Celjski tednik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE KADRI- TUDI GOSPODARSKI PROBLEM Družbeni načrt okraja za letošnje leto ima solidne temelje, je med dru- gim v razpravi o sprejemu družbene- ga načrta na zasedanju okrajne skup- ščine, dejal sekretar okrajnega komi- teja ZKS Celje, inž. Andrej Marine. Zato lahko z optimizmom gledamo na razvoj letošnjih nalog. Ne glede na to bi rad opozoril na dve nalogi, na uvedbo skrajšanega delovnega ča- sa ter na priporočilo Glavnega od- bora SZDL Slovenije gled^ minimal- nih osebnih dohodkov. Ko namreč sprejemamo družbeni plan, je treba delovne organizacije opozoriti tudi na ti dve nalogi. V razpravi ob sprejemanju druž- benega načrta bi rad opozoril še na eno nalogo, to je na kadrovsko vpra- šanje. Ne gre za kampanjsko nalogo, temveč za obveznost oziroma za se- stavni del vseh prizadevanj na gospo- darskem področju. Spričo tega kad- rovsko vprašanje ni samo politično vprašanje, marveč prav tako gospo- darski problem. Kajti, če hočemo iti v veliko serijsko industrijsko proiz- vodnjo, potem se moramo pogovoriti tudi o tistih kadrih, ki naj vnesejo v naše gospodarstvo več elementov moderne proizvodnje. Ko pa govori- mo o kadrih, zlasti strokovnih, ugo- tavljamo, da nimamo kadrovskih pro- gramov. Zaradi tega bo treba zlasti v delovnih organizacijah in komunah izdelati tudi te analize. Ko je v nadaljevanju svojega izva- janja opozoril na dejstvo, da imamo v gospodarstvu celjskega okraja ko- maj 4.9 odstotkov kadrov s srednjo, višjo in visoko izobrazbo in da smo v tem pogledu pod republiškim in državnim področjem, je hkrati na- kazal tudi rešitev tega vprašanja. Se- veda pa tudi v tem primeru ne gre za enkratno pobudo, temveč za akcijo trajnejšega značaja. Najprej bo tre- ba urediti stvari v našem šolstvu, zlasti pa v šolstvu druge stopnje. Več kot doslej bo treba storiti za vzgojo na delovnem mestu, za vzgojo kvali- ficiranih delavcev. Večjo pozornost pa bo treba posvetiti tudi štipendira- nju. In končno, tudi relekcija, pre- tres, ali so na vodilnih položajih res najboljši in najbolj sposobni ljudje, ki bodo kos vsem nalogam, ki jih za- hteva današnja proizvodnja, lahko da pozitivne rezultate. Pri vsem tem pa gre za naloge, ki jih morajo oprav- ljati kvalificirane kadrovske službe v delovnih organizacijah in drugod. -m OKRAJNA SKUPI§CINA JE SPREJELA RESOLUCIJO GOSPODARSKEGA RAZVOJA ZA 3 EMA JIIME PREDLOG USTREZA NAČELOM REALNOSTI! Pretekli teden je bila v Celju seja okrajne skupščine, na kateri je bil predložen osnutek resolucije za go- spodarski razvoj okraja v letu 1964. Resolucija, podprta z obilnim doku- mentacijskim gradivom, predvideva nov skok gospodarskih prizadevanj v našem okraju (o glavnih postavkah smo že pisali). Uvodno besedo pred razpravo o predloženi resoluciji je podala pod- predsednica okrajne skupščine tova- rišica Milena Stiftar-Vršnikova. Le- ta je v uvodu poudarila, da je bila resolucija sestavljena preudarno, da predlog gotovo odgovarja principom realnosti. Ko je ilustrirala predvide- no rast proizvodnje v tem letu, je de- jala: — Družbeni bruto produkt se bo v okraju povečal za okoli 26 milijard dinarjev. To predstavlja skupaj toliko kot dve novi tovarni emajlirane po- sode in še tretjino take tovarne.« Narodni dohodek na prebivalca naj bi se v tem letu povečal na 36L000 dinarjev, to pa je za 4.5.000 dinarjev več kot lani. Tovarišica Stiftarjeva je nato zelo izčrpno obravnavala poglavitne po- stavke v resolučiji, in sicer po indu- strijskih panogah in ostalih vejah go- spodarstva. Pri tem se je ustavljala tudi ob določenih problemih posa- meznih kolektivov, med drugim: 0 Storska Železarna ob začetku novih investicijskih vlaganj: Ali bo ali ne bo grajena v Stofah koksarna in šamotarna? # Celjska Cinkarna; Težave s su- rovinami, zlasti še, ker rudnik Trepča teži k predelavi v svojem okolišu! # Rudnik Laško: Resen problem okoli tega ali se bo ta rudnik še ob- držal. 0 Tovarna emajlirane posode: Od- ločna vključitev v sodelovanje z za- interesirano industrijo (odpreski za avtomobile). K temu še odločitev: Orodjarna — da ali ne? # Usnjarna v Šoštanju: Pojačati kondicijo tehnologije! # Laška pivovarna: Podporo ko- lektivu pri rekonstrukcijskih napo- rih! # Kmetijstvo: Predvsem poveča- nje površin v družbeni lasti, gradnja hlevov, razširitev nasadov jagodi- čevja. # Žalski Agrokombinat: Izvedba intenzivne izgradnje (v treh letih). # Gozdarstvo in lesna industrija: Lesna industrija v mejah realne su- rovinske baze. Sečnja že zdaj 5 od- stotkov nad etatom! Mnoge potrebne reči bodo še mo- rale počakati, vzrok je jasen, ni raz- položljivih sredstev. Vzemimo samo promet, modernizacija gradbeništva itd. Po dokaj živahni razpravi so od- borniki enoglasno potrdili resolucijo. V razpravi je sodeloval tudi sekre- tar Okrajnega komiteja ZKS tovariš ing. Andrej MARINC, katerega misli objavljamo na uvodnem mestu. Tov, Mavc med govorom (zgoraj) rckmovalci med proslavo na Visokem V spomin pohoda Štirinajste Smučišče, kjer se je malo prej kon- čalo tradicionalno tekmovanje v po- častitev pohoda Štirinajste na Štajer- sko ter za Efenkov memorial, je osta- lo prazno. Le črne lise na beli pre- progi, trava in zemlja, so spominjale, da so se vodile zanimive športne bor- be. Zdaj se je okoli sto smučarjev ter precejšnje število ljudi iz Dobrne, Vojnika in drugod zbralo na Viso- kem, okoli spomenika, ki opozarja in spominja na težke boje Štirinajste. Ob spomeniku je bila naslonjena Efenkova slika, tista, ki zdaj visi v sobi planinskega doma na Paškem Pvozjaku. V imenu organizatorja tekmovanja je .^pornin.sko slavnost začel podprod- sodnik okrajne zveze za telesno kul- turo Karel Jug, ki je med drugim po- udaril, da se športniki zbirajo vsako leto na tem mestu tudi zavoljo tega, da se spoznajo z legendarnim poho- dom ter boji, ki jih je bila Štirinajsta na tem območju. Zatem je udeleženec pohoda Štiri- najste divizije na Štajersko, Franc Mavec obujal spomine na tiste dni prod dvajsetimi leti, na vlogo in na- loge Štirinajste, na bitke in zmage ... Svojo nalogo smo izpolnili, je med drugim dejal, tudi po zaslugi prebi- valcev teh krajev, ki so nam poma- gali in nudili vso pomoč. -m ZBORI V CElJl KONČANI OBČANI BODO DOBILI ODGOVORE IN POJASNILA V tem tednu so v celjski komuni zaključili zbore volivcev, na katerih so občani razpravljali o družbenem planu komune. Ob tej priložnosti so marsikje opozarjali tudi na pereče probleme svojega območja, povsod pa so si bili edini, da je treba v Celju in okolici takoj urediti preskrbo z vodo. Problem celjskega vodovoda, ki se vleče že nekaj let, je zdaj do- pegol svoj višek; pomanjkanje vode vzbuja med prebivalci celjskega me- sta in okolice že veliko nejevoljo in razburjanje. Razen o vodi so občani na zborih volivcev govorili tudi o komunalnih in urbanističnih vprašanjih, o gradnji stanovanj, šolstvu itd. Na občinski skupščini že pripravljajo analizo vseh kritičnih in nujnih pripomb občanov, poskrbeli pa bodo tudi za to, da bodo ljudie na svoja vprašanja dobili pri- merne odgovore in pojasnila. V tem smislu bomo tudi v »Celjskem ted- niku« v prihodnjih številkah objavili nekaj najbolj zanimivih stališč. NOV OBRAT USN.IARSKEGA KOMBINATA ►►KONUS« V obratu usnjene konfekcije v Lo- čah, ki ga je uredil usnjarski kombi- nat »KONUS« iz Slovenskih Konjic, bodo v teh dneh pričeli z redno pro- izvodnjo. V tem obratu bodo zaposlili nekaj nad petdeset delavcev, od teh večino žena. TUDI V SEVNICI IN KONJICAH ZBORI VOLIVCEV v sevniški občini bodo imeli zbore volivcev, na katerih bodo obravna- vali družbeni plan, prihodnji teden. Da bi bile razprave na zborih čim- bolj solidno pripravljene, so že izbrali 31-članski aktiv, ki bo volivcem raz- lagal družbeni plan. Tudi v konjiški občini so se na zbo- re volivcev zelo dobro pripravili. Ker bodo v kratkem razpravljali tu- di o občinskem statutu, so že pred tedni poslali osnutek vsem krajevnim organizacijam SZDL, članom občin- ske skupščine, go.spodarskim organi- zacijam, sindikalnim podružnicam in ostalim. V teh dneh pa se bodo se- stali tudi krajevni politični aktivi, ki bodo o osnutku statuta razpravljali ■še pred zbori volivcev. VIVOD 205 V VIŠINO » V prvi disciplini društvenega tro- boja (višina, tek na 20 m ter met kn.gle), na katerem sodelujejo člani AD Kladivar, je Branko Vivod dose- gel odličen rezultat pri skoku v vi- •šino. Premagal je namreč 20.5 cm in tako postavil nov .slovenski rekord za pokrite prostore. Razen tega se je na istem tekmovanju odlikoval še mla- dinec Medvešek, ki je preskočil 1 n.5 cm, kar je nov slovenski in dr- žavni rekord za mlajše mladince. V DANAŠNJI ŠTEVILKI. # Petriček — celjski rekrea- cijski center # Želijo si prosto soboto # Celjski tednik in Delavska enotnost: INTEGRACIJA — DA! METODE — NE! 9 Po brežiški komuni O Recenzija »-Rezervista« # Govorijo ccljlski kulturniki ^ Zavoženo življenje — na koncu umor 0 Spomini udeležencev poho- da XIV. divizije 0 Beseda občanov: Mnenja o podaljšani delovni dobi # Roman, slikanica, mcmoar, zanimivosti V PRIHODNJI ŠTEVILKI: O Predsednik občinske skup- ■ščine v Celju: CEL.ISKI VODOVOD f 9 SMEH PRI NAS V GOSTEII Jože Smole v Celjju o ZUNANJEPOLITIČNIH VPRAŠANJIH V torek je v okviru redne javne tribune celjske delavske univerze predaval glavni urednik >>Dela« in predsednik Društva novinarjev .Jugo- slavije tovariš JOŽE SMOLE. Govo- ril je o perečih političnih vprašanjih v svetu predvsem o vlogi miroljub- nih sil ter o bližnji drugi konferenci neangažiranih držav. V Celju je imel zvečer pred seboj številen avditorij v polnozasedeni ve- liki dvorani Narodnega doma, med- tem lv3 popoldansko predavanje v Storah v pogledu udeležbe ni bilo tako uspešno. Čast Štor so reševali v glavnem otroci. CELJE, 21. FEBRUAR 1964 Št. 7. Cena 20 Leto XVI. G I « v n I urednik T O N K M A S I, O Odgovorni urednik JUKK KRASOVEC List izhaja ob pcfkih. Izdaja in tiska Casopi.sno podjetje »Celjski tisk<. Ured- ništvo in uprava: Celje, Trg V. kongre- sa 5, po.štni predal 152. Telefon 24-23. Tekoči račun: 605-11-1-656. Letna naroč- nina 10(Mi, polletna 500, četrtletna 250 din. Inozemstvo 2400. V prodaji 20 dia. LEŠEK V ZDA 462 S PALICO Na gostovanju v Združenih državah Amerike je Roman Lešek, član celjskega AD Kla- divar, dosegel s skokom 462 centimetrov ob palici nov državni rekord, ki velja za tekmovanja v pokritih pro- storih. KAKO POTEKA VPLAČEVANJE LJUDSKEGA POSOJILA? Okrajni odbor SZDL je te dni sestavil pregled vplačil vpisanega ljudskega, posojila za pomoč ponesrečenemu Skopju. Iz pregleda je raz- vidno, da so.delovne organi- zacije. delavci in uslužbenci, kmetijski proizvajalci, obrt- niki in ostali poklici celjske- ga okraja vpisali 837 milijo- nov 192 tisoč dinarjev. Od te vsote je bilo do prvega fe- bruarja vplačanih 583 milijo- nov 85 tisoč dinarjev ali 70 odstotkov vpisane vsote. Naj- bolje plačujejo delavci in uslužbenci, ki so doslej vpla- čali že okrog 87 odstotkov vpisanega posojila, močno pa zaostajajo delovne organiza- cije, ki so vplačale komaj 45 odstotkov vpisanega zneska. 2.30 MILIJONOV ZA PRORAČUN V KONJICAH v konjiški občini predvidevajo, da bodo imeli v letošnjem letu v prora- čunu. skladu za šolstvo in komunal- nem skladu okrog 385 milijonov di- narjev. Tako bo v proračunu nad 230 milijonov, v skladu za osnovno šolstvo 120 milijonov, v skladu za šolstvo druge stopnje pa 28 milijonov dinarjev. Krajevne skupnosti bodo imele v ♦em letu približno enaka sredstva kot lani — to je nekaj nad deset milijo- nov dinarjev, pri čemer je upošteva- no tudi povišanje osebnih dohodkov cestarjev občinskih cest. Ta sredstva sicor res ne bodo krila vseh potreb, toda odbori krajevnih skupnosti bodo prav gotovo znali najti še kak.šne do- datne vire. OD 20. II. DO 1. III. 1964 Okrog 22. februarja ohladitve z •^anjšimi snežnimi podavinami. Na- slednje padavine okrog 26. februar- V ostalem lepo, oziroma suho vrenne in jčez dan topleje. v BREŽICAH ZASEDANJE SKUPŠČINE Pretekli teden je imela brežiška občin«:ka skupščina svojo redno sejo. na kateri so razpravljali o na^aktu- alnejših problemih brežiške občme Po seji so odborniki razpravljali o osnutku družbenega plana, ki ga bo- do tolmačili na zborih volivcev po volilnih enotah. Po zborih volivcev in analizi njihovih pripomb bo družbeni plan brežiške občine sprejela občin- ska .skupščina predvidoma že 27. feb- ruarja. B. SEZONSKI DELAVCI V POLITIČNIH OPiGANIZACIJAH V velenjski občini bo v letošnjem letu občinski odbor Socialistične zve- ze posvetil vso skrb večanju števila članstva (sedaj imaio včlanjenih 77 odstotkov vseh volivcev). Posebno skrb pa bodo posvetili predvsem vključevanju sezonskih delavcev v vrste Socialistične zveze. Dosedanja praksa je pokazala, da so le-ti bili vse preveč prepuščeni sami sebi in da je prav to čestokrat vodilo do ne- potrebnih izgredov. Število le-teh ni majhno, .saj jih je v Velenju pri zu- nanjem obratu in pri Vegradu okrog 1000, v Šoštanju pa pri vodni skup- nosti Celje okrog 2.'i0. V SEVNICI AKTIV ZA ZUNANJE POLITIČNA VPRAŠANJA Pretekli teden .so v Sevnici ustano- vili aktiv ZK. ki bo zasledoval in tol- mačil najvažnejša zunanjep>olitična vprašanja med občani. Za sekretarja aktiva je bil izbran tov. Auer. Prvo predavanje o najvažnejših političnih dogodkih v zadnjem času je imel predsednik Občinskega odbo- ra SZDL iz Celja, tov. Marjan Rav- nikar. CEEJSKI rPBBNIK Št. 7 — 21. februarja 1964 A^RJAN RAVNIKAR Vlade v Londonu, Ankari in Ate- nah obračajo — Makarios pa obr- ne. Tako bi lahko definirali situaci- jo na Cipru. Vse dovoljene, pa men- da tudi manj legalne mahinacije niso nič zalegle. Ciper sprejme le tiste vojaške sile, ki bi bile pod poveljstvom Združenih narodov. Vse drugo bi pomenilo za otok de- litev na turški in grški del, kar bi zadevo te ^ poslabšalo. Izjave Maka- riosa, ki jih objavlja svetovni tisk, predvsem ameriški, so zelo značil- ne in veliko pomenijo. V teh izja- vah pravi Makarios, da je Ciper tako majhen, da svoboden in nev- tralen ne more biti nikomur neva- ren. Kljub temu pa je le zadosti velik, da bp znal braniti svojo svo- bodo. Ta izjava je obenem odgovor tistim, ki lansirajo vesti o iskrcava- nju oroija na otok, ne povedo pa od kod je to orožje, dodajajo le, da se je bati na Cipru revolucije ko- munizma in s tem vpliva na Sredo- zemlje. Vsa sreča je, da svet pozna že zdavnaj podobne verzije, saj so lansirane vselej, kadarkoli se hoče- jo upravičevati kolonialistični ape- titi. — Vse kaže, da se bliža kul- minacija slučaja »Ciper«. Ne pre- več navdušene ZDA za svojo vojaš- ko odpravo, velika moralna pa tudi politična podpora nevezanih držav, katerih član je tudi Ciper in sve- tovno javno mnenje, so le prisilili angleško diplomacijo na popušča- nje. Upajmo k temu še to, da Cipr- čani ne bodo nasedli prov*okacijam, pa lahko pričakujemo, da bo pri- hodnji teden nevarnost, ki je bila zelo resna, le za nami. Tudi v Afriki je padla koprena z oči. Sposobnost državnikov, doma- činov je dokazala zrelost in vital- nost, ki je bila potrebna za reševa- nje težkih probleinov, kot so teri- torialne zahteve, plemenska so- vraštva in religiozne nestrpnosti. Sestanek v Magadešu, Dar El Sale- mu ni samo dosega premirja, pač pa mnogo več. Nahajamo se pred svetovno konferenco o trgovini in razvoju. Pred konferenco, ki naj bi vsaj delno odpravila razliko med razvitimi in nerazvitimi deželami. Azija — Afrika in Južna Amerika čutijo to razliko vsak dan težje. Ogromno povečanje prebivalstva na teh kontinentih izbriše njihov go- spodarski napredek, pa Če je le-ta še tako znaten. Dejstvo je, da je danes v teh deželah več bolnih, več lačnih in več nepismenih kot pa jih je bilo pred par leti. In to prav zaradi hitrega naraščanja prebi- valstva. Če k temu dodamo, da v industrijsko razvitih deželah števi- lo rojstev pada in s tem tudi raste standard obstoječih, potem- ni čud- no, da je razlika vsako leto večja in to na škodo nerazvitih. Če ljudje in njihovi državniki v nerazvitih deželah ne bi bili v stanju svoje domače spore sami reševati, po- tem je vprašanje, kako in v imenu koga bi na tej konferenci nastopali. Tu ne mislim samo na spore črne Afrike, pač pa tudi na spore v ta- ko imenovani beli Afriki (severni), pa odnos enih in drugih do indijske manjšine, pa Kašmir v Aziji itd. Vse to in še mnogo več drugih stvari bodo morale nerazvite deže- le po medsebojnih dogovorih rešiti še pred