacije Tavčarjeva 3. 97A6 Hranilne vloge raznih denarnih zavodov, delnice in vrednostne papirje nakup in prodajo taposluje najboljše proti go tovini takoj koncesijonirana tvrdka AL. PLANIN8EK Ljubljana, Beethovnova nI. M/L Telefon 35-10. 39-16 Bančno kom. zavod Maribor Aleksandrova ni 40. Vas (»vrli prodajo tU nakup hranilnih knjižic rseb deoarub ta vodov aajboljAe ia oajveatoejše. Sam* pUite na m naslov to ati Vam poiljeiao goto vino po po4t naprej. Za odgovot prilotita Din S 181-16 Hranilne knjižice kupite ali prodaste potom moje pisarne najboljše RUDOLF ZORE Ljubljana, Gtedililka 12. Telefon 38-10 1183B-16 Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din. Beseda 1 Dtn. iavek 8 Din. u šifro ali lajanj« naslova 3 Din. Najmanjši tneaek 17 Din. Lokal v centru v zelo prometnem industrijskem kraju za brivnico, oddam. Osobito dam-ski salon. Prvovrstnemu |e bodočnost zasigurana. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »En sam brivec«. 11423-19 Lep lokal vnaroem v najem takoj aH poineje. V poštev pride neposredna bližina Nebotičnika, Marijinega trga, Figiov-ca,-Aleksandrove, \Volfove, Prešernove ulice in glavnega kolodvora. Cena lokala ' lahko doseže do 4.000 Din mesečno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod. iitro »itfpi prostori«. • ^ ; ' * MI919-19 Mesarijo in klavnico oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 311835-10 Beaeda 1 Din. davek 8 Din šifro tU dajanje naslova 3 Din. NajmanjS tneaek 17 Dtn Parcelo 916 lev. m, Pod rožnik, po 75 Din, proda 21-rovnik, Tavčarjeva 6. 11568-20 Parcelo 878 fcv. m v Livarski. Za Strojnimi, proda Zlrov-nlt, Tavčarjeva 6. 11567-20 Beaeda 1 Din. davek 8 Din. za lifro ali dajanje naslova 3 Din. NajmanjSi tneaek 17 Din- Enosob. stanovanje oddam. Glince, Cesta IX., Glince št. 21. , 11833-21 Stanovanja Beaeda l Dia. davek 8 Din. za lifro «11 dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi soeeek 17 Din. 2—3 sobno stanovanje s plinom, kopalnico, ln pritikiinami išče mirna družina 3 članov s. 1. avgustom v sred iS tU mesta ali v nepo6rednl blL žinl. najraje v frajičl-okanskem otoaju. Pon. na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod »Solidno« t«. 21562-21a Enosob. stanovanje solnčno m suho, iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe na ogl. odd.. Jutra pod »•Bliža centra«. 11799-91a Sobo odda Beaeda l Dtn. davek S Dia tm Šifro ali dajanj« naslov* 3 Din. NajmanjSi tneaek » Dml Opremljeno sobico oddam takoj ali 15. t. m. Beethovnova 9/T. 31811-03 Opremljeno sobo prijazno, solnčno, na Tyr-ševi ceeti, bfeu kolodvora oddam ta 1. junij. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ii'i8i8-ea . . Prazno sobo aE opremljeno, oddam . takoj. Bleiweisova 3, salon Mary. 11796-23 Opremljeno sobico čisto, solnčno, s posebnim vhodom, oddam boljšemu gospodu ali gospodični v bližini sv. Krištofa. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra. 11792-3! Lepo sobo oddam eni atf dvema osebama. Vhod separaten. Naslov v v«eh poslovalnicah Jutra. ltlffil-ee Boljša gospa odda 1. VI. starejšemu gospodu, upokojencu, sobo z oskrbo. Pionudbe na ogl. odd. Jutra pod »Doma si želim«. 11830-33 Opremljeno sobo lepo, sepanirano, oddam eni ali dvema solidnima osebama. Zibertova ulica 93, pri gorenjskem kolodvoru. 