60 LET MLADINSKE KOMUNISTIČNE ORGANIZACIJE
SKOJ - vzpodbuda za sedanje in prihodnje generacije
Letos bomo proslavili 60. obletnico SKOJ-a, ki je s svojim bojem. junaštvom in revolucionarnim de-lom vzpodbuda za sedanje in prihodnje generacije mladih. Ustanovljen je bil v času novih družbenoe-konomskih in političnih okoliščin, ki so kovale mla-dino, da je z udeležbo v NOB pisala najslavnejše strani naše zgodovine.
Od 10. oktobra 1919, ko so se zbrali delegati različnih mladinskih skupin vZagrebu in imeli mla-dinski kongres, znan kot ustanovni kongres SKOJ-a, pa vse do ustanovitve »Crvene zastave« - glasila, ki se je pojavil v decembru istega leta in do prvega kongresa SKOJ-a aprila 1920 v Beogradu je bila mladinska komunistična organizacija enotna, vda-na in imela jasno opredeljene cilje. V času po letu 1920, najhujšem terorju in pritisku buržoaznega prisilnega aparata z znano Obznano, so se v mla-dinski organizaciji pripravljali na javno delovanje preko obstoječih oziroma dovoljenih društev. V tem fasu prihaja do izraza frakcionaštvo, ki je cepilo partijo in jo slabilo. Zato je toliko bolj po-meinben nastop Titove revolucionarne linije in v Zagrebu 1928, ki je poudarila enotnost partije in tesno zvezo med partijo in delavskim razredom. SKOJ je z vsemi silami podprl protifrakcionaško linijo Josipa Broza.
Po znanem državnem udaru kralja Aleksandra se pričenja obdobje šestojanuarske diktature, hkrati tragično in neponovljivo veličastno za revolucio-
narje SKOJ-a. Kronike teh let opozarjajo na števil-ne smrtne obsodbe in poboje brez obsodb. Med žrtvami krvavega terorja je bilo tudi sedem legen-darnih sekretarjev SKOJ-a. Sedem navdušenih borcev za stvar delavskega razreda, sedem mladin-cev, ki so šli skozi težko in surovo šolo življenja in boja, sedem neomahljivih borcev za zmago sociali-zma v naši deželi.
Močni odpori diktaturi so prišli tudi z univerz. Bistveno je, da so študentje-komunisti vodili veči-no skojevskih celic in bili zelo angažirani pri širši obnovi oziroma uveljavitvi SKOJ-a. Množične de-monstracije v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani so rezultati široke fronte delovanja mladincev z uni-verz.
V letih do druge svetovne vojne so se mladi reorganizirali predvsem leta 1937, ko je stopil na čelo ZKJ Josip Broz Tito. Josip Broz je posvetil največjo pozornost mladinskemu gibanju in se z Ivo Lola Ribarjern dogovoril o reorganizaciji SKOJ-a, da bi le-ta čimprej postal množična organizacija.
Tito je pisal pokrajinskemu komiteju v Zagrebu:
»Mladina mora pri svojih  prizadevanjih čutiti
podporo z vaše strani. Mladina je bojevita, polna
elana in energije. Svojo energijo in svoj polet hoče
pokazati v bojih in akcijah  Izkoristite, tovariši, to
bojevitost mladine, usmerite jo v pozitivno smer!«
Tako je SKOJ stopil na novo pot. V boju za
mladinske množice se je pripravljal tudi na spopad
s fašistično golaznijo, ki je širila svoje kremplje po uspavani Evropi.
Težko bi bilo z nekaj besedami opisati vsa junaš-tva mladih v NOB kot tudi v povojni izgradnji naše domovine, pa to ni namen tega razmišljanja Želel sem, da se mladi spomnimo najtežjih pogojev delo-vanja, s katerim so naši vrstniki želi uspeh in zmago.
Lansko leto smo imeli mladi republiški in zvezni kongres- V resolucijah je zapisano kaj vse moramo izpolniti, toda včasih so nam te naloge le meglene usmeritve, v katerih se mladi iz tovarn, krajevnih skupnosti in šol ne znajdemo.
Jasno smo opredelili, da je naša organizacija združevalka in izpolnjevalka interesov mladih, pred Očmi pa moramo imeti, tudi visoko moralo in pri-pravljenost na odpoved in žrtve, iskreno tovarištvo in veliko vzajemno zaupanje, ki je vladalo mladini npr. v obdobju, ki setn ga zgoraj opisal Te lastnosti in visoka stopnja idejnosti oziroma spoznanje veli-čine idealov in ciljev, za katere se borimo, morajo biti tudi danes gonilna sjla mladine. Mladi dostikrat trdimo, da smo pripravljeni, če bi nastopila taka situacija, zgrabiti za orožje in ponoviti epopeje Kozare in Neretve. Toda besede se morajo uresni-čiti, zato skušajmo že danes v svoji sredini narediti korak naprej v socialistični revoluciji. To ne pome-ni, da moramo sestankovati in politizirati, ampak se boriti za izpolnjevanje interesov mladih in sredine, v kateri živimo in delamo. Ti interesi pa so zelo
konkretni in takšno mora biti tudi njih izpolnjeva-nje. Z doslednim odnosom do sprejetih dogovorov in akcij bomo mladi dejansko eden od spodbuje-valcev samoupravne družbe.
V letošnjem letu bi predvsem morali poudariti boljše povezovanje med mladimi vzdruženem delu in šolah v sklopu krajevne skupnosti. Morali bi širše poseči v različne družbene organizacije in društva ter se posvetiti problemom kulture, športa in mladinskega turizma. To so dejavnosti, ki vklju-čujejo množice mladih.
Letos imamo mladi prvič možnost, takovzgodo-vini kot na svetu, da preko svojih delegatov vpliva-mo na sistem izobraževanja in usposabljanja. Ne bodimo ovce in odkrito povejmo pripombe in po-misleke, ki jih imamo polne malhe, ko razpravljamo o teh problemih med seboj. Mladi v združenem delu moramo reševatl vprašanja stanovanjske poli-tike, pripravništva in kadrovske politike nasploh kot tudi doseči, da prevzamemo odgovorne nalo-ge, pri katerih bomo dokazali pridobljeno znanje in svoje sposobnosti.
»Za našo lepšo sedanjost in bodočnost, kakršno si želimo smo že izbojevali odločilne bitke. Toda nikoli, tako je zapisano v programu Zveze komuni-stov in je tudi sporočilo Marksovega nauka, se ne moremo zadovoljiti z doseženim, ampak moramo pogumno naprej k tistemu, ki je še boijše in napre-dnejše, svobodnejše in bolj človeSko...«
Janko Pučnik