pričetkom konference. Na- ivno bi namreč bilo misliti, da bo razviti del dajal svoja sredstva v kraje in med ljudi, ki ta sredstva ne bi znali pravilno uporabiti. Zelo pomembno potovanje zahod- nonemškega kanclerja Erhardta v Kanado, Washington in Pariz se je končalo brez velikih senzacij. Zna- čilno pri tem potovanju je to, da so sledili, čeprav skopi službeni ko- mentarji tako v Ottawi kot v Wa-' shingtonu, da pa jih v Parizu ni bilo. Strah, da de Gaulle ne bi priznal Vzhodne Nemčije, še vedno traja. De Gaulle pač vodi v resnici čisto svojo degolovsko politiko. Toda takšna, kakršna je, nehote koristi miru, kajti nepokorščina v politiki in gospodarjenju je obenem nepo- korščina v vojnem paktu. PREDAVANJE O ZUNANJI POLITIKI v VELENJSKI OBČINI Na zadnjem sestanku sekretarjev krajevnih odborov Socialistične zve- ze v Velenju so se dogovorili o orga- nizaciji predavanj o zunanje politič- nih dogodkih. Predavanja bodo v okviru delavske univerze. Glavni po- udarek so dali predvsem mednarod- nemu delavskemu gibanju. ŽALSKA OBČINSKA SKUPŠČINA SPREJELA DRUŽBENI PLAN 30 odstotkov rezerv neizkoriščenih V torek dopoldne so odborniki obeh zborov občinske skupščine v Žalcu po daljši razpravi sprejeli družbeni plan in proračun za 1964. leto. Prav pohvale vredno je, da so tokrat v večini primerov upo- števali spreminjevalne predloge zborov volivcev. Razumljivo je, da so še vedno marsikatera hotenja ostala izven planskih obvez, kajti sredstva proračuna pač še zdaleka ne zmorejo pokriti vseh potreb in zahtev. Tako je izredno problematično še vedno stanje preobremejenih trafo postaj, ki bi jih bilo potrebno ojačiti, enako pa so še nešteta manjša na- selja brez električne napeljave in ne- štete ceste IV. reda brez pravega vzdrževanja. To^ so pač za občane problemi, kajti dnevno se srečujejo z njimi. V mnogih primerih so občani pripravljeni pdmagati z deli, prispe- vati les za drogove, toda še vedno so te investicije drage in jih je moč re- ševati le postopoma iz leta v leto. Ta- ko ostaja vprašanje taborskega vodo- voda (okrog 400 milijonska investi- cija) še vedno stvar prihodnjih let, »nova žalska osnovna šola« bo tudi zaenkrat dobila drugačno rešitev. Prav lanski rezultati so pozitivna os-. nova in kažejo na realnost letošnjega družbenega plana, kajti prvi rezul- tati rekonstrukcij žalske industrije so še vidni in se kažejo predvsem v po- višani osebni potrošnji. So pa neloč- ljivo povezani z novimi investicijami tako v strojni park kot za kadre. Vznemirljivo je dejstvo, da ima žalska občina še vedno okrog 40 od- stotkov vseh zaposlenih z osebnimi dohodki izpod 25 tisoč dinarjev, kar kljub izrazitosti t)olproletarskega prebivalstva ne more biti upravičlji- vo. Prav tako pa bo treba temeljito načeti vprašanje, ali je smiselneje, da delovne organizacije rešujejo pro- izvodnjo z velikim številom nadur, ali pa bi bilo bolje, da bi zaposlili ti- ste, ki iščejo zaposlitev. Tudi reševa- nje finančnih efektov delovnih orga- nizacij s cenami ni v redu, medtem ko ugotavljajo, da je še vedno do 30 odstotkov delovnih rezerv neizkoriš- čenih. Zato bo občinska skupščina morala budno spremljati razvoj gospodar- stva, ga analizirati in sproti opozar- jati na napake, kajti le skupna pri- zadevanja so garancija uspeha. -že KAKO USTREČI VSEM ŽELJAM? Biti tajnik stanovanjske skupnosti v kra« ju, kjer je 158 hišnih svetov in 1?20 stane, vanj, vsekakor ni najlaže. Posebej pa še, če je to v novem, nastajajočem mestu, ka- mor se vsako leto priseli do sto in še več družin na novo. Dnevno se poraja na de- setine različnih problemov in na videz ne- rešljivih težav. V neki hiši je okvara na toplovodu, drugod ne odvažajo v redu sme- ti, spet drugod sosedi ne čistijo skupnih prostorov v redu, v neki družini je žena odšla v bolnico in mož išče pomočnico za male otroke, v najstarejši hiši v mestu bi radi imeli nove štedilnike, ker je preteklo že deset let in podobno. Dnevi se vlečejo v nedolgled, ljudje prihajajo v pisarno, na dom in to od jutra do večera. Tako nam je dejal tajnik stanovanjske skupnosti v Velenju IVO GOROGRANC, toda napak bi mislili, če bi pričakovali zlo- voljnost na njegovem obrazu. Vedno je na- smejan, dobre volje in pripravljen pomaga, ti, kjer se le da. Marsikaj mora odkloniti, kajti ljudje bi čestokrat radi nemogoče stvari; neredko je v vlogi mirovnega raz- sodnika, pogostonia pa mora tudi tolmačiti ljudem, da naj bo odnos do družbene last- nine enak kot do zasebne. ^e in še bi lahko naštevali — toda prostor je omejen. Zanimivo je, da imajo v Vele- nju sedem servisnih delavnic, in sicer pral- nico, mehanično delavnico, pleskarski in zi- darski obrat, radio-televizijski elektro ser. vis, finančni servis in komisijsko prodajal- no z zbiralnico za kemično čiščenje oblek. Pri vsem tem pa je osnovna težava prostor. Pralnico imajo v kletnih prostorih in ne ustreza higienskim predpisom, mehanična delavnica se mora seliti, ker bodo hišo po- rušili zaradi nove cestne povezave Velenja s Šoštanjem, radio-televizijskc elektro ser- vis pa ima dal^č pretesne prostore. Delo tega servisa je izredno k>alitetno in korist- niki uslug niso zgolj Velenjčani, temveč ce. la šaleška dolina in tudi i/ Žalca in Celja niso redki, ki iščejo usluge tega servisa. V načrtu pa imajo, da bi ustanovili servis za krpanje nogavic, žal pa zaenkrat ni primer- nih prostorov. Ivo Gorogranc nam je dejal, da so ljudje zadovoljni z uslugami servisnih obratov, da pa žal nimajo vsi servisi enakih obveznosti do družbenih dajatev, saj- imajo z rednim obračunom, kar cene uslug zvišuje. Ko smo ga povprašali, kaj meni o predvi- deni podražitvi stanarin, je dejal, da je treba sedanjo delitev sredstev hišnega skla- da spremeniti tako, da bo v rekreaciji delovnih ljudi. Ugotovitev, da v celjskem okra'ju preprosto skorajda ni mož- nosti za dnevno in \tedensko rekreacijo, je namreč že kar zaskrbljujoča. Poleg tega pa je razprava o rekreaciji v času, ko spreje- mamo družbene plane komun in ko ]Mistaja 42-urni delovni teden marsikje že resničnost, še posebej na mestu. Zdaj je namreč prilož. Ijost, da nekatere zamisli o gradnji rekrea- cijskih središč najdejo svoj konkretnejši odraz tudi v družbenili planih. Celjska komuna je menda ena od redkih v našem okraju, ki imajo že izdelan pro- grafn perspektivne izgradnje rekreacijskih središč in objektov. Zato smo tokrat napro- sili za razgovor predsednika komisije za rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v Celju tovariša L()JZKTA TKSTE.NJAKA, ki nam je o dosedanjih možnostih rekreaci- je povedal najprej tole: »Celje kot središče velikega indu- strijskega bazena še danes nima urejenih rekreacijskih središč. Ne- dvomno je to posledica neprogram- ske politike gradnje objektov za razvedrilo in rekreacijo, ki nas je spremljala ' skorajda vsa povojna leta. Vendar se zdaj končno le utr- juje mnenje, da tudi rekreacija so- di v okvir prizadevanj za večjo in boljšo proizvodnjo. Zlasti Celje, ki velja s Cinkarno in drugo industri- jo za delno okuženo področje, nuj- no potrebuje nekaj objektov za dnevno in tedensko rekreacijo.« »In kje v okolici Celja so najpri- mernejša mesta za izgradnjo takih središč?« »Za višinsko rekreacijo— tako za zimski šport kot za poletni oddih — sta kot nalašč Celjska koča in Svetina z okolico, ki se uvrščata med najlepša hribovita področja v Sloveniji. Tod v okolici je predvi- deno nekaj weekend naselij, žični- ca, dograditev ceste, manjši bazen in še nekaj drugih objektov, ki bo- do na to lepo področje nedvomno privabili veliko izletnikov. Kot dnevna rekreacijska središča pa so po mnenju strokovnjakov najbolj primerni Petriček z okolico, mestni park in Golovec. Tako naj bi V bli- žini Petrička zgradili dve smučar- ski skakalnici, weekend naselja, parkirne prostore, zanimiv pa je tu- di predlog, po katerem naj bi nad Celjem zajezili Savinjo in na le- vem bregu uredili kopališče. Mož- nosti za rekreacijo pa je seveda ve- liko tudi v Dobrni, šmartnem v Rožni dolini, Frankolovem, Črešni- cah in drugod.« »Gradnja rekreacijskih središč bo nedvomno veljala veliko denar- ja. Kako je torej s financiranjem te izgradnje?« »Mislimo, din bi moral letošnji družbeni plan komune zagotoviti vsaj sredstva za izdelavo načrtov, medtem ko bo nadaljnja izgradnja nedvomno morala temeljiti na pri- spevkih gospodarskih organizacij. Ker gre pri uresničenju zamisli o velikih rekreacijskih središčih za sedemletno obdobje, obstoja tudi možnost, da bodo izgradnjo kakš- nega objekta za rekreacijo prevze- le posamezne delovne organizacije. Seveda pa to ne bi smelo pomeniti, da naj, objekt služi samo članom enega ali dveh delovnih kolekti- vov.« Večje rekreacijsko središče je predvideno tudi v konjiški občini, kjer narneravajo v ta namen uredi- ti čudovite predele Resnika in Sko- marja. Povsod drugod, le v Celju nobenega bungalou^a st. 7 — 21. februarja 1964 CEKJSKI TEDNIK Stran S Želijo si prosto soboto v >+Planika« iz Kranja. Tako so v Šoštanju organizirali poseben obrat za šivanje gor- njih delov obutve kjer zaposlujejo 53 delavk. Že v kratkem času se je produktivnost znatno povečala in sedaj že dosegajo produktivnost »-'Pla- nike«. Pričeli so že usposabljati novih 60 delavk za šivanje, te pa bodo delale v drugi izmeni. F. B. Utemeljena integracija - Da! Neustrezne metode - Ne! Več kot dva tisoč članov dvajsetih delovnih organizacij v celjski občini se je nenadoma znašlo na križišču vednosti in nevednosti — posredi pa je bila integracija, ki lahko vodi le k boljšemu, če.. . Zato se je tudi naša redakcija integrirano z Delavsko enotnostjo pozanimala za to integracijo. Proti koncu lanskega leta je-v Celju vzniknila ideja o integra- ciji trgovine in gostinstva. Vodilo je bilo gospodarska nuja po od- pravi grosističnega posrednika med trgovino na drobno in industrijo, združevanje skladov za širjenje mreže in ne navsezadnje pričako- vanje prodiranja močnih, modernih trgovskih hiš v Celje. Devet trgovskih podjetij treh različnih strok: živilske, tekstilne in železninarske naj bi postalo troje močnih podjetij; iz enajstih gostinskih lokalov pa naj bi nastali dve podjetji. Pobudo je dala gospodarska zbornica in do sem-je vse nekako v redu, potek sam pa je začuda zmešal štrene, tako da so vnaprej tesno postavljeni roki združenj že mimo, integracijska hotenja pa so dobila v svoji poslovni tajnosti r^združevalni priokus. »Na iniciativo gospodarske zbor- nice ,ie bila sklicana sektorska kon- ferenca (4. 12. 1963), kamor so bili klicani: direktorji, računovodje in predsedniki delavskih svetov vseh celjskih trgovskih podjetij, na kateri je med drugim prišlo do razprave o fuziji trgovske mreže v Celju.« Tako pravi kasneje sestavljen zapisnik o pogovoru, ki ga je z omenjenimi predstavniki vodil strokovni tajnik oddelka za blagovni promet, Riko Rižnar. Tudi na prihodnjih sestankih so pogovori potekali le v splošnih na- čelnih delitvah podjetij, saj je gospo- darska zbornica smatrala, da naj analize smiselnosti integracije napra- vijo njeni člani sami (to so torej ra- čunovodje podjetij in direktorji). Ton diskretnosti pa je bil podan že na pr- vi seji od strani gospodarske zborni- ce, češ, da naj to zaenkrat ostane po- slovna tajna, kar tudi je, čeprav ne- uradno javna. Kaže, da ti razgovori niso pustili najboljših vtisov. »Z Zelezninarjem smo že dlje časa pripravljali združitev,« pravi direk- tor Tehnomercatorja. »Že v jeseni smo o sklepih obeh delavskih svetov obvestili občino. Zakaj tega ne bi uresničili, saj se kljub temu lahko pogovarjamo o nadaljnji integraciji? Je predlog gospodarske zbornice o združitvi treh res lahko odločilen za odklonitev integracije dveh podjetij? Tretji partner — Kovinotehna, h ka- teri naj bi se priključili obe podjetji tehnične stroke, nenehno spreminja s>yoj plan in nam ne zaupa vsega, kar ima v načrtih.« V integracijski skupini podjetij Mode, Tekstila in Usnja je že v za- četku prišlo do nesoglasij z načrtom gospodarske zbornice. Predstavniki podjetja Usnje so sprva bržčas menili, da je združitev samo za šibka pod- jetja, saj so bili mišljenja: »-Smo vi- soko aktivni in bomo še bolj. zato nam ni potrebna integracija/« V skupini živilske stroke ne najde- jo pravih skupnih interesov — Merx je trgovina z mešanim blagom, Agro- promet prodaja sadje in zelenjavo. Center pa ima specializirane mestne samopostrežne prodajalne! Direktor trgovskega podjetja Center, Ivan Ju- hart je dejal, da bi bila združitev smiselna le s prav tako specializira- nim podjetjem. «-Menim, da bi go- spodarska zbornica morala svoj pred- log utemeljiti s temeljito analizo, de- lovne organizacije pa bi lahko le- temu zoperstavljale svoja stališča, ki bržčas niso brez vsakršne osnove, Razgovor na gospodarski zbornici je bil neprijeten.« U.speh prvega in drugih razgovorov je bila komisija iz vrst direktorjev in računovodij, katera naj analizira go- spodarjenje podjetij in ugotovi pred- nosti združitve. Toda le kako si je moč zamisliti delo komisij, če pravi glavni direktor Kovinotehne, ki naj bi združevala trgovino s tehničnim blagom): »-Imamo velikopotezne na- črte, toda o njih ne smemo javno spregovoriti, ker bi nas konkurenca z lahkoto prehitela.« Ali ni v tej bojazni pred konkuren- co skrita bojazen, kaj če ne pride do združitve? In le kako naj pride do združitve, če partnerjem ne zaupamo, kako bomo skupno gospodarili? Komisija pač nekaj dela, ker je zato sestavljena. Težnje in nasprotja so močna, zato se je porodila zelo komplicirana oblika samoupravlja- nja za novo, predvideno integrirano podjetje. In sicer je govora o delav- skem svetu za grosiste, za detajliste in za poslovalnice, nad vsemi pa še osrednji delavski svet. Torej, da bo čimveč razumevanja, tem več zaščite. Začuda parafrazirana ustavnost sa- moupravnih pravic? »-Prizadeti« <če jih smemo tako imenovati v dani si- tuaciji) dajejo drug drugemu stro- kovna mnenja in kje ostaja tu go- spodarska zbornica, saj ima vendar dovolj močno kadrovsko zasedbo, da bi bila sposobna utemeljiti svoj pred- log združitve (Bržčas je po določilih svojega statuta celo dolžna to sto- riti?). Najznačilnejše o tem je vsekakor mnenje Alojza Zagožena, računovod- je podjetja Železničar, ki je tudi član komisije: naj pride do združitve, naj bi pripravili vse potrebne analize go- spodarjenja, nove organizacije pod- jetja, delitve dohodka, kadrovskih in drugih problemov, zavodi, ki so za to strokovno usposobljeni in ki ne bi izhajali iz teženj in nasprotij. Slišal sem, da so v Kranju na ta način uspeli.« To mnenje je bržčas meč, ki bi presekal ta gordijski vozel in nam natočil čistega vina tudi o pretekli praksi pri združevanjih. Magični krog je tokrat dokazal svojo veljav- nost, da je brez začetka in brez kon- ca. Za primer nam služi predlog zdru- žitve Železninarja in Tehnomerca- torja. Načelnik oddelka za gospodar- stvo celjske občine, tovariš Petauer, je o analizi dejal: To je doslej naj- boljša utemeljitev za združitev pod- jetij, čeprav manjka še vedno del ekonomske razčlenitve.« Toda svet za blagovni promet ni mogel presoditi, dokler ni dobil stro- kovnega mnenja gospodarske zbor- nice! Le-ta pa je botrovala ustano- vitvi komisij predstavnikov podjetij. Torej smo znova pri začaranem kro- gu. Gospodarska zbornica je vztrajala le pri dvojem: da je integracija nuj- na (kar nedvomno drži!) in da naj steče do 1. januarja 1964. leta (kar pa pomeni 27 dni za zdrobitev trdega oreha z neenotnimi kleščami — če jih pojmujemo v komisijah predstav- nikov podjetij). ^ Celota pa je tekla v strogi poslov- ni tajnosti in šele nasprotja so vodila delegacije delovnih organizacij sled- njič po pomoč k občinskemu sindi- kalnemu svetu, ki vse dotlej ni nič vedel o pripravah za integracijo. To pa je razumljivo, kajti tudi ve- čina delavcev v »prizadetih« delovnih organizacijah ni nič vedela o name- ravani integraciji. Šele po posredovanju občinskega sindikalnega sveta so tudi delavci zvedeli nekaj o tem. Predsednik ob- činskega sindikalnega sveta, tovariš Cokan je dejal: »Podprli smo inte- gracijo, toda zahtevali smo temeljite gospodarske analize in širše razprave v delovnih organizacijah. Čeprav smo s tem časovno zavrli proces, nismo mogli soglašati s tem, da bi samo vo- dilni tovariši odločali o združitvah podjetij.