118J7-5G Informacije Seseda l D>n. Iavek 8 Din ta šifra tli lajanje aaalov* I Din. Najmanjši tneaek 17 Din Opozorilo! Gosp. J. Svetic nn Ed. Mat-schnigg i danainjim dnem nista več upravičena izvrJe-šovati v mojeta imenu kakršnokoli. delo. — T. Korn, Ljubljana. - ■ 31838-31 Bfleeda l .Din iavek 8 Din. u šifro ali dajanj« naslova j Din. Najmanjši tneaek 17 DU. Šofer s tritonskim avtom bi prevzel vožnje za dalj»o dobo. Ponudbe na ogl. odd. Jtrtra pod »Prevoz«. 111836-37 u y ZAHVALA! TRGOVSKI SAMOPOMOčI v Mariboru izrekam iskreno zahvalo za takojšnje in izdatno izplačilo posmrtnine po mojem umrlem soprogu BUTOLEN ANTONU. Dovoljujem si, predvsem trgovcem, kakor tudi obrtnikom priporočati pristop k tej kulantni in dobrodelni instituciji, ki nudi posmrtninsko zavarovanje proti jako nizkim prispevkom. . ... „ ' .. . ______ ., BUTOLEN BEGINA s. rn vdova po obrtniku. MARIBOR, dne 11. V. 1937. Prenškotl. veternl suknjiči Novosti, lepe vzorce za pnmparice, športne obleke nudi ceneno Presker, Sv. Petra c. 14. Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, -suha drva I. Pogačnik BOHORIČEVA 5, Telet. 20-59 KOLESA za vsakogar! Najugodneje kupite le Prt »Tehnik« J. Ban jat, Ljubljana Miklošičeva c. 20. i^flBHI H6e peari to« ca »voja glasbeno delo, tako morete tudi Vi madam, h barrnifa vaorcev rdeiil ca lice od Boorjoi* izbrati pri svojem dobavitelju ono nl-janso rdečila za Uoe. ki ae poda najbolj vači lepoti. Nikar se ne zanesite samo na približno tzbero. Zahvaljujoč barvnim vaoreem od Bonrjo« vam J« omog no, da takoj pri nuupn izberete ono rdeiiio, ki je najbolj primemo Vašemu obraza. Fard pasteii od Bourjois so ročni izdelki, s;erilitirani v pari ia ostanejo na kvaeti stalno mehki in puhasti do končne aporabe ter nikdar ne pa-stanejo trdi. BOURJOIS v Častno beseda! mr ■ • • • • Zuij je izginil s korenino vred« EoleOne In teiave prenehajo v nekaj minutah. Iznajdba, ki dela Cudeiea 2 ulj je grd žebelj v Vašem prstu. Cc od režete njegovo povrSJe, ostane korenina in kmalu se žulj povrne še hujši, kakor Je bil. Sigurni, sodobni, znanstveni način pa je ta. da se žulji odstranijo s korenino vred brez vsake nevarnosti in sicer tako, da «voje bolne noge namočite v vroči vodi, superoksigenira-ni z malo količino Saltrat Rodella. Ta posebno učinkovita kopel za noge omehča tudi najstarejše ter najtrše žulje in trdo kožo. Bolečine takorekoč naenkrat prenehajo. Noge nič več ne bole, ne srbijo in tudi niso vnete ali otečene. In novi čevlji so Vam takoj prikladni in Vas prav nič ne tiščijo. Zahtevajte še danes v svoji lekarni Saltrat Rodell in Jutri boste rešeni vseh bolečin na nogah. Hoja Vam bo užitek. v,Jutru' imajo vedno največji uspeh! JAVNA ZAHVALA Podpisani se najiskreneje zahvaljujem g. primariju dr. Lavriču, šefu II. kirurg, odd. sploš. drž. bolnice v Ljubljani za spretno operacijo, s katero me je rešil sigurne smrti in mi ob enem vrnil preljubo zdravje. Enako se zahvaljujem tudi zdravnikom istega oddelka na ves njihov trud in požrtvovalnost. S hvaležnim spoštovanjem GABEBC JOŽE, poŠt. zvan. Stavbeni materijal izolacije vfceh vrst, heraklith, keramika, Samot, mavec, cevi, beli cement, se kupi najceneje pri »Material" LJUBLJANA, Tyrševa c. 86 a Strojepisni pouk Večerni tečaj ta začetnike in izvežbance. Vpisovanje dnevno od 6. do po! 8. ure zvečer. — Učna ura 2 Din. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. 