« Medtem pa je prav enostransko gledanje in nerazumevanje združitve (saj še niso vedeli, zakaj naj se zdru- žijo) pri Tehnomercatorju bil povod -referenduma«: ali si ali nisi za združitev s Kovinotehno? Odgbvora bržčas ni potreba ugotavljati. Bistvo nasprotij pa je zadel nek član trgovskega podjetja, ki je dejal; da se je sedanja integracija preveč za- sukala okrog osebnih dohodkov, ki niso vedno dokaz dobrega gospodar- jenja. ^Nadalievanie na osmi strani) Kovinotehna: iztovarjanje vagonov »SAD-SOK«TECE obrat, ki se je zakoreninil V stari zgradbi pri kostrivniški sla- tini blizu Podplata so pričeli s pre- delavo sadja. Prostori so že v začetku bili tesni, toda šmarski zadružniki so se veselili, samo da bi ustvarili obrat, ki ga na Smarskem tako zelo potre- bujejo. Nabavili so nekaj strojev in »SAD-SOK« je stekel. Že po prvih steklenicah dobrega pridelka je bilo jasno, da bo šlo. Danes pa ... »Tržišče je za nas odprto, da smo lahko zadovoljni«, je povzel uprav- nik obrata tovariš Milan HRIBAR. »Surovin za predelavo imamo dovolj, saj bomo morali predelati okoli 3000 vagonov sadja, če je letina običajna. In kaj bo šele takrat, ko bodo obro- dile jablane na naših plantažah okoli Rogatca in na Skrbniku pri Pristavi? V razmerah, kakršne so zdaj, smo veliko napravili in dobro, samo pro- stori! Poglejte, skladišč nimamo T Da, trenutno smo sami sebe prerasli in nam je koža pretesna, da komaj di- hamo. Samo, če bomo uspeli uresničiti naše načrte, bo kmalu drugače. Blizu prometnega vozlišča v Mestinju pri- čenjamo graditi nove prostore, kamor bomo čimprej preselili proizvodnjo sadnih sokov. Tu, v Kostrivnici, pa bi obdržali samo proizvodnjo žganih pi- jač. Tako bi smotrno razdelili proiz- vodnjo, obenem pa pridobili zadovo- ljive zmogljivosti. Zagnali smo se z vso voljo, vse bo šlo, samo še prostore! In ti bodo! Na- Jfti so, nekaj denarja pa so si tudi že zagotovili, tako da bodo že v prvih spomladanskih dneh pričeli z grad- njo. vendar nameravajo graditi vse do 1970. leta, ko bi se »SAD-SOK« razvil že v močnejšo šmarsko proiz- vodno organizacijov s. »Ekonomiada« bo v Murski Soboti Ni še dolgo tega, ko je bilo v No- vem mestu posvetovanje mladinskih organizacij ekonomskih srednjih šol Slovenije. Tega posvetovanja so se seveda udeležili tudi predstavniki mladine celjske ekonomske šole, ki so tudi v razpravi — na dnevnem redu je bila problematika štipendi- ranja — koristno sodelovali. Mladi ljudje so ugotovili, da je politika šti- pendiranja še vedno pomanjkljiva, da je še zmeraj premalo povezave med. štipendisti in štipenditorji ter da tudi klubi štipendistov, ki bi naj vzdrževali tesnejše vezi med učenci — štipendisti in podjetji, še niso naj- bolje zaživeli. V SEVNICI GRADIJO Lansko leto je bilo v sevniški ob- čini precej novih gradenj. Tako bo nova osnovna šola, ki je že pod stre- ho. prihodnje leto prejela mladino v svoje prostore. ' Tudi podjetja so precej gradila. Tako je konfekcija »Lisca« razširila svoje prostore, podobno pa bo storila ''Jutranka«. Se tri gradnje so v načrtu. Gradili "Odo 20-stanovanjsko stolpnico, zgra- biti bodo morali novi most čez Savo, Poleg ceste Celje — Krško pa bo tre- urediti cesto od Vrhovega do filance. S. S. VEC SREDSTEV za gospodarske investicije v konjiški obcini I.etoH so v konjiški občini predvideli za okroK milijardo fjl milijonov dinarjev sred- ste za investicije. Ka/.umljivo je, da bodo ^redstva razdelili v f(lavein za gospodarske investicije, vendar bodo tudi za negospo- darske potrošili skoraj lOO milijonov di- narjev. Tako bodo zgradili okrop; 70 sta- ))ovanj, dogradili novo šolo v Zrečah, dozi- dali šolo v Lot-ah ter dozidali delavnice k druKi osnovni šoli v Slovenskih Konjicah. Sredstva, namenjena za zdravstvo, bodo ve- činoma porabili za dozidavo zdravstvenega •loma v Slovenskih Konjicah, medtem Ico »»o v deležu za kulturo, prosveto in telesno yznojo zagotovili sredstva za ureditev ob- • inske knjižnice, spomenika v Slovenskih l*^oiijicah, za restavracijo žičkega samosta- na in za začetek gradnje kopalnega ba/.ena \ Konjicah in Zrečah. Iz istih virov bodo 'inanriralt tudi glasbeno šolo ter godbi v Slovenskih Konjicah in Vitanju. Stran 4 CEL'JSKI TEDNIK Št. 7 — 21. februarja 1964 PO BRE2ISKI KOMUNI — PO BREŽIŠKI KOMUNI — PO BREŽIŠKI KOMUNI — PO BREŽIŠKI KOMUNI — Celotna proizvodnja za izvoz v BRŽISKI TOVARNI POHISTVA Se ia mesec iIhkIo dokon- čana rcikoiiistriilkcijsiku li,ke v preteklem letu. Novi obrati, v katerih se dehio že obraituje navzlic za.ključniim delom, Ibodo vki|jiič(«vali nov istrojni od- (Iflcik, ,poli tirnico, kotlovni- co in siršiinico. V .novih oib- ratili je montirana že sikoraj vsa strojna oprema. Zaklju- čujejo se iše ventila.ctt}sika dela j.n razisvotljava. Z novimi i|>roizvo'dniimi ipro- siori. ^ki bodo začeli s |M)- IMjilno j)roizv(Hlnjo že v uie- socii marou. se Im) iK)večala proizvodnja za skoraj'lOO«,*- Vos pr()izvo.dni kader, iki bo delal v novih prostorih je š(|l K'k(>zi i|>().se(bn(> seminarje, ki jih je orj^anizirala 'tovar- na. V })rvem seminarju, kije bil niimenjen vodilnemu ka- dru v novihiproizvodniliipro- storih, je 22 visoko kvalifi- ciranih strokovnjakov spo- znavalo mačLn sodobne pro- izvodnje. V .drujrem isemi- narju ,pa se priiučujejo mla- di .proizvajalci, ki niso imeli zadovoljive stroikovne iz- dbrazibe. Tovarna izvaža svojo ce- lotno proizvodnjo. Lansiko letni iproiizvodni ,plian iso pre- sej^li. Letos so planirali ipo- raist iproizvodnje z ozinom na dovršeno relkonistrukcijo za ,sikoraj 400 milijonov več- jo, kot v' lanskem letu. Ker so se 'pa relkonstruikcijsika dela zaradi gradlbenih del zavldkla in ,ker jimiprimanj- ku je tsiurovin, predvsem hlo- dovine, je vprašanjq, če bo- do uspeli iplan reali^.irati. V tovanni so mnenja, da bi to usipeli, loe Invdo usipeli iza- ma;šiti nais^talo vrzel pri df)- bavljanju hlodovine in kva- litetnega okovja, .ki ga ipri- manjlkuje. Zararii i>omanjka- nja hlodovine, -ki jo je na- ibavljailo Novo mesto so mo- rali odstopiti celo svojo žago Stanovanjski skupnosti. \ Tovarni pohištva pred- 'Stavlja pereč problem tudi ikurjaški (kader za novo kot- larnico. Nujno bi .potrebova- li štiri kvalificirane kurjače. Drugi sitrakovni kader so si zagotovili s štipendiranjem. Talko štijpendirajo dva sluša- telja .^ozdarsike fakultete, eine{?a .na ekonomski, šest v Srednji tehnični šoli, v sami tovarni pa so omogočili več delavcem vpi.s v eko- niomsike in dopisne šole. J. Sever ŠOLSKI PROSTORI PROBLEM ŠT. 1 ]'roiblom šolisikih prostorov v brežiški dbčini postaja iz leta v leto vse alkutnejši. Da bi vsš.čina zagotovila sredstva za rekonsitruikci j- ska dela gi.nuiazije in dogra- ditev vmesne stavibe mod os- novnima solaiuia. Letos bodo gimnazijsikemiu poslopju dogradili nov del. ki bo omogočili izvršitev re- konistruikcij^Jkih del stare zgradbe. Predviidevajo. da bodo že do prihodnje jeseni uspeli ustvariti osnovne i|X)- goje za verifikacij(> gimna- zije. Talko. (Id l>odo dijaki, ki ibodo maturirali prihod- nje leto, že — res maturirali v Brežicah. Ravno tako pereč 'prolblem pa predstavlja /pomanjkanje uenih prostorov in ipre;|M)- trebnih .kabiinetov na obeh osno Vini h šolah. Zato bi že letos v grobem dogradili v vmesinem prosito- ru med obema šiolama izgrad- Ik), ki .bi funkcionalno veza- la obe že obstoječi. S tem bi iprrdoibili 10 uičilnic. kaibi- nete in upravne prostore. Novi kabineti 1)1 talko ibili za u|M)rabo obeh šol, z novi- mi učilnicami pa bi odipra- vili troizmeiisiki pouik. B. DVAJSETLETNICA POD GORO LISCO Razbor, hriil>ovit kraj, ki leži molinoma iz ropal. Največji trn v ipeli ipa mu je seveda bila partizanska šola. Ta je oiddaljena od žx?lozni'šike .poistaje. Breg kaike šitiri kiilom^etne. .Solo so .|>artiizan.i na .[M^losvoiboj.enem oz^tmlju Kozjainis)ke^*a odretlia odprli 1. seipteinlbra 1944, delovala jni ji' do 10. (lecem.bra i«teiga leta. ko je okuipator naredili haj- ko. iprijel oba učitelja., v tem 'ko so se morali Imrci zaradi velilke ipremoči uimaikniti. Tedaj je padlo tudi veliko cioim ač i n o v. Letos mineva od tiistih dogoidikov 'dvaj.set let. Pre- bivalci Raizibora in Okroglice so .zato sklenili, da il>odt) »ku|)aj iS šolskim odilmrouT to obletnico dostojno pro- slavili: oMiiiffiikii iskuip.ščini v Sevnici il>odo naimreč pomagali preurediti šolsko f>oslopie. pri čemer l>odo v šolo .n.aii>el jali voflovod in uredili kopalnice. Občinska sktiipščina je ta ipredllog z veseljem ispre^jela in zago- tovila svoje sodelovanje. Prav tako je ipokazala ra- zumevanje tudi občinska sikupšoina v t^ašikem. ker namreč nekaj učencev iz te občine obiskuje šolo na Razboru. Tako bo šola prenovljena, otroci zaveidn.ih doma- činov pa l>odo la.h.ko delali v urejenih pogojih. Par- tizanska šola na Razboru je bila edina partizanska šola v vsem Zasavju n kraj Razborje z Okroglicami najbolj opustošen kraj v vsej zasavski dolini. A. R. Veselo pnstovanje v MOZIRJU Po enoletnem premoru so letos v Mozirju spet veselo pustovali. Prireditev je bila pod okriljem turističnega društva Mozirje in bo od- slej vsako leto. Mozirsko pu- stovanje je trajalo kar tri dni. Tako so v ponedeljek popoldne vabili na veselo pustovanje, v torek se je program začel ze ob šestih zjutraj, v sredo pa je bilo v Mozirju splošno žalovanje. Največ veselja je povzro- čilo iskanje pusta, ki so ga končno našli v nekem kur- niku. Pusti so nato obiskali nekaj ustanov in podjetij ter vsakomur prinesli dari- lo. LIN Nazarje je dobila model nove žage in kredit- no pismo, v obrat »Konus« so pripeljali novega pred- sednika sindikalne podruž- nice, ker je sedanji potre- ben rotacije, občinski skup- ščini so pripeljali opremo za družbeno prehrano, veli- ko kladivo za zbijanje cen itd. ISprejeli so tudi prvega inozemskega gosta, ki se je pripeljal preko Pavličevega sedla v Logarski dolini iz Avstrije. V sredo je bilo, kot smo povedali, v Mozirju splošno žalovanje. Dopoldne so pu- sta položili na mrtvaški oder, kjer so se prebivalci Mozirja poslovili od njega. Pusta so nato naložili na la- feto in ga sredi trga sežgali. Nato so še prebrali njegovo oporoko, zatem pa je bila zapuščinska razprava, od koder so se pustovalci vsi zadovoljni razšli. Obdaritev v Šednah V konjiški občini je precej socialno ogroženih kmetov, ki zaradi starosti in bolezni ne morejo več obdelovati zemlje. Ti ljudje dobivajo sicer skromno podporo občine, to- da ta je tako minimalna, da bi samo z njo težko izhajali. Zato so sklenili, naj bi vse organizacije SZDL po terenu enkrat letno obdarile vse take kmete. Krajevna organizacija v Zbelovem je prva začela to akcijo in je pretekli teden ob- darila ob visoki oblet^iici po- roke zakonca Ivano (76 let) in Jožeta (69 let) STUMF. Živita v majhni viničarski koči v naselju Sedne pri Ločah. Oba sta nesposobna za delo; on ima poškodovano hrbtenico, ona pa je od dela in let že vsa zgarana. Podarili so jima ne- kaj obleke in živil. A. S. Zakonca presenečena nad pozornostjo sprejemata darila. KMETJE SO DOBILI TOŽBO z DENARJEM OD PROCENTOV BODO POPRAVILI CESTE Kmetje na Blagovni pri Šentjurju dobijo vsako leto od celjske cinkarne odškod- nino za škodo, ki jo povzroči- jo plini. Lansko leto cinkarna kmetom odškodnine ni hotela plačati in ti so jo tožili ter tožbo tudi dobili. Razen po- vračila škode so dobili še 650 tisoč dinarjev obresti. Novo ustanovljeni krajevni odbor SZDL je zato sklical množični sestanek občanov, na katerem so sklenili, da denarja od ob- resti ne bodo razdelili, pač pa ga bodo uporabili za nakup materiala, s katerim bodo po- pravili vaške ceste. VINSKA TRTA PREBILA ZID V sobi Jerkoviča iz Sve- toblažja pri Džakovu je vin- ska trta prebila 20 centimet- rov debel zid. Trta je tu po- gnala svoje veje in liste, vendar ne rodi. Lastnik je tako prišel do lepega okra- sa. 93 POTOMCEV V vasi Bandiči živi 102 le- ti stara Makica Vukovič, ki ima 93 potomcev, od kate- rih jih 72 Še živi. Del osnovne šole v Grižah, ki bi mu lahko rekli tudi tretji del, kajti šola ima pouk na treh koncih. Da takšne razmere ne morejo usodno vplivati na pedagoško delo, je jasno. Ja.sno le ni, kdaj bodo tri griške šole združene! IZ KRŠKEGA: »Večeri na vasi« v preteklem tednu je oib- rin.^ki odbor SZDL Videui- K.rš,k() sikiu|)aj s kmetij«Jš.imi /a'd ruiga mi .ivos t a n j e v ire Vidma-K.ršiko in Brestanice |)ri||)ravi| zaiiiimivo, toda že ustaljeno oibli.ko razigovorov s kmetovalci in idrugiaiii ob- čani — večere na vasi.<. večere so ipripravili v tride- setih krajih ikr.šlke občine, kjer ;so .se .kmetovalci s pregodii)ene kmetij- ske 'jjroizvodnje. Na teh raz- pravah so se k.metovailci po- sebej zanimali za perspek- tive zaselbtu>ga kmetijstva v kršiki občini. ()l>činski odbor SZDL 1m) pripravil večere na vasi« zdaj še v ostalih krajih kr.^ke občine. NOVICE IZ ŠTOR: 'štorski železarski kolek- tiv je lani pridobil 36 dru- žinskih stanovanj, od tega v Celju 29 in 7 v Šentjurju. Leto.^ spomladi bo v Celjski stolpnici vseljivih še 34 sta- novanj. V kolektivu je še vedno okoli 100 prosilcev, od tega 50 zelo perečih pri- merov. Prejšnji teden jc v Štorah 123 krvodajalcev darovalo 39 litrov krvi. Prijav je bilo več — kar 176, od tega 160 delavcev iz Železarne. Odbor ljudske tehnike v Železarni je organiziral šo- ferski tečaj, obiskuje ga 26 članov. V VITANJU ODDELEK POLITIČNE SOLE Občinski sindikalni svet in Delavska univerza v Ko- njicah pripravljata ustano- vitev oddelka sindikalne šo- le v Vitajiju. Prestavitev iz centra občine je bila potreb- na zaradi oddaljenosti kra- ja in neugodnih zvez. ŽE V OKTOBRU PRVA FAZA Za novo tovarno kleja. ki ibo v celoti dograjena 1967. leta je oibčinska loikacijiska komi.sija že idoločila lokacij- ■slki prostor. Tovarna bo .pred- vidoma zaposlovala okrog tristo delavcev, njena bruto proizvodnja pa .se v ipopolni proizvodnji iplanira na ise- demsito do osemsto milijonov dinarjev. Prva faiza proiz- vodnih del bi zaičela že v oiktdbru letos. PO SMARSKI KOMUNI: ŠE ZA »ATOMSKE TOPLICE« Topli radioaktivni vrelci pri Podčetrtku so še vedno zanimivi in vsako leto priha- jajo vztrajni obiskovalci. Sa- mo v preteklem mesecu je dobilo turistično društvo v Podčetrtku preko 100 pisem od obiskovalcev toplih vrel- /cev, med katerimi so mnogi bili tam že po petkrat. Skoraj neverjetno! Vsi so z vodo za- dovoljni, samo z ureditvijo ne. Seveda, ko pa je vse pre- več neurejeno. Pravijo, da bi bilo že veiiko, če bi napravili navadni kopalni bazen; še ka- ko radi bi plavali v topli vodi. Vsi, ki so pisali, pravijo, da so se že zdaj, ko je tako ne- urejeno, po kopelih izvrstno počutili in se bodo v Pod- četrtek vračali vedno znova. Nazadnje bo vendar potrebno to upoštevati in nekaj pokre- niti? KNJIŽNICA ZAPRTA? Največja knjižnica v šmar- ski občini je nedvomno v Ro- gaški Slatini. Vsa leta je ime- la več tisoč bravcev. Letos pa se je pripetilo, da je že sko- raj mesec dni zaprta. Ali res zaprta? Ne, nihče je ni pre- povedal. Ljudje pa so zelo ne- voljni, ker bi radi brali in to zdaj pozimi, ne poleti. Ali je to potrebno? Verjetno ne! Čudno pa je. r. s. PRVI DELOVNI PROGRAM Zadnjič smo poročali, da je KO SZDL Osredek prvi izde- lal delovni načrt za letos v .šmarski občini. V teh dneh so podobne delovne programe pripravile tudi krajevne or- ganizacije SZDL v Kozjem, na Virštanju in v Podčetrtku fer jih posredovale občinske- mu odboru SZDL. Vse kra- jevne organizacije SZDL pa sp se obvezale, da bodo iz/Je- lale delovne programe za 1964 še v februarju. Prvi so že tu. le kje bodo poslednji? r. 1. K NELJUBI INFORMACIJI IZ ROGATCA Zelo nam je žal, da je z vestjo o novi samopostrežni trgovini v Rogatcu prišlo do napačno in politično dokaj majave informacije javnosti. Razumemo in se strinja- mo z ogorčenostjo prizadetega prebivalstva in se vsem za naš delež krivde iskreno oproščamo. V informacijo dodajm.o, da je član naše redakcije, ki je vest objavil, podvržen preiskavi po disciplinski plati in da bo de- liktu in ugotovljeni krivdi tudi primerno kaznovan. Tako tudi vsak, ki bi mu pri ugotavljanju bil dokazan delež sokrivde. Uredništvo Novi stanovanjski blok v Rogaški Slatini st. 7 — 21. februarja 1964 CEKJSKI TEDNIK Stran S REZERVIST ali parabola o malem človeku Ob Rivemalovem Rezervistu se nam zvrsti kopica vprašnj že sa- mo ob misli, kaj je pravzaprav. Du- hovita, lahkotna, burleska prave francoske očarljivosti, groteskna z zabrisano tragičnstjo človeškega smisla ali nesmisla, izrazita proti- vojna ali protivojaška satira s po- udarjenimi aluzijami na bližnjo in daljnjo preteklost? Končno — pa- rabola o zgodovini in malem člove- ku v njej in družbeno osveščajoča igra, ki skozi smeh razkriva brez- obzirno resničnost sveta in resnič- no brezobzirnost tako imenovanih višjih slojev — bolj ali manj mili- taristično usmerjenih zaradi po- srednih ali neposrednih koristi. Naj bo tako ali drugače, v komediji so elementi totalnega teatra, kombinaci- ja ilustracije dogajanja s slikami pred vsa- kim dejanjem, ustrezno učinkovite glasbene, spremljave (parafraza vojaškega marša!), elementov plesa in pantomime ob izrazito teatralni, nalašč hipertrofirani patetični igri. Elementi paradoksa in absurda, ki se ra- zodevajo iz teksta, delujejo razdiralno za vrsto svetih institucij od vojsk-; (osinišena je vsa togost in omejenost vojske kot lake)' do vlade (Gambettove frazel — pri tem pa nastopi afirmacija preprostega človeškega razuma, ki svari človeka, naj se vendar nekaj nauči iz zgodovine, preden bo prepoz. no. Režiser Miran Herzog: Zanimiva povezava treh vojn, v katerih sta si bili nasprotnici Fran- cija in Nemčija (francosko-pruska vojna 1870-1871, 1. svetovna vojna 1914-1918 in 2. svetovna vojna 1939-1945) ob nekoliko bizarni do- mislici konzerviranega malega člo- veka, ki se znajde vedno ravno v vrtincu vojnega dogajanja, katere- ga ne obvlada in je zato nujno ved- no njegova žrtev — vse to nudi iz- redne možnosti za razmah avtorje- ve duhovitosti in ironije, ki pa.pod lahkotnim videzom skriva globlje jedro stvari. Ravno mali človek Amede ni zgolj švejkovska prikazen ampak vsebuje tragično noto kot predstavnik vseh preprostih ljudi, ki si žele enostavno človeško sre- čo v miru in delu, a je niso deležni, ker so vedno žrtve (ne)predvidenih političnih akcij In reakcij. Konec je značilen: nastop že sprtih šli ril) zaveznikov v Berlinu, ki ponovno poskuš.i. jo preprečili Francozu .\niedeleju in Nemki Rozi (beri: miroljubnim ljudem) pot v »do- lino niesecac, v Tarascon, kraj'(beri: svet . kjer bodo lahko pele ptice, ne da bi jih motila vojaški marš in piskanje granat. Amede in Hoza sta izšla iz Berlina (beri: iz sveta povojne zmede in napetosti) in upatno. da jima (beri: vsem miroljubnim ljudem) ue boiuo spet uničili življenja. Upajmo, verujmo, da res ne. Predstava sama je v.sekakor ena boljših našega gledališča. Režiser Herzog je domiselno izrabil mož- nosti, ki jih nudi komedija. Ustva- ril je barvito, sicer na nenavac^nih si- tuacijah temelječo predstavo, a vendar živo in resnično, polno uspe- lih detajlov (npr. nalivanje strupa in dr.) a tudi v celoti efektno. Igral- ci so sproščeno in ustrezno ihistri- rali vloge. Ženske vloge so imele manj možnosti za uveljavitev, pri tem pa je bila šmidova bolj Nem- ka kot Mencejeva Francozinja. Krošlu ustreza strumna pojavnost nemškega oficirja, vlogj Konrada pa je bila polnejša od ostalih. Brez- nik je bil kot Ernest v celoti zani- mivejši, medtem ko je bila zadrža- nost Marcela manj uspešna. Med ostalimi sta izstopala Ber- mež kot profesor Lachaume, škof v obeh vlogah, Peer je bil bolj švej- kovsko usmerjen, sicer pa primer- no izgubljeni mali človek v kolesju zgodovine. Vsi pa so nevomno pri- spevali k resničnemu uspehu pred- stave. Se enkrat: razveseljivo srečanje z modernim francoskim dramati- kom Rivemalom nam je nudilo poleg zabave še intelektualno zadoščenje ob nevsiljivem razmišljanju »o res- nih vprašanjih človeške eksistence. Andrijan LAH V upornih verzih vedno živ 22. februarja pred dvajseti- mi leti je končal svojo upor- no pot partizanski pesnik Kari Destovnik-Kajuh. Oblet- nica njegove smrti je obletni- ca pohoda legendarne XIV. divizije na Štajersko. NA 2LEBNIKOV PRAG JE PADEL VZNAK OD RAFALA ZADET MAMI NA DOSEG DOMV NA DOSEG NA BREG ŽELJA NA PRAG PROSTOSTI Uspela koncerta predavateljev glasbene šole Akademsko izobraženi glasbeniki, pedagogi in praktiki celjske glasbene šole so kot lani, tudi letos priredili dva koncerta, enega dopoldne 12. fe- bruarja za mladino, drugega zvečer za ostalo koncertno občinstvo. Majda Fischer, Breda Divjak-Rajh, Valter Ratej, Rudi Borštner, Silvo Sopotnik in Franc Zupane so obakrat nastopili pred nabito polno dvorano, saj uživajo lep sloves pri občinstvu. Koncert za mladino srednjih šol je sproti razlagal ravnatelj glasbene šo- le Egon Kune j. Skrbno izbran in naštudiran kon- certni spored je vseboval dela Seba- stiana Bacha, Mozarta, Debussyja, Skrjabina, Roussela, Cimarose, Mes- sagerja in Gerchwina. Kot smo pri- čakovali, je izvedba pokazala, da imamo opraviti s koncertanti, ki se na muziko spoznajo, tehnična plat jim pa ne dela nobenih preglavic. V pri- merjavi z lanskim letom je bil viden napredek pri pianistki Majdi Fi- scherjcvi, ki je igrala Bachovo Ko- ralno predigro v b-molu. Smotrna ra- ba pedala in zadržanost v dinamiki sta ustvarila vtis monumentalne ši- rine, svojstvene Bachu. Utripu De- bussyjeve muzike se je najbolj pri- bližal flavtist Silvo Sopotnik. V kladbi Syrinx je pokazal ne samo, da ima dobro šolo, lep ton in izvrst- no tehniko, marveč je tolmačil De- bussyja z izrednim čutom in znanjem. Raba neenakomernega, vznemirlji- vega vibrata v nizkih legah je pri- boljšek, ki lahko razveseli glasbene- ga sladokusca. Sploh je koncert nudil od točke do točke lep užitek. Tako je klarinetist Franc Zupane vzbudil veliko odobra- vanja s suvereno izvedbo tehnične zahtevnega Messagerjevega Sola za tekmovanje, medtem ko sta Valtei Ratej in Breda Divjakova na dveh klavirjih stilno prepričljivo in z ve- likim efektom zaigrala popularne Gerchvirinovo Rapsodijo v modrem Koncert se je uvrstil med uspele glasbene prireditve sezone. V. M. SLOVENSKI OKTET V VELENJU Pretekli torek je že vdrugič odpadel na- povedani večer Slovenskega okteta v delav. skem klubu v Velenju. Vzrok: zbori voliv- cev, ki so bili v torek zvečer. Upajmo, da se to v tretje ne bo ponovilo. Zanimivo je, da prav torkovi večeri zgovorno pričajo o tem, da ljudje želijo kulturne zabave izven doma, čeprav je še vedno težko dobiti prav te ljudi v dvorano kulturnega doma. Bržčas pa bo pametna programska politika Svobode v Velenju tudi to vprašanje ugodno rešila. RAZSTAVA IDRIJSKIH CIPK Pred tremi dnevi so v velenjskem delav- skem klubu otvorili razstavo idrijskih čipk. Kot kaže obisk, je veliko zanimanje za to- ^rstno narodno domačo obrt. ki v svojih naravnost umetniško dovršenih izdelkih go- vori o domiselnosti in spretnosti ljudske ustvarjalnosti. Razstava je bila žal le tri nni, kajti včeraj jo je že nadomestila spo- minska filatelistična razstava (šoštanjski fi. latelistični klub) o pohodu XIV. divizije. - ikJ Seminar na Svetini V PI.EsIVCU -PREMA,IHNA sOLA V letošnjem letu bo slednjič tudi šola v riešivcu prišla na vrsto za adaptacijo. Ta šol« je izredno stara (postavljena je bila 1S74. leta) in je med redkimi, ki se lahko pohvali, da jo je nekajkrat obisbal tudi Ivan ( ankar. V Plešivcu je namreč službo- vala kot učiteljica dobra C.ankarjeva pri- jateljica Ani. že \rsto let ne ustreza sodobnemu pouku lil tako so prebivalci Plešivca srečni, da i)od(i tudi njihovi otroci dobili ustrezne šolske ()rostore. Kot kaže pa jc osnovni |)roi)lem za prenovitev šole cesta, ki zaen- krat ni |>rimerna za dovoz gradbenega ma- teriala. Tak« bodo torej )iopravili tudi ce- sto, pri čemer pa bodo sodelovali prebivalci sami I prevozom in delom. -Že TREMTKO lE PET KLUBOV V VELENJSKI OBČINI O delovanju klubov prosvetnih društev in Svobod v velenjski ob- čini smo povprašali predsednika občinske komisije za klubsko de- javnost pri občinski Zvezi Svobod MILANA LUKMANA. # Koliko klubov doslej že delu- je na vašem področju? Trenutno pet. In to: cicibansko- pionirski klub "v Velenju, klubi v Pesju, Topolšici, Šmartnem ob Pa- ki in v delavskem klubu v Velenju. # Kako je s programi klubov? V večini primerov so programi lepši od stanja. Žal pa nam povsod še primanjkuje kadra, ki bi bil do- volj gibčen in iznajdljiv. Tako ima jo v velenjskem cicibanskem klubu že šest mesecev popravljen televi- zijski sprejemnik, a še vedno poči- va v gledališkem fundusu. Najus- pešnejša je filmska sekcija — tri predstavo tedensko. Lutkovnih predstav je manj, kot je bilo pred- videno, pravtako pa še sedaj nima klub urejenega reklamnega prostora v izložbi »Mladinske knjige« v Ve- lenju. Odlični program imajo v To- polšici, sledijo jim z marljivim de- lom v Pesju in v šmartnem ob Pa- ki. Delavski klub pa ima svojstvene pogoje, zato tudi popolnoma dru- gačen program in uspeh. # Kaj še manjka klubom? ' Smiselno načrtno delo. Ni še klubski večer, če se gledalci zbere- jo ob televizorju. Večeri morajo bi- ti usmerjeni, vodeni, šele potem do- be svojo vrednost. # Kaj pripravlja občinska komi- sija pri Zvezi Svobod v pomoč klu- bom? 18 različnih predavanj, in sicer 4 dramske, 5 gledaliških in 9 splošno izobraževalnih, - ik GOVORIJO CELJSKI KULTURNIKI BRUNO HARTMAN: abonma DELOVNIH ORGANIZACIJ - 60 LJUDI Pieteklo soboto in nedeljo je celj- ski občinski svet >>Svobod« in pro- svetnih društev organiziral dvodnev- ni seminar predsednikov in tajnikov teh društev v počitniškem domu na Svetini. Seminar je bil organiziran v okviru predkongresnih priprav. Udeleženci so bili na njem seznanje- ni s širšo problematiko, delom in vlo- go društev pri rekreacijskem delu delovnega človeka in vključevanju v delo krajevnih skupnosti. Iz predavanj, ki so jih pripravili: Vlado Kroflič, Jaka Majcen in Ivan Seničar, so bili seminaristi seznanje- ni z vlogo društev pri organiziranju in pripravljanju kulturnih akcij, ki so bistvenega družbenega pomena. Vloga prosvetnih in ostalih društev pri rekreaciji delovnega človeka po- staja iz dneva v dan vse pomembnej- ša. Zato so organizatorji seminarja dali poseben poudarek boljši organi- zaciji raznih rekreacijskih klubov in tesnejši povezavi med gledališčem in delavskimi odri. V plodnih razpravah so seminari- sti razpravljali tudi o samem delu nekaterih klubov, ki so ustanovljeni in delajo pri krajevnih skupnostih. Največje uspehe so dosegli klubi v Trnovljah, Teharju, Zagradu, Storah in Tovarni emajlirane posode. Posnetek prikazuje seminariste med odmorom. nani v Celju kakor v vsem celjskem okraju imamo na kulturnem področju precejšnje težave. Pogrešamo neke načrtne kulturne politike nasploh in delovnih programov v okviru usta- nov, ki bi se odražala tudi navzven, še posebej. Kajti potrebe po kultur- nih manifestacijah so velike. Naj na- vedem primer Prlekije in Vidma, kjer so recimo ljudje prišli k naši pred- stavi od zelo daleč in so obžalovali, da jih še večkrat ne obiščemo. Včasih so tu imeli dve gledališki skupini, pevski zbor, tamburaški orkester, se- daj pa je vse zaspalo. Zelje ljudi po kulturnem izživljanju so, ni pa reše- no vprašanje, kdo bo te prireditve financiral. Treba bi bilo urediti stal- ne obiske posameznih krajev z gle- dališkimi predstavami. Samo spom- nimo se ljubljanskega gledališča, ki ima stalne predstave v Novem mestu, Črnomlju, Kranju itd. Morali bi iz- delati točen program potreb in jih uskladiti z obstoječimi možnostmi. Kar zadeva pritegovanje širokih ljudskih množic, vlada precejšnja pa- sivnost. Živimo v času, ko nudi teh- nika človeku že doma precej kultur- nih dobrin (radio, televizija). Prav tako lahko človeka tudi posredno bogatimo; predvsem pa velja pouda- riti, da smo sami v veliki meri odgo- vorni, kakšen bo naš človek čez deset, dvajset let. PI kalturnim manifestacijam mo- ramo pritegniti zlasti mlado ljudi, kajti kulturna doživetja .so zanje dragocena in odločilno vplivajo na njihovo življenjsko pot. Tu bi omenil zlasti gla.^bene prireditve. Toda ža- lostno je, da vidimo v koncertni dvo- rani vselej ene in iste mlade obraze. Se zlasti pa, kar zadeva naše gleda- lišče, je žalostna ugotovitev, da nam je uspelo pritegniti za abonma delov- nih organizacij samo 60 ljudi, čeprav smo hodili v podjetja in se s pred- stavniki tudi pismeno dogovarjali. Vse kaže, da dokler ne bomo delov- nih organizacij zainteresirali za na- še predstave, ne bomo uspeli. Vpra- šanje pa je seveda, kako jih zainte- resirati Gotovo je res, da dandanes hladil- nik, avtomobil in televizor človeka ne zadovolji v celoti. Človek si želi nekaj drugega. Neke notranje sil- nice ga vlečejo k literaturi, glasbi, dobremu gledališkemu delu in po- dobno. V Franciji je znano veliko združevanje amaterjev — kulturnih ustvarjalcev; v Nemčiji je znana ve- lika pevska zveza, čeprav nacionalno pobarvana; Poljska in Sovjetska zve- za s'ta znani po izredno ceneni litera- turi Kulturne dobrine so tu dokaj dostopne širokim množicam. Tudi v ZDA, ki zadnje desetletje drvijo z iz- redno naglico v mehanizacijo, se prav posebej ukvarjajo z vprašanji rekre- acije človeka. Človeku skušajo nudi- ti zdravo razvedrilo s tem, da so ustanovili čez sto opernih hiš, dva ti- soč simfoničnih orkestrov, veliko šte- viM gledališč, kjer pa se ne ukvar- jajo z igro samo poklicni igralci, am- pak v veliki meri tudi amaterji, ki tako izkoristijo svoj prosti čas. A pri nas? Ko da je nastala neka praznina! Prihodnjič: Lojzka Gostenčnik — Kulturi večje priznajne — KAJUHOVE PROSLAVE V ŠALEŠKI DOLINI 20. obletnico Kajuhove smrti bodo v ša- leški dolini dostojno proslavili in se s tem oddolžili svojemu domačinu — partizanske, mu pesniku - narodnemu heroju Karlu Destovniku-Kajuhu. Tako bo danes zvečer komorna proslava v kulturnem domu v Ve- lenju, jutri zvečer pa bo šoštanjska Svo- boda izvedla klubski večer Kajuho>ih pes- mi v sindikalnem domu v Šoštanju. Poleg tega pa je velenjski pevski zbor »Kajuhc pripravil samostojni koncert parti- zanskih pesmi in bo z njimi nastopil na torkovem klubskem večeru v delavskem klubu v Velenju. RAZSTAVA V LIKOVNEM SALONU v Likovnem salonu bodo danes po- poldne ob 17. odprli že dvajseto raz- stavo. Tokrat bo svoja slikarska dela razstavljal Ljuba Invančič, po rodu iz Splita, sicer pa diplomant Akade- mije likovnih umetnosti y Zagrebu. Ivančič je doslej samostojno razstav- ljal v Zagrebu, Splitu, Beogradu in Ljubljani, sodeloval pa je tudi na številnih razstavah v inozemstvu. Za svoje razstave je prejel več nagrad, med njimi nagrado na I. sredozem- skem bienalu v Aleksandriji. LIKOVNA RAZSTAVA V BREŽICAH v okviru proslav v počastitev 115. obletnice smrti Franceta Prešerna so v mali dvorani prosvetnega doma pripravili razstavo umetniških del akademskega slikarja Mihe Maleša pod naslovom »-Sonetni venec«. Vsa umetniška dela obsegajo gra- fičen prikaz pesnikovih stvaritev. Razstavo, ki je bila odprta do 16. fe- bruarja, si je ogledalo več tisoč lju- di in skoraj vsa šolska mladina. V KONJICAH: REDNE LIKOVNE Razstave Konjiška »Svoboda« bo v letošnjem letu PrK^ela redno prirejali likovne razstave. Za razstavni prostor bo služila avla v domačem Kulturnem domu. Prva razstava bo že v tem '«dnn. Razstavljal bo domači slikar prof. Arsovski. NAMENA OBISKA: DELOVNI PROGRAMI »SVOBOD<< Občinski svet »Svobod« v Sloven- skih Konjicah je nedavno sklenil, da bodo njegovi člani obiskali vsa dru- štva v občini. V načrtu imajo razgo- vore o delovnih programih teh dru- štev in o problemih s tem v zvezi. H koncu februarja bo občinska konfe- renca sveta. V. L. RE.SNICANI SO VIDELI PRVI FIL.M v Resniku na Pohorju so imeli pred kratkim prvo kino predstavo. Po zboru vo- livcev je i)redstavnik konjiške delavske univerze zavrtel zbranim občanom ozkome- tražni film »Veselica«. Ker je bila predsta- va v popoldanskih urah, menda ni bilo člo- veka v vasi, ki bi si je ne ogledal. Seve. da so bili med njimi takšni, ki so prvič v življenju videli film. Zato je razumljivo, da si želijo še več takšnih prireditev. L. v. Stran 6 CEL'JSKI TEDNIK Št. 7 — 21. februarja 1964 Zavoženo življenje - na koncu umor! v preteklem tednu, je bila pred okrožnim senatom petorice ponovna obravnava zoper 23-letnega Martina Tratenška, ki je 2. februarja 1963. le- ta zvečer s sekiro ubil 76 letnega in- valida Andreja Kristana. Obtoženi Martin Tratenšek je bil na prvi ob- ravnavi 3. junija, že obsojen na 5 let in 6 mesecev strogega zapora, vendar je takratna sodba razveljavljena za- radi pritožbe javnega tožilca na vrhovno sodišče SR Slovenije zaradi prekvalifikacije delikta. Takratni se- nat je namreč obtoženca spoznal za krivega nečloveškega dejanja, uboja na mah, navzlic temu, da je~bil obto- ženec obtožen uboja iz koristoljublja. Na ponovni obravnavi se je razga- lilo vso zavoženo mladostno življenje obtoženega Tratenška. Le-ta je zašel na kriva pota že v rani mladosti. 