11816-4 Prodam Beaeda 1 Din. davek 8 Dtn. t* Kifr* sli lajanje naslova S Din. Najmanj« tneaek <7 Din Ure za birmo nudi najcenejše P A K I 2 IVAN, Ljubljana, Pred škofijo 315. 118G&-6 šal TMEDIA JE ODOBRENA PO MINISTAttSTVU NARODNEGA ŽDRAVJA ŠTEV.20902 OO T6.XI.1936] RHBim DENKR zato bom prodala približno 2000 P&rov prvovrstnih ČEVLJEV deloma izpod nabavne cene. TRG o Vin H ČEVLJEV PRHKIH SIIOJ PrcIcroiM allca 32 * JUTRO« '81 m srea«. 12. mz Radio Sreda, 12. maja. Ljubljana 12: Po čeških logjh in poljih (plošče). — 12.30: Vreme, poročila. — 12.45 Čas, spored, obvestila. — 13: Reportaža o kronanju angl. kralja Jurija VI. (prenos u Londona). — 14: Vreme, borza. — 18: Naši hrošči (g. Peter Gilly). — 18.20: 0 počitniški zvezi — Ferjalni 6avez (g. Drašček Stojan). — 18.40: Občine skrbite za otroka (g. Vojko Jagodic). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura Naša zunanja politika (Frano Kuluncič iz Beograda). — 19.50: Sah. — 20: Prenos iz Londona: govor kralja Jurija VI. — 20.10: Koncert. Sodelujeta g. Julij Betetto in radijski orkester. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za zabavo in za ples (Ci-mermanov trio. četrtek 13. maja Ljubljana 12: Pomlad v glasbi (plošče) 12.45: Vreme, poročila — 13: čas, spored, obvestila — 13.15: Moderni plesni zvoki, (Bojan Adamič in njegovi solisti). — 14: Vreme, borza — 18: Koncert radio orkestra — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola ler. Jugoslavije — 19.50: Zabavni kotiček — 20: Klavirski koncert skladb Pavla Vladigerova (igra skladatelj) — 21: Lucienne Boyer poje (plošče) — 21.10: Nekoliko operne glasbe (Radio orkester) — 21.45: Čas, vreme, poročila, spored — 22: Naša letovišča ^esperaotska oddaja). Beograd 18: Narodne pesmi — 19.50: Orkestralen violinski in pevski koncert — 21.10: Skladbe Grynskega — 22: Plošče. Zagreb 17.15; Koncert orkestra. — 20: Prenos iz Beograda — 22.20: Plesna muzika — Praga 19.25: Glasbena štafeta — 20.25: Veseloigra — 22.25: Koncert operne glasbe — Varšava 19.45: Lahka in plesna muzika — 21: Poljski skladatelji. 22: Godba za ples — Dunaj 12: Koncert orkestra — 15.45: Plošče — 16.05: šla-gerji — 17.30: Pevska ura — 17.45: Klavirske skladbe — 19.25: štajerske pesmi. 20-25: Zabaven program — 21.50: Finske narodne pesmi — 22.30: Plesna muzika. 23: Nadaljevanje plesa. — Berlin 18.30: Koncert malega orkestra — 20.10: Plesni večer iz Hamburga — 22.30: Nemška lahka in narodna glasba. — Miinchen 18.20: Koncertna ura — 19.15: Pester program s plošč — 20.10: Venček starih in modernih melodij — 22.45: Prenos iz Stuttgarta — Stuttgart 19: Kmečka godba — 19.30: Koncert vojaške godbe — 20.15: Kakor Berlin — 21.15: Orkestralen koncert -22.30: Lahka in plesna muzika — 24: Nočni koncert Kromirana KODAK »RETINA« s priborom na odpla&lo dobi se pri [ JUGOAGENCIJA, Zagreb, IIIc* 43/L Zahtevajte brezplačne prospekte. Dame-potnice z dobro garderobo, za nov damski predmet, ki se zelo dobro razpečava, dobe dober zaslužek. — Predstaviti se je z dokazilom dosedanjega delovanja v hotelu »Metropol«, soba 73, od 9. do 11. ure dopoldne. Rudniku Rtanj je potreben nadzorni organ z absol-virano rudarsko šolo. — Ponudbe na adreso: Rudnik Rtanj Brače MSnch, Boljevac Timočkl. Ob vsaki priliki — se spomnite da m .Jutro** .Mali oglasi* t Sloveniji naj ntpeSnejfia, najceneje ta najhitrejša posredovalnim u slnitM vseh vrat, M prodajo in naknp vseh stvari, sa nepremičnine, tekale, podjatj*. kapital, U-nitva in sa m drugo ZH X > VT/f* BINK0STI K NOVI OBLEKI, NOVE ČEVLJE 453024804 Da omogočimo vsakomur, da se dobro in poceni obuje, smo izdelali fe platnene čevlje z elastičnim gumijastim podplatom. Stanejo po velikosti od 15 — 29 dinarjev. 