2e kot otrok je bil nagnjen k tatvinam, nerad je obiskoval šolo ter se slabo učil. Končal je le štiri razrede osnov- ne šole. Dom je zapustil ko mu je bilo ](i let. Začel se je potikati po svetu brez prave zaposlitve. Med tem se je začel vdajati pijači. Dalj časa pred tem strašnim dejanjem je celo stano- val pri pokojniku. Pokojnemu Krista- nu je večkrat izmaknil zdaj hrano, zdaj denar. Ko je pokojnik to ugoto- vil, so se med njima vneli prepiri. Najbolj sta se sporekla, ker obtoženi Tratenšek ni hotel ukradenih stvari vrniti. Nekaj dni pred zločinom mu je pokojni Kristan prepovedal vstop v njegovo hišo. Drugega februarja preteklega leta je obtoženi Martin Tratenšek prepričal neko svojo znan- ko naj gre z njim k pokojniku, češ, da njemu samemu ne bi odprl. Nato so vsi trije odšli v bližnjo gostilno, kjer so skupaj pili. Zvečer po popiva- nju se je Tratenšek vrnil na Krista- novo domačijo. S sekiro katero je vzel s sabo, je Kristana udaril več- krat po glavi. Poškodoval mu je gla- vo in levo ključnico. Kristan je že po nekaj udarcih umrl. Ubitemu pokoj- niku je odnesel denarnico v kateri je bilo 2.700 dinarjev, staro ročno uro ter zadolžnico, ki sta jo nekoč preje sestavila za neporavnan dolg 6.440 dinarjev. O poteku prve sodbe smo v našem listu že pisali. Na ponovni obravnavi je obtoženca senat petorice spoznal za krivega kaznivega dejanja uboja iz koristoljublja ter ga obsodil na ka- zen enajstih let in treh mesecev stro- gega zapora. B. SNEG S STREHE ZMEČKAL FICKA Krško: Preteklo sredo se je tukaj pripe. tiia nenavadna nesreča. Pred poslopjem Na- rodne banke je parkiral osebni avto CE- fcl-20, last JOŽETA TRC ELICA iz ,Velikega Podloga pri Krškem. Sneg, ki se je nena- doma zrušil s strehe na spodaj stoječe vo- zilo je le-tega močno poškodoval. Nastala škoda je ocenjena na več kot 2UU tisoč di- narjev, ZAŠEL V ŠKARJE v črtetek popoldne se je v vasi Zajesov. nik pripetila te/ka prometna nesreča. Po cesti I. reda proti Ljubljani je upravljal osebno vozilo LJ 48-82 BRANKO AMBROŽ, v vasi Zajesovnik je hotel prehiteti pred sabo vozeči avtomobil. V času prehitevanja mu je iz nasprotne smeri pripeljal naspro- ti tovorni avtomobil .MB 56-78, ki ga je upravljal ANTON iGOLOB iz MariJjora. Ker je voznik osebnega avtomobila presla- bo ocenil razdaljo, je zapeljal v škarje ter trčil v tovorni avtomobil. Pri trčenju se je težko telesno poškodovala potnica v oseb- nem avtomobilu JOŽEFA AMBROŽA, lažje pa njena sopotnca jMiRA ŠTELE. .Škode na obeh avtomobilih je skoraj pol milijona. S CESTE NA TRAVNIK Istega dne skoraj ob istem času se je pri- petila druga prometna nesreča na cesti Pla- nino—.Šentvid. Po zaledenelem cestišču pro-^ ti Planini je vozila MARIJA ŽAGAR s Planine osebni avto CE 52-76. Pri vožnji po klancu navzdol je omenjena voznica želela prestaviti hitrost, med prestavljanjem je vozilo zaneslo na levo stran cestišta, nato pa vozilo zasukalo za 180 stopinj. Pri tem se je vozilo prevrnilo na streho, po kateri je pridrselo do roba cestišča in se nato pre- vrnilo na travnik. V tej težki akrobatski nesreči ni bil nihče poškodovan. Na vozilu pa je nastalo škode za 200 tisoč dinarjev. ZARADI NEZASENCENE LUCI V KOLESARJA Pretekli petek se je v vasi Selce pripe- tili*. zaradi malomarnosti neznanih voznikov težka prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila CE 22-22 ZLATKO PAVCNIK iz Sedraža je tega dne vozil proti Laškemu. Pri srečavanju z dvema tovornima avtomo- biloma, ki nista zasenčila luči, voznik oseb- nega avtomobila se je umaknil na skrajno desno stran, pri tem i)a je zaradi nevidlji- vosti zadel kolesarju JANEZA PINTARJA. Pri nesreči je bil kolesar težko poškodovan in prepeljan v celjsko bolnišnico. Z MOTORJEM V PEŠCA Preteklo soboto je v poznih večernih urah motorist brez vozniškega dovoljenja zakri- vil v vasi Strmec pri Vojniku težko pro- metno nesrečo. REK FRANC iz Zlateč se je tega večera peljal brez ustreznega znanja z motornim kolesom proti Vitanju. V Strm- cu se je zaletel v pešca JOŽETA PRELOŽ- MKA IZ Razdel, ki je hodil pravilno po desni strani cestišču. Pri trčenju je dobil pešec težke poškodbe po gluvi. Prepeljan je bil v celjsko bolnišnico. MOPEDIST V PEŠCA Istega dne zvečer se je v Prožinski vasi na cesti 11. reda mopedist MAKS GRAC- \ER doma iz Celju zaletel v pešcu, ki je hodi! pravilno po desni strani cestišča. Pri trčenje je dobil pešec težko telesno poškod. bo. S kompliciranim zlomom desne noge so gp. prepeljali v celjsko bolnišnico. PO LEDENI CESTI V ELEKTRIČNI DROG v nedeljo, pozno zvečer se je zgodila tež- ka ])rometna nesreča v Arji vasi, pri Pe- trovčah. Voznik osebnega avtomobilu CE tl-OS JAKOB REBEVŠEK iz Arje vasi se je vručal iz velenjske smeri proti domu. Za- radi prehitre vožnje po zaledeneli cesti ga je začelo zunašuti. Voznik vozila ni mogel zaradi poledice več uravnati, vozilo je za- neslo na travnik, nato pa še v drog elek- trične napeljave. Pri nesreči se je težko poškodovala sopotnica PAVL.\ KOKOVNIK iz Arje vasi. Na vozilu je nastalo zu 100 tisoč dinurjev muterialne škode. PISMO IZ VRSCA Iz Vršca nam piše tovariš Kovačič Albin, ki služi vojaški rok. Prosi nas, naj v našem listu objavimo njegove pozdrave družinama Kovačič in Re- puža z Ravnega ter sorodnikom in znancem iz Dob,ja pri Planini. Njegov naslov: A. K., v. p. 8795 Vršac-Banat. GIBANJE PREBIVALSTVA CELJE Od 2. februarja do 8. februarja 1%4 jc bilo rojenih 46 deklic in 44 dečkov. POROČILI SO SE: Anton Višnar, delavec iz Tepanjskcga vr- ha in Kozalija Oprešnik, delavka iz .Sloven- skih Konjic. Rudolf Ravnak, avtoklepur in Jožefa Siter, frizerka, obu iz Celja. Ivan ilorvatič, uslužbenec in Olga-Antonija Dro- fi-nik, šludent psihologije, olja iz Celja. Kd- vard-.\ndrej Schiiner, uslužbenec^ in Silva Kovač, usliižljenku, oba iz Ljubljane. Anton Krhlanko, delavec in Enia Crepinšek, oba iz Celja. Janez finierc, krojač in Angela Oprešnik, delavka, oba iz Celja. Andrej C.oiavšek, stavbni kle|)ar iz Lokrovca in Ma- rija .Šlrans, kiiietoviilka iz Oteiiinc. Alojzij Hui)0t, delavec iz .Šlor in Kučičtiik Terezi- ja, d"elavka iz Slatino pri Ponilvvi. Bogo- ljub Konec, sanitarni tehnik iz (olja in ■Štefanija Vede, strojna pletilja iz Pečovni- ka. Jožef Poluttiik, di'luvec in Terezija Žol- gor, kuharica, oba iz Celja. Bogdan Pril- skan, absolvent kemije iz Celja in Marija- Ivana Korelc, absolvent kemije iz Prelesja. Franc Kropf, nočni čuvaj iz Spodnjih /čroč in Ljudmila Florjane, delavka iz Celja. AI-, bin Lorger, železničar iz Celja in Flizabctu Kadenšek, bolniška strežnica iz Ljirliljune. Marjan Divjak, absolvent strojne fakultete iz Polzele in .Striiad Jožefa, inženir iz Gor- njih gorč. "\inko Piingoršek, delavec in Iva- na Krainer, delavka, oba iz Celja. Franc Podgoršek, kniofovalec iz Starih Slemen in Marija Jiirkošek. poljedelka iz Knnjuc. Sta- nislav Belej, železničar iz Dobrovo in Ka- rolina Obreza, delavka iz Proseniškega. Franjo Valek, delavec in Ana .Škalički. de- lavka, oba iz Colja. Jožef-Vinko Ramšnk, skladiščnik iz .Štor in Silva Zadnik. poštna uslužbenka iz Pirana. Edvard Dobrajc, trg. pomočnik in Marija-Mugdalena Mraz, trg, |)(iinočniea. oba i/ Celja. Anton Kcrneža, delavec in Magdalena Marija, dela\ka, ob.i iz Začreta. TMRLI SO: Avgust 7,('))ok. upokojenec iz Celja (6"i). Frane Vok, upokojon(!c iz Trnovelj ((>')). i'o- tofnik Barl)aru rojena Cuček, gospodinja iz Šmarja pri Jolšan (54). Franc Beber, me- sarski mojster iz Celja (74). Milena Tržan, otrok iz Vejco (I mesec). Angela Plevčuk, iislu/benka iz Celja ('^6). Marija-.Veža Mar- knš. gospodinja iz Celja (87); Angela Kaj- t.iii. invalidska upokojenka iz Colja (78). Ivan An/ur, iipokojonoc iz Loke pri Zida- nem rnoslii (6i). Karel Flis, upokojenec iz Laško vasi lin), Marija Seniea, kuietovalka iz Podpoči (67). 0(1 0. do 1". februarja je bilo rojenih 22 deklic in 19 dečkov. PQR0C:ILT SO SE: Karlo Jazirfnšok, orodjar in Ludvika Pnk- niaj-ter, uslužbenka, oi)a iz Celja. Peter- Bernard Drozg, študent elektrotehnike iz ( olja in Marija Ocvirk, uslužbenka iz CJraj- sk(! vasi. I MRLI SO: .Wia Uranič, proužitkarica iz Prekope (77). Friderika Ogranjšek, socialna podpiranka iz Celin (iH). Dominik Ladra. upokojenec iz Celja (sn. Albin Cafuta, otrok iz' Kal (U dni). Jožef Klajnšek, učenec iz Podgrada (HL Anton Pongrac, tipokojenec iz Celja (>7). Jože Gtina. upokojenec iz Trbovelj '"1). Ivan Pogolšek, upokojenec iz Šmarja pri Jelšah (79). Franc Lukožič, upokojenec iz Celja (70). Jurij Klepej, upokojenec iz Celja (60). Bruno IJorovnik iz C.olja (16) Pavkovič Dušan, otrok iz Studen (18 dni). ŽALEC Od 2. februarja do 8. februarja 1964 ni bilo rojstev. POROČILI SO SE: Janez Zulič, kmetovalec iz Vrtač in Ceci- lija Grabner, poljedelka iz Črnega Vrha. Miroslav Laznilc, kmetovalec iz Miklavža |)ri Taboru in Elizabeta Rak, poljedelka iz ■Miklavža pri Taboru. Egidij Fiier, grad- beni tehnik iz Bojtine in llerta Cerv, fri- zerka iz Bitega i)ri Polzeli. Jožef Križan, eloktričar iz CJalicije in Angela Vodušek. poljedelka iz Jauškovega sela. Franc Jor- dan, ključavničar iz Podloga v Sav. dolini in Marija Pusovnik, trgovska pomočnica iz Gotovelj. Milan Pire, strojnik iz' Šempetra in Erika Cerjak, tkalka iz Šempetra. Janez Cestnik, kopač premoga in Pavla Lobnikar, prodica, oba iz Marije Reke. Alojz Kruov. šok, ktn<4ovalec iz Malih Braslovč in Ana Serdinšek, poljedelka i? Rodnega vrha. Ja- nez Kotnik, gozdni delavec iz Zulož in Jože- fa Jelen, poljedelka iz Založ. L MRL I SO: Julijana Ogrizek, upokojenka iz Polzele (69). Terezija Kač, gospodinja iz Arje vasi (84). Mihael Lesjak, kmet iz Jauškovega sela (60). Ivan Jevnišek, upokojenec iz Ma- le Pirešice ((>0). (iuntzek .\nu rojena Pe- peljnak, gospodinja (56). \ alter Skorjanc, tovarniški delavec iz Pernova (20). Jožef juvanc, upokojenec iz Rogaške .Slatine (68). Rudolf Dolar, upokojenec iz Gotovelj (60). Franc 1 rece, upokojenec iz Galicije (80). Frančiška Rejc, oskrbovanka iz Pernova (64). Ivan C.oro|)evšek, krojač iz Prekopa (87). Od 9. do 15. februarja sta bila rojena samo 2 dečka. POROČILI SO SE: Mihael (iaberšek, rudar iz Pongraca in Ljudmila Cestnik, poljedelka iz Marija Re- ke. Jožef Korun, tovarniški delavec iz Lo- čice ob Savinji in Marija Gerlih, tkalka iz Dobrtoše vasi. Robert Žohar, študent iz Kaplje vasi in Kristina Koren, kmetijski tehnik iz Kaplji; vasi, Ivan Roberšek, kme- tovalec iz Voiogo in Antonija Ilribernik, poljodolku iz Vologe. I MRLI SO: 1'ranc Toininšek, preužitkar iz Jaroniina (79). Kos Irena, dijakinja iz Tabora (18). Janez \ovak, upokojenec iz šešč pri Pre- boldu (62). Marija Gril, rojena Pečovnik, kuietovalka iz Lipja (f)2). Milena-Jožefa Ru- čič, rojena Kastolio, družinska upokojenka iz Trbovelj (52). Franc Drev,, krojač iz Migojnic (H6). LAŠKO Od 9. do 15. februarja 1964 sta se rodila 1 deklica in 1 deček. POROČILI .SO SE: Milia<'l (vorle, poljedelec iz Vel. Gra- hovš in Štefanija Vidoc, poljedelka iz Male Breze. Valentin Obrez, cestar iz Vel. (io- role in Miroslava Vajdec, poljedelka iz Trobnega dola. t:MRLI SO: Marija Oblak, rojena Planko, posestnica iz Laške vasi (76). Frančiška Pirnat rojena Deželak, vzdrževana, iz Laškega (90). ŠENTJUR PRI CELJU Od 9. do 15. februarja 1964 sta se rodila 1 deklica in 1 deček. POROCMLI SO SE: Simon (iaborc, upokojenec in Frančiška Grobelšek, kuietovalka, oba iz Podvin. Ven. česlav Zaležiua, diplomirani pravnik iz Bre- zovja in Hermina Brečko, absolvenft SMS iz Celja. UMRLI .SO: Anton Zdolšek, kmetovalec iz Hotunja (66). BREŽICE Od 9. do 15. februarja 1%4 je bilo roje- nih 11 deklic in 5 dečkov. POROČILI SO SE: Viktor Horžen, kmetovalec iz Gor. Skopic in Ana Koniučar,. poljedelka iz Sobenje vasi. Anton Zobarič, delavec iz Mrzle vasi in Jožefa Vovk, poljedelka iz Sobenje vasi. Franc CizI, poljedelec iz Piršenberga m Avguštin Štefanija, poljedelka iz Krške vasi. UMRLI SO: Helena Kežman, roj. Grmovski, gospodi- nja iz (iundrovca (87). Janez Lorbar, pre- vžitkar iz Mrzlužve vasi (89). Martin Skof- Ijanoc, kmetovalec iz Velikih Malenc (60). Obvestilo 1. Zaradi spremembe predmeta poslovanja ne izvršujemo več hišnih instalacij, niti jih ne popravljamo. 2. Od 1. marca t. 1. dalje bo blagajna za gotovinski promet od- prta vsak delavnik samo od 7. do 9. ure. 3. Zaradi omejitve gotovinskega prometa prosimo, da se poslu- žujete, kolikor je mogoče> virmanskih plačil preko našega žiro raču- na pri Narodni banki, Celje štev. 603-11-1-455. 4. Obvestila in informacije dobite preko naše hišne telefonske centrale na številkah 23-10 in 28-88. Plinarna — vodovod, Celje Ljubljanska cesta 19 KRONIKA NESREČ — Pri padcu so si zlomili nogo: Franc Tcrglav iz Brega pri Polzeli, Jože Mastnak iz Grobelnegu, Branko Terl)ovc iz Celja in Mkola KruSnič iz Velike Pirešnice. — Pri padcu so si poškodovali nogo: An- ion Iršič iz Celja, Jane/, .Vahtigal iz Vrhja, Lipovšek Rudi iz Žalca, Koprive Ivanka iz Dobja, Alojz Klajnšck iz iikofjo vasi in Frančiška Kolone iz (iriišovelj. — Koko so si zlomili: Marija Kopitar iz Galicije, Helena (iorjup iz Liboj in Viljem Gologrunc iz Arclina. — Pri piidcu so si poškodovali glavo: Ivan Tepej iz ( olja, Jožo Sonič iz Dobrne, Mari- ja Dolar iz Locko in Alojz Janežlč iz Polul. Martin Bravc iz Celja si je pri dolu l)oškodoval roko. — -•Mojza Biticla iz Škofje vasi je brcnil konj in mu zlomil desno nogo. - Alojz Pristovšok iz Kasaz jo padel in si zlomil rebra. — Jure Cornjak iz Žalca je bil z nožem zaboden v desno roko. ČE JE LJUBITELJ STARIN PREGOREČ PRI »ZBIRANJU« (Nadaljevanje in konec) ■ Nekaj dni po prvem »obisku« v cerkvi sv. Pankraca so začeli na njej izvrševati nujnostna popravila. Po končanih delih so slabo zavarc> vana vrata utrdili še posebej z zi- darsko sponko. Ljudje so sicer opa- zili, da manjka nekaj kipcev in pla- stik, vendar tega niso prijavili od- govornim organom. Za drugi obisk se je obtoženi An- ton At-nol bolje pripravil. Obisk jc določil za praznike ob Dnevu re- publike. S seboj je vzel nahrbtnik, športno torbo in posebej zato pri- pravljeno vrečo. Ob tem obisku je šel z njim tudi njegov sin. Najprej sla se ustavila pri zvonarju Večcri- ču, katerega pa ni bilo doma. To- krat ju je k cerkvi vodila njegova hčerka Džurdža. Ker se vrata ni.so dala odpreti zaradi sponke, s kate- ro so biki zavarovana, je Džurdža vzela cepin, da bi z njim odstranili sponko. Obtoženi Arnol je z njim odtrgal sponko, takoj nato pa /.a- čel /. »zbiralnim delom«. Sinu je naročeva' katere plastike naj vza- me ■/. oltarja. Tokrat sla snela 18 plastik in več fragmentov, ki so po grobi ocenitvi vredne okoli 53C.OOO dinarjev. Ko so se vračali nazaj k Večeričevim, sta nahrbtnik in torbo pustila v seniku, ker je bil pri Ve- čeričih neki tujec. Arnol je naročil Džurdži, da ga naj predstavi kot ne- kega proiesorja iz Zagreba. Za uslu- go ji je podaril nekaj stare obleke in obutve ter tisoč dinarjev v g(> tovini. Ko se je zmračilo sta s si- nom odnesla plastike in fragniente do železniške postaje v Mestinju in nato domov. Odnešene plastike in fragmente je nato Anton Arnol doma očistil, jih nekoliko s prepariranjem zava- roval ter jih razobesil m razstavil doma v stanovanju. Vse to mu še vedno ni zadoščalo. Čez nekaj dni je znova poslal svojega sina nazaj v Lemberg, da bi iz cerkve prinesel še nekaj plastik, katere nista mo- gla pri prejšnjem obisku vzeti s sa- bo. Sin poslanstva ni opravil, ker Večeric ni hotel poniagati. Tako se je sin vrnil domov praznih rok. Ob- toženemu Arnolu to ni bilo dovolj. Ker je uvidel, da iz Lemberga ne bo mogel dobiti ničesar več, je po- skušal drugje. Tako je zvedel, da so zaradi nekih del bile prenešene nekatere umetnine v kleti vojniške bolnišnice. Poiskal je kletarja in ga naprosil za ogled. Ker se pa kletar ni dal zapeljati njegovim obljubam, da bi mu nekaj stvari dal v restav- riranje, je poiskal upravnika bolni- ce, le-ta mu je nato sporočil, da bo- do shranjene stvari prodane na dražbi, kakor hitro bodo ocenjene in razvrščene. Medtem je ugotovil, da so v teku popravljalrta dela v cer- kvi sv. Maksimiljana v Celju. Izbral je ugoden trenutek ter se odpravil na ogled cerkve. Med ogledom je naskrivaj spravil v torbo več apli- kacij, kartuš in fragmentov. Tudi le je nato doma očistil in restavri- ral. Vse nakradene stvari je nato razstavil v svojem stanovanju, kjer so mu bile tudi zasežene. Obtožnica bremeni obtoženega Antona Arnola, da je na nepošten način zbiral kulturne vrednote, da ie nri tem celo vdrl v zavarovano cerkev, kot smo že opisali. Ravno tako bremeni Večeric Pavla iz Lem- berga, da je naklepno pomagal ob- toženemu Arnolu pri storitvi kazni- vega dejanja, ker ga ni kot imet- nik cerkvenega ključa in cerkveni ključar onemogočil pri njegovem nečednem delu. Prav tako ga bre- meni ker je za to tiho dovoljenje prejel 2000 din nagrade. Soobtožena Džurdža Večeric Kra- njc pa je obtožena, da je pomagala pri storitvi kaznivega dejanja, saj je ona dala Arnolu cepin, s katerim jč nato odstranil varovalno spon- ko in se nato odstranila, ter s tem omogočila obtoženemu Arnolu, da je lahko nemoteno »zbiral« zgodo- vinske umetniške predmete v cer- kvi. Za storjeno uslugo je dobila od Arnola nekaj starih oblek in čev- lje ter Jisoč dinarjev nagrade. Preiskava zoper obtoženega Anto- na Arnola, nekdanjega predmetne- ga učitelja celjskega učiteljišča in proti njegovim pomagačem je kon- čana in bo v kratkem pred sodiš- čem. O sodni obravnavi bomo se poročali. E. R. Kotiček v Arnolovem stanovanju Celjski trg SE VEDNO PUSTO Ce bi iix>sikiušali Uigotoviti, česa je bilo v teh dneh na celjsiki tržnici največ, ibi kaik hnidoiTKušnež iprav gotovo od- govoril: copat, cekrov, obeša I- irikov in jopic! To je namreč vsikoraj res. Taikole okrog dva- najiste, iko lahko človek na trž- nici kn-pi samo še nekaj btrč- nic. je pletenih izdelikov še vedno na pretelk. Celjska trž- nica torej še vedno sameva^ ni se je še lotila pomlad. Tu- di cene se ne spreminjajo; samo jajčka ikonično že 'lahko kiiipiino za 2? dinarjev. Sicer pa so cene taikele: Kronii])ir prodajajo po i*? do 50 dinarjev kilo^frain, glavna- to zelje -- ibelo po 60 do 10(), rdeče pa 'po S() do 100 din, ki- slega po SO do 100 rehi v lupinah jjo 280 do "SIO dinarjev. st. 7 — 21. februarja 1964 CEKJSKI TEDNIK Stran S Služba družbenega knjigovodstva pri Narodni banki Jugoslavije, podružnica Celje razpisuje za poslovalnico Laško 2 prosti delovni mesti za naziv BANČNI USLUŽBENEC Pogoj: končana ekonomska ali njej enaka srednja šola. Nastop službe takoj. Osebni dohodek po Začasnem pravilniku o razdelitvi sredstev za osebne dohodke- uslužbencev in delavcev Narodne banke SFRJ. Prošnje naj se vložijo v sekretariatu Službe družbenega knjigo- vodstva pri Narodni banki Celje do vključno 27. 2. 1964. Šolski industrijsko kovinarski center $tore , razpisuje prosto delovno mesto SAMOSTOJNEGA OBRATNEGA ELEKTRICARJA Osebni dohodki po pravil- niku o delitvi osebnih dohod- kov centra. Razpis velja do zasedbe de- lovnega mesta. Pismene po- nudbe s kratkim opisom dose- danjega dela pošljite na upra- vo SIKC Store. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri DS podjetja Železarna Store ■I razpisuje naslednja prosta delovna mesta za: 1. 2 dipl. INŽENIRJA — elektro stroke — 1 za šibki tok — 1 za jaki tok 2. 1 INŠTRUKTOR — metodik za Izobraževalni center 3. 2 EKONOMISTA za delo v finančnem sektorju z dokončano ESS 4. KV ELETROMEHANIKE 5. KV STROJNE KLJUČAVNIČARJE 6. KV ORODNE KLJUČAVNIČARJE 7. KV KOVINOSTRUGARJE 8. ZERJAV9VODJE 9. KEMOLABORANTE Ponudbe pošljite kadrovskemu sektorju do 1. marca t. 1., raz- pis pa velja do zasedbe delovnih mest. Upravni odbor Obratne ambulante Cinkarne Celje razpisuje naslednja prosta delovna mesta: L Zdravnik 2. Višja medicinska sestra 3. Bolmčar(ka) v obratni ambulanti Cinkarne Celje. Osebni dohodki po pravilniku Obratne ambulante. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Na- stop službe možen takoj. Prošnje pošljite na upravni odbor Obratne ambulante Cinkarne Celje. ČASOPISNO PODJETJE >^CELJSKI TISK« CELJE zaposli takoj kvalificiranega delavca v vzdrževalnem obratu Pogoj: kvalificiran električar, ključavničar, ali delavec katere druge kovinske stroke. Prednost imajo kandidati, ki stanujejo v Celju in so odslužili vojaški rok. Ponudbe poslati v kadrovski sektor / CP »Celjski tisk«. Veliko nagradno žrebanje KOMUNALNA BANKA CELJE s podružnico CELJSKO MESTNO HRANILNICO in ekspo:^iturami objavlja veliko nagradno žrebanje. V poštev pridejo vsi vlagatelji, ki bodo v času od 1.5. januarja do 31. marca 1964 vložili na hranilno knjižico najmanj 50.000 dinarjev in to vlogo vezali na odpovedni rok nad 12 mesecev. -Take vloge sprejema Komunalna banka Celje, Celjska mestna hra- nilnica in ekspoziture v Žalcu. Mozirju, Laškem. Slov. Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Brežicah, Videm-Krškem in Sevnici. NAGRADE: 1 HLADILNIK 1 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK 1 TRANZISTOR 1 ELEKTRIČNI GRAMOFON 1 ELEKTRIČNI BRIVSKI APARAT Razen žrebaja imajo vlagatelji še to ugodnost, da se njihove vloge obrestujejo po višji obrestni meri od 6 do 7 " o- Vlagajte svoje prihranke, koristili boste sebi in skupnosti? Komunalna banka Celje OBJAVE IN OGLASI VABIMO NA NAŠE IZLETE: Strokovnjaki frizerske obrtil V Budimpešto — na internacionalni frizer- spi šampionat (v času od 22. 3. do 24. 3.). Cena 24.500 din. Prijave sprejemamo do 20. februarja 1964. VERONA — štiridnevni avtobusni izlet na mednarodni kmetijski velesejem; istočasno ogled Benetk; prijave do 10. februarja. DUNAJ — štiridnevni avtobusni izlet na mednarodni spomladanski velesejem; od- hod iz Ljubljane 15. in 18. marca; prijave do 26. februarja. AZL"RN.\ OB.\LA — sedemdnevni avtobusni izlet v aprilu;^, istočasni ogled Milana, To- rina in Cienove; prijave do 29. februarja. MILANO — štiridnevni avtobusni izlet na mednarodni velesejem v aprilu; istočasno ogled Benetk; prijave do 10. marca. VARŠAVA — desetdnevni avtobusni izlet v aprilu; prijave do 10. marca. MUNCflEN — petdnevni avtobusni izlet na meditarodni obrtniški velesejem konec ma- ja. Prijave do 5. aprila. CARIGRAD — desetdnevni avtobusni izlet mi^a meseca; istočasno tudi ogled Sofije; prijave do 29. februarja. RIM — S.\N MARINO — sedemdnevni av- tobusni izlet v času prvomajskih prazni- kov; prijave do 30. marca. AVSTRIJA - ŠVICA - ITALIJA - sedem- dnevni avtobusni izlet (Innsbruck — Zii- rich -- Bern — Luzern — Milano) v času praznikov; prijave do 25. marca. Pred vsakim izletom obiščite turistično podjetje Kompas — Celje. Organiziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugosla- viji in v inozemstvo z modernimi turistič- nimi avtobusi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in,rečne plovbe in posebnimi letali. Kompas — Celje posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški pomorski in letalski promet. Kompas j>0sreduje v naj- krajšem času nabavo potnih Kstov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva in spreje- ma depozite. Kompas Celje daje brezplačno vse pro- metne in turistične informacije, prodaja lazglednice, zemljevide, spominke, filateli- sdčne znamke itd. Pred vsakini potovanjem se posvetujte v poslovalnici. Se priporoča: Kompas — Celje Tomšičev trg 1 — tel. 23-50 •GLEDALIŠČE ) SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 21. februarja 1964 ob 15.30: Alexan- dr,e Rivemale: REZERVIST. L šolski abon. ma. Stojiifča so še na razpolago. Sobota, 22. februarja 1<>64 ob 19. uri Ale- xandre Rivemale: REZERVIST. Abonma za delovne organizacije in izven. Vstopnic vseh vrst je še dovolj na razpolago. Pred- prodaja vstopnic v petek, od 17.30 do 19.30 na dan pred predstavo pa dve uri pred pričetkom. Nedelja, 23. februarja 1964 ob 10. uri: Ale\andre Rivemale: REZERVIST. I. ne. d«'ljski dopoldanski abonma. Stojišča so šti na razpolago. Petek. 28. februarja 1964 ob 19.30: Miha Remec: SREC.NI ZMAJI. Premiera. Krst- na u|(rizoritev. Premierski abonma in iz- ven. Predprodaja vstopnic dan pred pre- niiero in im dan predstave od 17.30 do 19.30. Sobota, 29. februarja 1964 ob 19.30: Miha Remec: SREČNI ZMAJI. Sobotni abonma iti izven. • KUPIM rabljeno jjohištvo, trodelno oma. ro, tnizico s stoli, postelji z nočnimi oma- ricami, po tnožtiosti na tnesečtie obroke kupim. Naslov v upravi lista. Ki PIM hišico v vrednosti 400 — 500 tisoč di- narjev v bližnjo okolici mesta. Naslov v upravi lista. ^L'PIM dograjeno, ali delno dograjeno hi- šo v Celju ali bližnji okolici. Plačatu ta- ^oj. Ponudbe na upravo lista pod šifro >Gotovinu<. ^ CELJU, Žalcu, Velenju, ali neposredni bližini, kupim stanovanjsko hišo ali manj- še posestvo. Ponudbe na upravo lista pod ^ifro »Ugodnof. ^MhK.RAJENO manjšo hišo, tnanjše sta- , novanje, siaro hišo, kupim, ali prevzameta oskrbo tudi starejše ljudi. Ponudbe na '»pravo lista pod šifro »Vseljivo stanova- "je«. s enosedežni, nov ali malo vožen, 'Upim. Koželj Jože, Celje. Partizanska 51, • KINO KINO SVOBODA ŠEMPETER Od 22. do 2"5. februarja 1964 >Osvaja5 Ma- rakaiba« — italijanski barvni film KINO SEVNICA 22. do 23. februarja 1964 — >Valček tore. adorjev«, angleški film • PRODAM NOV šivalni stroj >Bagat« ugodno prodam. Naslov v upravi lista. VSELjlVO hišo z zemljo v Šentjurju prodam proti gotovini. Informacije pri Fendre, Zg. Hudinja 48. JEDILM kot; miza, kotna klop, "5 stoli in druge posamezne ko.se pohištva prodam ugodno zaradi selitve. Arzenšek Trubar^ jeva 39 (po 15. uri). SPALNICO brez omare, dobro ohranjeno prodam. Conč, Celje, Oblakova 6. KUHINJSKO kredenco in dve posteljni mreži, vse v odličnem stanju prodam. Vengust Stane, Celje, Prežihova 6 (Otok). KUHINJSKO opremo prodam. Naslov v upravi lista. HI.^O z gospodarskim poslopjem in 3 ha zemljo prodam. Sartner Anton, Limbuš 164, Maribor. KLAVIR s kovinsko konstrukcijo prodam ugodno. Ponudbe na ■ upravo lista pod >Brezhiben<. UGODNO prodam emajliran štedilnjk — le- vi, s pokrovom in predalom. Naslov v upravi lista. PnODAM 2 postelji z žininatinn vložki in 2 nočni omarici iz orehove korenine. Na- slov v upravi lista. SENO prodam. Celje, Zg. Hudinja 34. MOTOR MZ 125 ccm prodam. Ogled od 6. do 14. ure vsak dan na dvorišču Slašči- čarne >Zvezda<. KRAVO — 'vozno — mlekarico. kopalno kad s pečjo, ročni voz in železni plug prodam. Prevolnik, Cesta v Laško 9 (Po- lu le). •SLU2BE BRlVSKO-frizerska pomočnica — mlajša moč išče zaposlitev, takoj ali po dogo- voru. Naslov v npravi lista. K BOLNI ženi, v Laškem iščem pošteno gospodinjo, do možnosti upokojenko. Pis- meno ponudbe na \ipravo lista pod šifro »Skupni domc. FRIZERSKO pomočnico in brivskega pomoč- nika s pralcso, sprejme takoj ali po do. govoru »Komunalno obrtni center Velenje, EE — Brivnica in česalnica Velenje. CO^^PODTNJSKO pomočnico sprejme takoj manjša družina. Plača dobro. Soštaršič, Ljubljana, Saranovičeva 14 — stolpnica DVA vajenca sprejmem v uk, za klepar- stvo n vodovodne instalacije. Franjo Dol- žan, Celje, Linhartova 6. (;ot;poDlNTSKO pomočnico sprejme štiri- članska družina. Naslov v upravi lista. ISCEM varuhinjo ali gospodinjsko pomoč- nico, lahTvo^ začetnica. Poček, Ljubljanska cesta — pri mlekarni. {X>SiPODINJSKO pomočnico sprejmem ta- koj v službo. Plača zelo dobra. Vprašati pri Golob, Miklošičeva 11, Celje — vsak dan po 14. uri. • RAZNO STARE1.^EG.\ moškega sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v upravi lista. FRIZF^RSKO vujenko z dokončano osemlet- ko sprejme: Frizerski salon, Hojnik Til- ka. Laško. INSTRUIRAM slovenščine i" matematiko za srednjo šolo. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Uspeh«. OPOZORILO PODPISANI opozarjam, da ijisem plačnik dolgov, ki bi jih naredil moj sin .Alojz. Podpečan Ivan, .Šentjur Kranjčica 23. DOBRO situiran upokojenec želi spoznati upokojenko ali uslužbenko. Ima stanova- nje — in gre tudi na stanovanje. Ponudbe na upravo lista pod šifro* Obema boljšec. VARUHINJO k 2-letnemu otroku za 8 ur dnevno sprejmem. Informacije: Kune — 'Etolc, Celje. FNOSOBNO stanovanje v mestu zamenjam za dvosobno ali večje enosobno. Kovačič, Celje, Slauetova ulica 22 (od 15. do 18. ure). SPREJMEM gospodinjsko pomočnico s po- polnim znanjem vseh gos|)()dinjskiii opra. vil. Prejemki: 15.000 din. Informacije: Plečnikova 14 d ali telefon 27-16. SPREJMEM dva vajenca za vodovodno in- stalacijo in kleparko obrt. Stok, Celje, Ulica 29. novembra 7. • STANOVANJA ISCEM opremljeno sobo. Naslov v upravi Usta. • OBVESTILA SOLSTVO Zavod za poučevanje tujih jezikov V Celju otvarja svoj oddelek v Vele- nju. Začetni tečaji iz nemščine in an- gleščine se prično 1. marca. Prijave pošljite takoj Delavski univerzi v Ve- lenju. Tečaji trajajo 4 mesece, na te- den po 2 krat 3 ure, šolnina znaša za tečaj 26.000 din. .STROJEPISNI IN STENOGRAFSKI TEČAJI Društvo stenografov in strojepiscev Celje, Trg Svobode lO/II vpisuje vsako dopoldne, popoldne pa od 17. do 19. ure in na admini- strativni šoli v začetni in nadaljevalni stro- jepisni in stenografski tečaj. Pohitile! • KONCERTI Sreda, 26. februarja: IV. abonmajski koncert violinist Rok Klopčič in pianist Marijan Lipovšek Sreda, 11. marca: V. abonmajski koncert Desire N'Kaoua, pianist iz PARIZA Začetek koncertov je ob 19.30 v Narod- nem domu. Cenjene abonente prosimo, da poravnajo zapadli obrok. Koncertna poslovalnica pri Glasbeni šoli v Celju ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 22. do 29. 11. 1964. Koželj Bojan, veterinar, Celje, Kocenova 2/11 (pri Hotel Evropa), tel. 25-67 PUTNIK BEOGRAD - IZLETNIK CELJE vas vabi na izlete: — za 4 dni na Dunaj z ogledom spomla- danskega mednarodnega velesejma v dneh od 15. marca do 22. marca 1964. Prijave sprejemamo do 26. februarja 1964. — za 4 dni v VERONO na kmetijski ve- lesejem za kmetijske strokovnjake in čla- ne kmetijskih gospodarskih organiz^acij, ki bo trajal od 9. 3. do 19. 3. 1964. Prijave sprejemamo do 10'. februarja. — vabimo vas na naše standardne izlete za 2 dni v Benetke in TRST — za en dan z avtobusom v TRST — za en dan z avtobusom na Koroško. VSE TURISTIČNE USLUGE VAM SOLID- NO NUDI IZLETNIK TURISTIČNA A(.EN- CIJA. POSLOVALNC A CKLJi:, Titov trg 3 — nasproti avtobusne postaje, telefon 28-41. ZAHVALA Ob hudi izgubi naše nepozabne mame in žene MATILDE VREČKO se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji na kakršen koli način izkazali |)oslcdnjo čast in jo pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnici Mi- leni lludina, sosedom Plevnikovini, .Stojano- vim in Tinetu Zoharju, ki so nam v težkih dneh priskočili na pomoč. Žalujoči mož Alojz, sinovi Ivo, Marjan in Lojze z ženo Vlasto. Oh težki izgubi naše drage mame in sta- re mamo ANTONIJE TROBIŠ se orisrčno zahvaljujemo vsem sosedom in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili vence. Posebno se za- hvaljujemo č. duhovščini ter vsem, ki so nam stali ob strani v težkih urah. Žalujoče hčerke Pavla, Marija. Heda, Ko- rolina in sin Slavko z družinami ter ostalo sorodstvo. Strmec, Trbovlje, Hrastnik, dne 11. februarja 1964. Stran 8 CEL'JSKI TEDNIK Št. 7 — 21. februarja 1964 ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT Kosic najboljši Letošnje srečanje smučarjev celjskega okraju ter tekmovalcev iz Zagreba iu Za- savja ji l.>i!i. posvečeni' n( samo dvajseti obletnici pohoda Štirinajste divizije na štajersko, marveč tudi spominu umrlega komandanta MV. divizije Ivana Kovačiča- Elenke. Tako se je v nedeljo na Paškem Kozjaku zbralo okoli sto smučarjev, od iz- kušenih tei.movalcev dii pionirjev, med kn- terinii je najmlajši Bračič iz Šoštanj« imel komaj dvanajs: let. Snežne razmere tekmo- valcem ni'.<-Še včeraj mi je direktor podjetja Usn.je zatrjeval, da je za združitev, danes pa slišim, da je podjetje že in- tegriralo s tovarno usnja Konus v Slov. Konjicah. Trgovsko pod.ietje Center pa se nagiba k združitvi s Prehrano v Ljubljani.« Postalo je torej popolnoma jasno, da tako v vrstah železninarjev kot drugod ne bo prišlo do nameravanih združitev. In nenadoma so se odnosi včerajšnjih partnerjev spremenili. Prizadeti imenujejo to spremembo: gospodarski pritisk: Baje ga je čutiti v dopisu Kovinotehne Zelezninarju. «-Na podlagi sklepa delavskega sve- ta z dne 30. 12. 1963 odpovedujemo, v smislu določbe 3. točke najemne pogodbe z dne 15. 2. 1960. predmetni lokal "-Labod« .r. O tem bo odločalo sodišče, Zelez- ninar pa bo težko brez tega lokala. Direktor Zelezninarja, Rudi Grivič, pravi, da so pe ustno dogovorili, da bo lokal, ki jim ga je prenovila Kovi- notehna po odplačilu dolga za obno- vitev z najemnino prišel v trajno uporabo Zelezninarja. Razgovor je potekal z direktorjem Kovinotehne in podpredsednikom občinske skup- ščine. Predsednik občinske skupščine Ce- lje Marjan Učakar: -»Kot direktor Kovinotehne sem se pogovarjal o tem. Zelezninarju smo napravili uslugo, da smo mu obnovili lokal, ker niso imeli lastnih investicijskih sred- stev. O drugem se nismo menili.