1405-00 Lahke copate za dom iz finega mehkega usnja. Najpripravnejše na potovanju. Iste za moške 49.— dinarjev. 45422-1108 Za deklice lepi čeveljčki iz močnega belega platna z elastičnim podplatom in z zaponko. 2405-23425 Ugodni platneni polčevlji na zapono z gumijastim podplatom in z nizko peto. Izdelani v drap, sivi in beli barvi. 1437-2727 Elegantni letni moški čevlji iz sivega platna, kombiniranega z lakom. Pristojajo k vsaki obleki in so za poletje ugodni. Stanejo samo 69.— dinarjev. 688958195 Čeveljčki za lepe dneve iz močnega lanenega platna, drap barve z belimi paspulami. Stanejo 49.— dinarjev. 43337-2206 Udobni čevlji za vroče dni iz močnega sivega platna z gumijasto peto in podplatom. Izborni so za šport, izlete in za delo na prostem. Stanejo le 39.— dinarjev. Močni moški polčevlji iz krepkega črnega ali rjavega boksa z gumijastim podplatom. Brez okraska 79.— dinarjev. 497546547 'Močni in lahki troter čevlji iz boksa z usnjenim podplatom, nizko peto in zaponko. Stanejo samo 69.— dinarjev. 45847-4400 Za poletje ugodne, trajne in cenene moške sandale iz močnega platna z gumijastim podplatom. Stanejo samo 35.— dinarjev. A. POLTZER: 26 Maminski napttšč Prigode Patricije Holmove št. /3 Sir WiHiam je presenečen poslušal besede mladega nadzornika, ki je sicer dvomil o pravilnosti poročila. Vstal je, stopili k nadzorniku in prisedel k njemu. Oba sta kazala vratom hrbet. »In na kaj opirate svojo domnevo, da jie »Expres_ sova« razlaga napačna?« je hotel vedeti. »Sir William, poročilo sem natanko prebrad, in »Expressova« razlaga stoji v marsičem na šibkih nogah. Sicer sem pa tudi sam ...« Whinstone je mahoma obmolknil. Dasi ni bil njegov tanki sluh ničesar ujel, se mu je vendar zdelo, da je razen njega in šefa še nekdo v sobi. Po bliskovo je okrenil glavo. V naslednjem trenutku je planil kvišku. Zgrabil je dekle za zapestje. Alice Bradfardova je vzkliknila. Zdaj je stal tudi šef pred njo. »Kako ste prisili v sobo in kaj iščete tu?« jo jo Whinstone nahirulil. Alice Bradfordova je bila bleda. Vendar je popolnoma mirno odgovorila: »Sir Williaan mi je naročil, naj pretipkam ta spisek — « Nadzornik je šeHe zdaj opazil, da je držala miss Bradford. nekaj listov v roki." A to ni razpršilo njegovega suma. »Zakaj ne potrkate, preden stopite v sobo? In kdo vas je naučil tako neslišno odpirati vrata?« Sir WiMam je začuden pogledal nadzornika. Njegova razburjenost mu je bila docela nerazumljiva. »Ali, dragi Whinstone, prihod gospodične Brad-fordove sva kratka malo preslišala! Saj veste, da ne maram trkanja. Gospodično Rracffordovo sem s spiskom pričakoval... « Whinsitomi je bilo nekoffiiko nerodno; obrnil se je k dekiletu in prisiljeno delaj: »Ne zamerite, prosim, zelo nervozen sem! Vso noč nisem spal...