« Direktor Kovinotehne Beno Krivec: »-Ko sem bil podpredsednik, smo go- vorili o tem lokalu. Poslopje je pre- vzela Kovinotehna, lokal obnovila in ga dala v najem. Kako sta se direk- torja pogovarjala dalje, ne vem.« Ni pa le posredi odpoved. Nenado- ma je tovarna emajlirane posode spo- ročila Zelezninarju, da bo blago od- slej dobival pri Kovinotehni (za to- varno pravilno, kajti kupec ni zani- miv!), sočasno, pa so zvedeli tudi v Tehnomercatorju,, da bodo potrebne količine cinkovega belila vnaprej do- bili pri grosističnem podjetju Kovi- notehni. K sreči je ta zadeva dobila svoje normalno obličje in napak bi bilo, če bi se nesoglasja vodilnih v pod- jetju prenesla sedaj na delavce. Po- slovna tajnost je bila »udarec« samo- upravnim pravicam delavcev in nje- ne posledice žal čutijo tudi slednji. Ali nas je trenutno izjalovljeni po- izkus le naučil, da ni dobro vsega opravljati po reku: »Navada je že- lezna srajca!« Jože Klančnik FOTOKRONIKA f FI IK JE DOBILO SVOJO MORNARICO Ladja, ki jo vidite na sliki je v resnici samo prototip. Pripeljali so jo simpatični »Zabarji« za poživitev pustnef;a karnevala, ki je bil že tako in tako zelo >pester«. Zlobni jeziki pa trdijo, da ideja o celjski poulični mornarici ni niti tako napačna, kajti možnosti za njen razvoj so velike. Vpričo obilice vode, ki curlja s skoraj vseh streh bi bilo to verjetno najpraktienejše vozilo in zaščitno sredstvo pešcev . . . Na- mesto zastarelih, redkih avtobusov. NASELJK OTOK DOBIVA POPOLNEJŠO PODOBO Navzlic zimskim dnem, ki so se spreme- nili že skoraj v pomladne, so se začela gradbena dela na novih stolpnicah in sta- novanjskih blokih v novem celjskem nase- lju Otok. Gradbeniki so se letos dobro oprijeli dela. Zaključna dela na novi os- novni šoli so v teku. Stanovanjska bloka izzn cerkve že tudi stojita. Otočani pa že nekaj dni opazujejo hitro rast novogradnje izpred nebotičnika. POMENEK MED ODMOROM Posnetek prikazuje dijake, člane kulturne komisije celjske gimnazije v odmora med njihovim delovnim sestankom. Kljub temu, dn kulturno skupino sestavljajo dijaki iz obeh smen, so pripravili nekaj uspelih pri- reditev, med katerimi izstopa Večer Kajn. hovih pesmi. Večer umetniške besede in pro- gram Prešernove proslave, CELJE JE MODERNO MESTO Bežen opazovalec sicer tega ne ugotovi na prvi pogled, vendar ga že nekaj oprav, kov po mestu prepriča v to. Vzamimo na- primer samo flouroscenčne napise. Ste jih kdaj prešteli? Ste morda prešteli samo ti- ste, ki svetijo? Ne mučite se. Teh je večina, vendar lastnike sploh ne motijo. Sicer pa še en dokaz. Posnetek prikazuje gnečo avto- avtomobilov na Mariborski cesti. Upoševaj- mo, da smo sredi zime, kaj bo šele poleti. nani ROSINA IN KRŠMANCEVA Nil sniiičiščili pod Tovstom jo bilo v torek prveiisl\o osno\iiili šol celjske občine v MiiMČiitiju. I (lele/.bii je bila razveseljiva, saj j<' nastopilo nad yO učencev iu učenk iz 12 šol. Učenci so tekmovali na i)rogi 4()0 m s 14<) m \iSiiiske razlike iu 2> vraticatui, učen- ke pa na 2>(» rn dolgi progi, ki je imela pri tu \išin>.ke razlike i"? vratic. I C i:\( t: I. I?<>sina (Ilf) V,.8; 2. Brilej (Store) "i. Žekar (III) i8.>, 4. Stor (Store) 38.:, 5. Čebela (Polule) 4<).8, 6. C e. rovŠek (III) 42.:, 7. Srebotnjak (Štore) 44.4, S. Klančnik (lludinia) 45.9 itd. LCKNKK: 1. Kršmanc 2. Rajli 36.5, 3. .Vajžer 39.8 (vse 11. osn. šola). POMEMBNI ZMAGI prvem delu zimske republiške roko- metn(t lig(! j(! reprezentanca ( elja dosegla pomembni zmagi. Tako je v Ljubljani pre- magala najprej ekipo Tržiča 15:10, zatem pa še moštvo Piranu 8:5. CELJSKI KEGLJACI IZPADLI Prvenstveno tekmovanje v republiški keg- Ijaški ligi je končano. Člani celjskega že- lezu ičarskege. • kegljaškepa kluba se v tej konkurenci proti pričakovanju niso izkaza- li, saj so v končni oceni zasedli predzadnje mesto, zaradi česar bodo morali n tremi ostalimi moštvi na repu lestvice zapustiti republiško ligo. Naslov republiškega prvaka l>a si je ])ridobilo moštvo mariborskega Branika. zadnjih dvobojih so se Celjani pome- rili ekipo kranjskega Trigla>H. V obeh srečanjih so zmagali Kranjčani, tako v Ma- riDoru s f>SS7:6t2; IV: Store 7447, Rečica, Laško 6950; V: Vojnik 7855; \ I: Tempo, ( elje 8367, Ingrad 778<»; VII: Zreče 7049: VIII: (iozdar, Brežice 7652, Avtoobnova 73«), Usnjar, Šoštanj 6398; IX: Miličnik, (elje 6856; X: Celuloza, Krško 7797, Stane Rozman, Brežice 76% >td. \ >e navedene ekipe, razen v osmi skupi- ni. so zabeležile po pet zmag iz petih nasto- pov, le v osmi skupini sta prvi dve ekipi /abeležli po en poraz, medtem ko je imel šoštaniski I sniar en nastoo mani. NAMIZNI TENIS V GRIŽAH Partizan (Jriže je skupno s šolo med red- kimi društvi, ki so brez telovadnice in dru- dih lastnih prostorov ter mora zato le go- stoviiti oli primernem razumevanje v šoli hU domu Svobode. Zaradi teg« sta v zim- skem času aktivnejši smučarska dejavnost in namizni tenis. Tako s« pred kratkim p«i uspelem smu- čarskem tečaju |)riredili še društvene tek- me. Kmalu za tem pa je društvo priredilo propagandni ekipni turnir v namiznem te- nisu. (;dziv je bil prav lep, saj je na njem sodelovalo 2(1 ekip n šestnajstimi tekmoval- ci. Medtem ko so me' t ' !'■ drugI' osnovne šole so su'ri ipr.ivii zemeljska delu pri urejevanju iio- V ega rokometnega igrišču. Zal dela ne bodo iiViiii, K< I pač nimajo ilenarja. I. O. Tudi v tednu od -24. februarju do vključn»» 1. marca br) celjska kronika na sporedu vsak l(iš('e po željah (d) 17.35. zabavna glasba in reklame pa ob 17.45. Posebne govorne oddaje pa bodo po naslednjem vrstnem re. du: — ponedeljek, 24. februarja: športni pre- gled «U f.25: — sreda, 26. februarja: šola za starš«; ob 17.25; — črtetek. 2". februarja: radijska univer- ze. ob 1-.25: Glasbene odaje pa se bodo zvrstile takmo jih za polno konfe- renčno sobo, prišlo jih je le sedem. Bili smo mulee v dvomu, če nam bo načrt uspel, če bodo pripovedovanja ustvarila dovolj živo in pestro podo- bo naporov s pohoda legendarne Šti- rinajste divizije, ki se je pred ?0. leti približeval h koneu. Tod« imeli smo vseeno srečo. Med tovariši, ki so se razgovora v uredništvu ude- ležiti, so bili predstavniki vseh treh brigad: Tomšičeve. Sercerjeve iu Trinajste, predstavniki prištabskih enot. Bili so vmes komandanti in komandirji, zdravnik, intendaut, ob- veščevalci in borci. »Dogodek s pohoda, ki vam je os. tal najbolj v spominu« je bilo geslo razgovora. In spet je bil slučaj sreč- ne roke. Nizali so se spomini na bo- je po prehodu čez Sotlo. na napad na rudnik Kaštanj, na »živi zid«, ki nam ga je v prejšnji številki po- sredoval narodni heroj Tone Vid- mar-Luka, na boje na Graški gori, pod Smrekovcem, na Koroškem vse do dni, ko je divizija končala ob- dobje pohoda. Prepustimo zdaj be. sedo udeležencem pohoda: RUDI BUNC BUNC - RUDI, USLUŽBENEC ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE, CELJE. TIGER JE BIL MOJ IDOL Tudi Rudiju Buncu je ostala bit- ka s Federmausa najgloblje v spo- minu; verjetno zato, ker je takrat padel Tiger, komandant, ki ga je Rudi imel tako zelo, zelo rad. Še zdaj, kadar govori o njem, se mu oči zasvetijo popolnoma drugače in pripoved o Tigru je vedno resna, kljub temu da je po navadi njegovo pripovedovanje o partizanih polno veselih bodic in šal. Tudi tokrat je bilo tako. Tovariš Bunc je namreč začel takole: »Bil sem v predhodnici, ko smo prestopili Sotlo. Če bi me vprašali, kaj je takrat napravilo name naj- večji vtis, bi vam povedal, da je bi- la to — gostilna. Prvič zato, ker sem se razveselil nje same, drugič pa, ker mi je napis »Gasthaus« na njej povedal, da sem na Sloven- skem, pravzaprav v »nemškem Rei- chu«, je pomežiknil. »Spominjam se, da je padal sneg. V štabu divizije smo se dogovorili, da bodo šle brigade vsaka po svoji lokaciji. Mi smo imeli smer Feder- maus—Stare žage. Pohod je bil na- poren in ves čas nas je mučila la- kota. Zato sem poslal intendanta Mačka po hrano, čakali smo nanjo dva dni in bili smo že v skrbeh, ko smo nenadoma zagledali našo edi- nico s predhodnico. Mislili smo, da nosijo hrano s seboj, toda pripelja- li so nam — pet sodov piva. Slaba tolažba ?a lačne želodce! No, toda kljub temu smo nekaj piva spili>. ostanek pa smo po položajih spu- stili — Nemcem! Intendant je mo- ral spet po hrano. Tokrat so uspeli, in pripeljali vola. Vsi smo nestrpno čakali, da bo vol pečen. Ti Pauček,« se je tovariš Bunc obrnil k dr. Ko- paču, »si si takrat žlico delal sigui^ no zato, da bi prvi prišel do hrane kaj?« Odgovoril mu je smeh in Ru- di je nadaljeval: »Prav v tistem tre- nutku sem zagledal Švabe. Še dob- ro se spomnim svoje takratne ko- mande: »Na levo! Na juriš!« Moj idol je bil takrat komandant Tiger. Prišel je iz Tomšičeve briga- de kot komandant tretjega bataljo- na v trinajsto brigado. Fant je bil ruskega porekla, simpatičen, objek- tiven, partizan! Takrat sem bil nje- gov namestnik. Oboževal sem ga. Dobro se še spomnim, da sem ga, ko je imel rojstni dan, vprašal, kaj si želi. Pa mi je rekel, da bi rad mojo bombo. Seveda sem mu jo dal. Na Federmausu sva s Tigrom ju- rišala v trikotu. Vedel sem, da pred nami poveljuje nemški oficir. Tiger mi je dejal, naj napadem z desne, on pa bo z leve. Takrat sem prvič videl, da tudi smreka ne zaščiti par- tizana. Za vpil sem Tigru: »Pazi se!« pa je bilo že prepozno. Medtem ko je padal — bil je ranjen v čelo — mi je še zaklical: »Rudi, osveti me!« Odvil sem, bombo, udaril z njo po smreki in gnan od jeze in žalosti skočil na Nemca. Z nemškim ko- mandantom sva se spoprijela. Mor- da me je rešilo to, da sem se veliko ukvarjal s športom. Ne vem kako ravno, toda premagal sem ga. Potem je bila moja glavna skrb, da bi Tigra spravil na varno — da ga Nemci ne hi dobili v roke. Pri- nesel sem ga Paučku. Takrat je že bila ukazana stroga tišina. Tiger pa je vpil, kričal od bolečin... Ni nam preostalo drugega, kot da smo ga naložili na mulo in ga odpeljali s seboj. Umrl je že med potjo. Poko- pali smo ga; še danes vemo, kje. Bil sem žalosten, srdit. Ko sem zvedel, da bo naslednji dan v Dram- Ijah pogreb tega nemškega koman- danta, sem na svojo roko vzel četo borcev in odšel v Dramlje, kjer sem poskrbel za čisto svojevrstno po- grebno koračnico. Nemci so kasne- je pisali, da to ni več kultura, in ne vem kaj še vse, na svojo »kulturo« pa niso pomislili«. ANTON JAVORŠEK - TOMAŽ, USLUŽBE- Kvr PRI no/. Poštenje vzbuja zaupanje »Tudi jaz se spominjam, kako težko je bilo v tistih dneh za hrano. V llrastju so naM torej napadli Nemci, Bila je to neka močnejša nemška patrola — prišla je iz Lo. ke pri Zusmu, kasneje pa nas je napadla še druga iz Prevorja. Nemci so približno vedeli, kje smo, pa so se že pred Hrastjem razporedili v strelce in začeli napadati. Hi- šice, v llrastju stojijo precej na ravnem, v dolini in mi res nismo imeli dobrih položa- jev. Ni nam preostalo drugega, kot da smo se umaknili na podstrešja, vzeli s streh opeko in udarili ])o Nemcih, ki so prihajali tiavzdol po vinogradu. Bila je zima in ljudje so že imeli koline. Na podstrešju, od koder smo streljali, je viselo meso. Bili smo se tam ure in ure, pa si nihče — čeprav smo bili sestradani in na koncu moči — ni upal vzeti s tramov niti koščka mesu ali klobase. Ko sem se kasneje kot družbeni delavec vračal v Ilrastje, so mi domačini radi po- vedali, da tako poštenih ljudi kot so bili borci Štirinajste, še niso nikdar srečali. To nam je bilo tudi v času pohoda v veliko oporo«. IVANC MILAN — ADAM, UPOKOJENEC: MORIL NAS JE GLAD Adarh, ki je bil 'takrat namestnik intendanta tretjega bataljona, je pripovedoval takole: »Ves čas pohoda štirinajste čez štajersko, je bilo s prehrano zelo težko. Ukazano je bilo, da borci od kmetov sami ne smejo vzeti niti koščka kruha. Neprestane borbe, težki pohodi, utrujenost in glad pa so nas spremljali vsepovsod. Inten- dantska služba je včasih po nalogu starešine opravila pri kmetih rekvi- zicijo krompirja, fižola in kruha. Z markami pa so v začetku odkupo- vali živino. Kolikor se spomnim, smo ves čas pohoda čez štajersko samo nekje proti koncu zaklali tri ovce, pa še teh nismo mogli skuhati do konca. Borci so jih pojedli kar napol surove. Ob intendantski akciji smo vča- sih kaj zanimivega doživeli. Tako je bilo tudi takrat, ko smo prišli v Hrastje in sem se z nekim Primor- cem Vilibardom odpravil — s ko- šem na rami -— čez gozd v sosednjo vas po hrano, še predno sva prišla do hoste, sem vprašal Vilibarda: »Čuj, Vilibard, kaj bi storil, če bi zdajle srečala Nemce?« »Ja, kaj,« mi je odgovoril. »Vrgla bi se ob tla in udarila po njih.« Ni še dobro iz- govoril teh besed, ko sem ob kolo- vozu zaeledal - šleme! Kai na zdaj? Imel sem puško, užgal sem po Nem- cih in stekla sva nazaj proti bata- ljonu. Spotoma sem zavpil, da so Nemci v bližini in hitel naprej pro- ti štabu šercerjeve brigade, da bi tudi tam povedal, da sva videla Nemce. Takrat pa se je že začelo. Zaprasketalo in zapokalo je na vso moč. Bili smo se do večera, ko smo se umaknili. Vagrade čakajo Moped, izleti v Italijo in po domovini, izlet v neznano ter številne praktične nagrade v vrednosti 625.000 dinarjev ča- kajo na vas. Pogoj je le., da ste naročnik našega lista in, da poravnate naročnino vsaj za pol leta. Zato pohitite in naročite ^>Celjski tednik«, da tudi vas uvrstimo med tiste, ki bodo so- delovali pri žrebanju bogatih dobitkov v drugi polovici mar- ca. General nas je sprejel okrog 18. ure v svojem delovnem kabinetu. Ob njem je bilo od ; do 6 višjih častnikov. Na koncu kabineta sta visela zemljevida Italije in Jadrana. Sprejel nas je ljubeznivo, ven. dar spočetima dokaj zadržano. Po običaj- nem uvodu smo prešli k stvari. Najprej smo razložili vojni položaj pri nas, po- tem pa cilj naše misije. Generalu smo pokazali svoje polnomočje, ki ga je za razliko od Trollopea prebral zelo pazlji- vo. Sledilo je spraševanje. Vprašanja so postavljali vsi oficirji, a največ sam ge- neral. Iz njegovih vprašanj smo mogli za- ključiti, da ve o razmerah pri iias več kot vsi ostali prisotni. Vprašanja so za- devala bistvo stvari in niso bila niti naj- manj provokatorska. En del vprašanj se je nanašal na naše osebnosti: kdo smo, od kod smo, s čim se ukvarjamo v civi. lu, vtem ko je drugi del vprašanj zajel naše obalno poveljstvo, ki je izdalo po- oblastilo, kaj le-to predstavlja, komu po- veljuje itd. Imel sem občutek, kakor da nas hoče osebno preveriti, če morda ni celotna »operacija Bakar« spretno delo nemške obveščevalne službe. Razgovor je trajal več ko uro in pol. Imel sem vtis, da generalova režerviranost postopoma popušča; in resnično ob koncu razgovora je postal prav prisrčen. Ob zaključku nas je povabil na večerjo in nam ponu- dil, da noč prespimo v njegovi komandi. Prav tako nam je dal na razpolago sobe, da bi si pred večerjo malo odpočili. Po- nudbo sem rad sprejel, še zlasti, ker sem vedel, da hoče ostati sam s svojimi ofi- cirji, se z njimi posvetovati in odločiti, kaj ukreniti dalje. Ko smo Sli k večerji, mi je postalo jasno, da so sprejeli neko odločitev. Ge- neral se mi je približal, se ljubeznivo smehljal, potlej pa mi dejal, da je prišel do zaključka, da je naš primer zanimiv in vreden pozornosti. Toda da sam oseb. no ne more nič storiti za nas, ker zadeva ne spada v njegovo i)ristojnost. Razen tega vidi v našem primeru neke vrste resne politične komplikacije, v katere se ne more spuščati. Zavezniške vlade priznavajo namreč kraljevo jugoslovan- sko vlado, zaradi česar bo lo dejstvo go- tovo vplivalo na stališča vojaških ko- mand proti nam. V kakšni meri, tega sam ne more predvidevati. Zaradi vsega tega se je odločil, da nam da na razpolago le- talo. ki bi nas naslednji dan prepeljalo v Alžir, da bi tam poskušali zadevo re- šiti v zavezniški komandi z« Mediter«n. Osebno bo obvestil Alžir o našem priho- du in nas priporočil v vsakem pogledu. To sporočilo me je precej zmedlo. Bilo mi je jasno, da ne morem odbiti ponud- bi. da ne bi odletel vjAlžir, toliko bolj, ker sem tudi sam pričel razumevati po. sebnost vprašanja »pristojnosti« in »ne- pristojnosti« zavezniških komand. Toda instrukcije, ki sem jih dobil, so do- kaj omejevale obseg naše akcije. Dobili smo ukaz, da opravimo zadevo v Italiji in da se potem takoj vrnemo. To, kar je bilo zdaj pred nami, je občutno presegalo direktive. Zavedal sem se rizika, ki ga prevzamem nase, da je v takšnem položa- ju odhod v Alžir edina možnost za uspeh. Zaradi tega je bilo moje oklevanje krat- ko, morda preveč kratko. Zahvalil sem se in