« Pri teh besedah jo je napeto opazoval. Toda na obrazu Alise Bradfordove je videl le službeno vnemo. Podoba je bilo, da ne prisoja Whinstonovemu čudnemu sprejemu nobenega pomena. »Tudi jaz moram prositi za zamero, ker sem vas prestrašila s svojim nenadnim prihodom,« je rekta s svojim tihim, mirnim glasom. Ko je sir Wililiam vzel pisanje, je rekel tajnici nekaj prijaznih besed in jo odslovil. Nadzornik je gledali za njo, in čelo se mu je 2gubaaičilo. »Hoteli ste mi razložiti vzroke, zakaj ne verjamete »Ejcpressovamu« poročilu,« je rekel sir Wil-liam. Whinstone je še vedno mislil na Duffyjevo tajnico. Zdaj je pregnal to misel in začel: »Odkod ima list svojo modrost? Po njegovem bi bil Garrick kupil rokopis od nekega statfordskega zakotnega advokata, ki bi ga bil spet izmaknil iz neke zbirke starih listin. Garrick — tako poroča list — je bil strasten Obiralec rokopisov, in je obdajal ta Shakespearov rokopis z veliko skrivnostjo. Zakaj kot mož, ki ga je ves narod visoko spoštoval in ki je bilo o njem že za živih dni znano, da bo po smrti ležal v Westmrastrski opatiji, se nikakor ni mogel pokazati ljudem lastadka ukradenega blaga. Po drugi strani mu je bil pa rokopis toli drag — v razgovoru s PaLmerjem ga je imenoval največjo dragocenost, ki jo premore na svetu — da se za živih dni ni mogel ločiti od njega. Zato ga je imel neprestano skritega v tajnem predalu kaminskega najpušča... Sir Wffiiam, tu je mojega razumevanja konec! Vse, kar je bilo doslej, sprejmem v božjem imenu za suho zlato, čeprav bi bilo danes pač nemogoče dokazati, da je Garrick res imel tisti Shakespearov rokopis; a nikoli me ne bo mogel nihče prepričati, da bi bil hranil »svojo naj-dragocenejšo last na svetu« prav v kaminskem na-pušču! Pomislite, prosim: tu gane za star papir, ki je bil bržkone že takrat ves krhek! Ali bi hal Garrick mogel najti nepripravnejše skrivališče od kaminskega mapužča? Hraniti toli dragocen papir v na jbližnji soseščini ognja bi bilo vendar blaznost! Saj ne bi Mo niti treba, da bi prišel rokopis v dotiko z ognjem: že trajna vročina bi ga bila kmalu Ako ne za Gairrickovih ži- vih dni, pa gotovo v naslednjih 155 letih, ki so minila od Garricfkove smrti! In prav zato e verjamem, da bi tat iskal izvirnega zapisa »Rikarda HL«! Ali bi mu pa morali prisoditi prostodušmost, M se ne bi ujemala z njegovim ostalim ravnanjem Mož, ki je porabil pet let čas aza to, da je — z včerajšnjim vred — ukradel trinajst ka.minfskjb napuščev! In ki je pri tem vsakikrat tako spretno ravnal, da ni ostala za njim niti najmanjša sled — ne, sir WiMam, temu človeku ne prisojam toli debele računske napake!« »In jaz vam moram pritrditi, nadzornik Whin-stone — na žalost! Zakaj veliko ljufbše bi mi bilo vedeti, da se ta strah podi za Shakespearovim rokopisom ...« »Kako to, sir WifflI5am?« »Zato, ker zdaj sploh ničesar ne vem! AH ste morda vi našli rešitev, Whinstane?« Nadzornik ni mogel drugega kakor zmajati z glavo. Prihod višjega nadzornika Duffyja jie zmotil sira W£lliama v (njegovih težkih mislfh. Višji nadzornik se je vračal iz hiše lorda Kšragsleya. »Moža borno dobili šele, kadar najde Shakespearov rokopis! Tedaj bo v svojem veselju gotovo napravil kako neumnost... « je v posiljenem optimizmu menil višji nadzornik. »Bojim se le, da tega zaman čakate, v®j& nadzornik,« je rekel šef in se potrto nasmehnil. »Poslušajte, kako sodi o tem nadzornik Whinstone.. « Whinstone je poročal brez navdušenja. Ko ga je Du£fy do konca poslušal, je nekoliko pomolčal in dejal: Urefcfc Davorin Ravffeb « Zzdafc n konzorcij »Jutra« AdoK Ribnikar. — Za Narodno tiskarna & & kot tfakarnarja Pran Jena« — Za taseratnl dd fe 0** M « Stf x ItfubijanL