pristal. Po večerji smo še dolgo^ posedeli. Po- govor je tekel v nekaj jezikih in ob ko- zarcu dobrega italijanskega vina so bile hitro in lahko vzpostavljene prisrčne ve- zi. Minila je polnoč, ko smo se razšli. Dogovorili smo se, da bom zjutraj sam odšel v Bari, uredil stvari na »Bakru« in se takoj vrnil v Brindisi, od koder bomo opoldne odleteli v Alžir. General nam je dal izredno dragoceno priporočilo za vi. ceadmirala britankse mornaricc Sira A. J. Povverja v Tarantu, Ker zaradi odhoda v liari nisem mogel sam. sem poslal tja Po- duja. Obiskal je generala, ki ga je spre- jel zelo ljubeznivo. Ta vez se je po vr- nitvi iz Alžira pokazala zelo koristno, ker smo z njeno pomočjo rešili vrsto vpra- šanj, ki so se nanašala na naše ladje. V ALZIRU Neki kapiten nas je z jeepom zapeljal do letališča v Brindisiju. Tu nas je ča- kalo ameriškrt letale DC pripravljeno za polet. Poduje in jaz sva bila edina pot- nika. Pri posadki sva vzbudila veliko za- nimanje^ Takih potnikov ne prevažajo vsak dan. Povedala sva jim kdo sva, to. da ne verjamem da so kaj dosti raEu- nieli. Kljub temu so bili z nami prijazni in naju ves čas gostili s sadnimi sokovi, kavo, žvečilnim gumijem — z vsem tistim, česar sva se še komaj spominjala. Poto- vali smo čez Sicilijo, sami, brez sprem- stva lovcev. et. 7 — 21. februarja 1964 CRC7SKI OJIBHIS Stran 11 Mnenja o podaljšanju delovne dobe Predvidena sprememba zakona o pokojninskem zavarovanju je še vedno v procesu razprav tudi v zveznem in republiškem merilu. De- lovni ljudje spremljajo to aktivnost dostikrat preveč površinsko, se oklepajo ustnih informacij, ki mno- gokrat niso povsem v redu. V želji, da bi ugotovili kaj menijo delovni ljudje o predvideni spremembi ome- njenega zakona, smo zastavili neka- terim proizvajalcem dvoje vprašanj in sicer: 0 Kaj menite o predvidenem po- daljšanju delovne dobe? 0 Ali bi se honorarno zaposlili če Ui šli v pokoj po sedaj veljavnem zakonu? Na ti dve vprašanji smo dobili na- slednje odgovore: PETER LAZNIK, DELAVEC # O podaljšanju delovne dobe bi rekel samo to, da bo najbrž korist- na. Koristna v tem smislu, .da upo- kojencu, ki bo s pokojnino le težko shajal, ne bo treba iskati honorarne zaposlitve, pač pa bo avtomatično ostal v podjetju, kjer dela, še pet let. V petih letih bo lahko z marlji- vim delom občutno povečal svoje desetletno povprečje in bo taJco imel na koncu, ko najbrž ne bo mogel i^eč honorarno delati, večjo pokojnino. Ce se seveda ne bo med tem spre- menila tudi doba povprečja. Razen tega lahko v dodatnih letih pridejo do kruha tudi otroci upokojencev — tisti pač, ki se šolajo in so že tako daleč. Pokojnina torej ne bo obre- menjena is čezmernimi dajatvami. # Na vprašanje, ali bi se zaposlil, če bi me zdaj upokojili in zakaj, mo- ram reči, da bi se. Razlog sem že navedel. Kolikšno pokojnino bi nam- reč imel od 25.000 din in ali bi lahko s tem preživljal štiričlansko družino (ne upoštevajoč ženo, ki zasluži 19 tisoč)!? FRANC PIKL JE TRANSPORTNI DELAVEC V CINKARNI. Star je 51 let in ima 34 let službe. O »Mislim, da za nas, ki vse živ- ljenju trdo fizično delamo, to ne bi smelo veljati. Drugače bomo morali delati dokler nam ne odpovedo mo- či.« # »Ne. Vesel bom, če bom našel kje kak kot, kjer bom lahko v miru užival pokoj.« MIHA BINCELI JE ZIDAR V CINKARNI Star je 57 let in ima 35 let službe. # »Podaljšanje delovne dobe je upravičeno za tiste, ki so zdravi in še pri moči.« # »Da. Honorarno bi še delal, če bi imel zdrave oči. Tako pa ne bom mogel.« LUDVIK COKAN JE NABAVNI REFERENT V TOVARNI EMAJLI- RANE POSODE. Star je 54 let in ima že 36 let služ- be. # »Ce bi bil zdrav bi me to ne motilo.« O »še bom redno zaposlen, ker imam dva otroka, ki ju moram spra- viti h kruhu.« JOŽEFA SKRUBEJ JE DELAV- KA V TEP. Ima 55 let in 28 let de- lovne dobe ter bo letos starostno upokojena. # »Za ženske je 35 let predolga doba.« # »Jaz grem v pokoj, da se malo odpočijem.« MATILDA BRE2NIK JE DELAV- KA V TEP. Stara je 50 let in ima 30 let službene dobe. 9 »Kdor ni izčrpan lahko dela.« # »I^e. Komaj čakam, da grem v pokoj, ker sem zelo izčrpana.« Sest odgovorov med 25.000 za- poslenimi v občini Celje ni prav nobeno merilo. Za kaj takega bi mo- rali izvesti širšo anketo. Nekaj pa le pokaže: Od šestih je samo eden globlje pomislil o vprašanju. Pet vprašancev smatra, da bi podaljša- nje delovne dobe v njihovem prime- ru bilo veliko breme. Pripominja- mo, da gre tu večinoma za take de- lavce, ki so večji del svoje delovne dobe preživeli v težkih pogojih voj- ne in v letih izgradnje ob relativno nizkih življenjskih pogojih. Honorarno zaposlitev po upokojitvi smatrajo za potrebno trije od šestih. Tudi precej interesantno, mar ne? Odgovori nesporno kažejo, da or- ganiziranih in temeljitejših razprav o tem vprašanju še ni bilo in da bi jih bilo treba organzirati. Javno mnenje se razvija, če ni zadosti po- jasnil, tudi stihijsko, kar pa je brez dvoma škodijvo. BESEDA OBČANOV ŠE ENKRAT: VELENJSKA PEKARNA v predzadnji številki našega časo- pisa je redni bralec K. S. povprašal, kdaj bodo v Velenju dobili novo pe- karno. Obrnili smo se na občinsko skupščino v Velenju in posredujemo odgovor. — Vprašanje velenjske pekarne je kritično, kajti dosedanja je zastare- la, ne odgovarja higiensko tehnič- nim predpisom, predvsem pa že se-' daj .ne more v celoti kriti potrebe prebivalstva. To pa je vse resnejši problem, kajti prebivalstvo v Šaleš- ki dolini se zaradi nagle rasti indu- strije močno veča. Nujno je, da se ta problem začne reševati že v letoš- njem letu. Dogovori z »Veležitar- jem« iz Celja so že dalj časa v teku in izgledi so, da bodo že v letošnjem letu pričeli z gradnjo. Zaenkrat še ni načrtov, kajti o novi pekarni še ni padla zadnja beseda, ali naj bo to velika »tovarna kruha« ali sodobno urejena skromnejša pekarna, ki bi zadoščala potrebam. Razlika med eno in drugo je za dobrih 200 mili- jonov, kar je vsekakor premisleka vredno. Težka je misel na ločitev... V novi dvorani brežiške Tovarne pohištva se je brnenje strojev in ventilatorjev izgubljalo med grmadami napol iz- oblikovanih proizvodov. Po oddelkih sem iskal enega naj- starejših delavcev v tej tovarni, Mihaela Bizjaka-Miška. Na- šel sem ga v oddelku končne montaže. Miško že nekaj časa ne dela pri stroju. Zdravje ga daje. On to ne priznava, sti- ska zobe in se smehlja. Pred več kot četrt stoletja je prvič začutil bolečino. Ta bolečina se je nato v njem razraščala, taborišče v Jase- novcu je doprineslo svoj delež. Nato se je bolečina v njem umirila. Miško se je ustalil v Brežicah, v obrtno mizar- skem podjetju. Čimbolj je podjetje raslo, tem manj je Miško čutil bolečine. Podjetje se je prelevilo v tovarno, Miško v proizvajalca-upravljalca. Bolečino je v sebi zatrl. Prebujala se je le tu in tam s problemi, ki jim Miško s to- variši ni birkos. Preteklo je mnogo let. Danes Miško zopet čuti'bolečino. O njej nerad in težko govori. »Vsa tragika je namreč v tem, da hočeš, želiš, pa vseeno moraš priznati, da ne zmoreš. Ne zmoreš zaradi zdravja.. ^ Takrat ko bi nekaj znal, takrat si pa nagrajen s penzijo. Z velikimi očmi je zrl vame, razumem Miško, težko je čutiti, da ne moreš več v korak z mladimi, navzlic temu, da ti tega nihče ne očita. »Nočem in ne želim biti v breme kolektivu. Toda, kako naj živim z njim ko čutim, da sem proti svoji volji odmrl ud. Ne, nihče me ne podi iz fabrike, vendar jo moram za- pustiti zaradi sebe. Zbiram hrabrost za majhno prošnjo, s katero bi mi bilo. omogočeno živeti s tem kolektivom, saj je del mene. Živeti vsaj še nekaj ur dnevno... Razgovor o mleku, kravah in... ali bo dovolj mleka za Smarsko? Čudno vprašanje v šmarski občini, ki je vendar kmetijska. Pa vendar. Sprožili so ga v zadružni mlekarni, kjer so se nedvomno zamislili ob mlečni proizvodnji. Seveda, saj nji- hovo gospodarsko načrtovanje teme- lji na tem. Kako torej? Ali res ne bo dovolj mleka? Lani so v šmarski za- družni mlekarni dobro preskočili predvideni načrt, dosegli zavidljivo lepe proizvodne uspehe in tudi prvo- vrstno kakovost.. • «-Pri naših dobrih kooperantih da- jejo krave že okoli 10 litrov mleka dnevno^S je predsedniku upravnega odbora mlekarne tovarišu Stoklasu, ki se je ob predlogu letošnjega druž- benega plana zamislil, pojasnjeval upravnik Tone Narat. »To pa je letno že-2500 litrov mleka, kar pretopljeno v odkupni denar znese 110.000 din; torej več, kot je vrednost krave. Kljub temu, da je zdaj odkupna cena za 9 din po litru večja kot lani smo v tem času odkupili kar za 14 % manj mleka. To pomeni, da vzroki niso v ceni. Pač pa vpliva nekoliko to, da se dosledneje izvaja uredba o vzreji telet vsaj na 120 kg, pri čemer pora- bijo več mleka. Pri nas pa še več, ker v kmetijski zadrugi želimo vzre- jo telet do 200 kg. To je za mesno proizvodnjo ugodno, vendar nikakor ne smemo pozabiti na vzrejo krav - molznic. Pa ne samo zaradi večje mlečne proizvodnje, zlasti še zaradi naraščaja.-« »Saj to je tisto!« je vzkliknil tova- riš Stoklas. »Misliti je potrebno daleč naprej. V zasebnem sektorju proiz- vod upada posebej še zaradi pretapa- nja prejšnjih površin v družbeni sektor. Tu pa so posvetili doslej malo skrbi proizvodnji mleka.« »Vsekakor se bomo morali zavzeti za povečanje mlečne proizvodnje v družbenem sektorju. Slišal sem, da tudi šmarska kmetijska zadruga na- merava na Imenskem polju razviti živinorejsko središče. Ce bodo tu upoštevali tudi vzrejo krav molznic, potem bo to zelo prav. S tem bi lahko zagotovili dobro osnovo za naraščaj in pa tudi stalne količine mleka. Po- trebe po mlečnih proizvodih pa so vsak dan večje in tržišče že dobro odprto.« »V sedemletnem planu se bomo morali v to resno zamisliti;« je dejal tovariš Stoklas. Mislim, da je potreb- no vzporedno usmerjati mesno in mlečno proizvodnjo v naši občini. V ŠMARTNEM OB PAKI ASFALTIRANO CESTO Za letošnji občinski praznik velenj- ske občine bo osrednja proslava v Šmartnem ob Paki, ki je, čeprav malo naselje, dalo v času narodno- osvobodilnega boja čez 600 žrtev fa- šističnega nasilja, talcev in padlih borcev. Prebivalstvo se na ta dogo- dek že sedaj pripravlja, saj želijo do praznika urediti predvsem cesto od Letuša do Paške vasi. To cesto bodo asfaltirali. Veliko skrb pa posvečajo tudi ureditvi in izgledu naselja. Pri teh delih bodo marsikaj doprinesli občani sami. Čumnata »Semiškega Francka« 2e sedemnajst let živi v sobici z dimen- stanovanja. Toda Franček je v tisti sobici zijami 2 krat metre. Poletno soparico v živel že 17 let. In nobeden na Planini tega majhni podstrešni sobici že nekako prenese, ni opazil. Čudno. Teže je pozimi, ker ne more zakuriti, tenke stene pa ne morejo ubraniti poti mrazu. Tako se seli iz gostilne v gostilno, kjer mu minevajo dnevi. In v gostilni sem gp tudi našel, FRANCKA ŽIBERTA, ali »Se- miškega Francka«, kot mu pravijo domačini. l'rcd mano je sedel malo zgrbljen 65-let- nik, trdega, zdelanega obraza. Težke de- lovne roke je položil na mizo, ko mi je pri- povedoval svojo zgodbo, zgodbo kmečkega hlapca, ki se jc kot delavec v Zagrebu se- znanil z ^naprednimi idejami, ki jih je ka- sneje razlagal svojim sovaSčanom na Plani- ni pri Sevnici. Ko so Nemci zasedli naše kraje je bil Franček prvi, ki je na Planini pričel z organiziranjem odpora proti Šva- l>om. Nemci so ga po izdaji dobili in ga po daljšem mučenju poslali v taborišče Mat. hausen. Toda tudi ko se je 1913. vrnil iz taborišča, ni prenehal z delom. Priključil se je partizanom. »Sedaj ko sem star, pa '»i se rad dal v kraj. Mraz mi postaja v "'oji čuiunati in ne bi rad, da bi me tudi "a stare dni greli konji in krave v hlevu, l^ot so me do mojega 27. leta, ko sem odšel v Zagreb«. Pred dvema letoma je FrančeU .vložil prošnjo za podelitev stanovanja, ker se je nameraval poročiti. Obljubili so mu, a ko je bilo stanovanje prosto, se je vanj vse- drugi, šofer avtobusa Ivan Kvas. Njemu P« so obljubili kredit, da si bo lahko uredil 'stanovanje v hišici pri gostilni Špan. Toda sedaj bomo kmalu že izven zime, Franček pa še vedno stanuje tam kjer je prej. .Pa naj povedo še drugi, kaj mislijo o njegovi zadevi. Tovariš 1. R. je bil prisoten na sestanku ''•"ajevnega odbora ZB, na katerem so raz- pravljali o dodelitvi stanovanja. »Razočaran '" presenečen sem bil nad tem, da gledajo "ekateri Frančka še vedno kot hlapca, za katerega je vse dobro ...« Tovariš Peter Illastec, predsednik občin- ^''e skupščine Šentjur pri Celju in obenem »"■edsednik občinskega združenja borcev. j>.*Tudi Kvas je bil nujno potreben sobe. je borec in je poročen ter ima tri otro- be in bolno ženo. Stanoval je v majhni sobi , Jurkloštru v zelo slabih razmerah. Ta- .•■a' se nisem mogel odločiti, komu naj do- ^etiino stanovanje, ker sta bila oba potreb. ?• Končno določitev sem prepustil krajev- organizaciji ZB, ki je odločila, da dobi kr Kvas. Frančku pa smo obljubili ii.fi • Takoj ko bo gradbena sezona, lahko prične a delomc. vse to je prav. Oba sts bila potrebna VLADO SMEH: Haske dol Iz dosedanje vsebine: Franček Frakelj, ki je vodil pustno maškara- do v svojem podjetju in tam doživ- ljal vse mogoče, se je znašel v škrip- cih. Naslednje jutro je v svoji sam- ski postelji našel ob sebi mlado žen- sko telo — mrzlo in negibno. Poleg skrbi odkod neznanka (jasnovidci so verjetno že uganili iz dosedanje vse- bine) ga pesti tudi odpoved podna- jemniških ugodnosti, kajti gospodi- nja je bila besna ... — Imamo še točko o stanovanj- skem problemu, je pogledal Štefan na listič s programom. — Tudi to izpustite. Preresen problem, da bi se iz njega norčeva- li... — Imamo še tisto zbadljivko na račun podjetja »Jugobrbr«... — Ni več aktualna. Včeraj smo sklenili, da integriramo z njimi... Iz lastnih slabosti se vendarle ne bomo norčevali. — Kaj pa točka o prevelikem raz- ponu plač med najnižjo in najvišjo postavko v ncišem podjetju? — Po našem pravilniku sodi to v pristojnost delavskega sveta... Upam, Štefan Frakelj, da poznate našo interno zakonodajo? — Preostane le še promenada mask in nastop princa karnevala, je povedal Štefan Frjikelj. — Promenada mask naj ostane, kakor je, za princa si pa izmislite neko bolj naše ime. Princ zVeni pre- več tuje. Točka je končana, na oder morate. Štefan Frakelj je prišel na oder, malce spustil mikrofon, se nasmeh- nil in dejal: — Ker so dobili nekateri tovariši pri nas zaradi rotacije že vrtogla- vico, bomo to točko izpustili. Aktu- alna je integracija, zato naj moške maske integrirajo z maskami na- sprotnega spola in se zavrtijo v taktu valčka. Plešite pa le tri kora- ke naprej, tri nazaj, ker je pri nas do danes še rotacija nezaželena. Godba, prosim... Hkrati še opo- zarjam komisijo, ki ocenjuje ma- ske, da prične z delom. Ocenjuje naj predvsem originalnost posamez- nih mask ali pa skupin. In maske so prihajale na plesiš- če. Bilo je veliko povprečnih mask. Največ je bilo kavbojev in cigank, bilo je nekaj živali in bilo naposled tudi nekaj rešitev, ki so bile duho- vite. In prav valček nam je omogo- čil, da smo se jih dodobra nagledali. Pri mizi je bil še vedno copatar s svojo ženo. Srknil je iz skodelice, pa se je že oglasila njegova žena: — Preveč piješ. — Imaš prav, dragica. — Seveda. In zapomni si za vse večne čase, da imam jaz vselej prav. — Bom dragica, je iztisnil iz se- be. Zdaj smo ju zagledali it drugega zornega kota. On je imel napis na hrbtu ORGANI DELAVSKEGA UP RAVLJANJA, ona pa VODSTVO PODJETJA. Predsednika občine in vse ostale, ki so opazovali ples v dvorani, je najbolj zanimal lov miličnika za ubeglim kaznjencem. Lovila sta se tako prepričljivo — in če bi ne ve- deli, da smo na maškaradi — bi prav gotovo mislili, da gre za pravi pravcati lov. Vendar se je kaznje- nec uspel vedno spretno izmakniti, miličnik pa očitno ni hotel prehu- dega škandala, saj je vedel, da ga bo slej ko prej ujel. Le miličnikov pes je ležal pri bifeju in s slastjo obiral veliko kost, katero je bil uk- radel iz stojnice. In zaslišali smo avizo, ki je naja- vila Štefana Fraklja. — Drage maske. Dočakali smo velik trenutek. Dovolite mi, da v svojem imenu in v vašem imenu pozdravim v naši sredini njegovo veličanstvo SEKRETARJA KARNE- VALA. Aplavz. Sekretar je pristopil k mikrofonu in dejal: —; Nobenega kulta osebnosti, to- variši. Razdelili bomo nagrade krat- ko, jasno in objektivno. PRIHODNJIČ: Končno bomo zve- deli za skrivnost tudi tisti, ki nima- mo detektivske žilice in ne beremo X 100 romanov. stran II CIEJSKI ETltfVlK St. 7 — 21. februarja 1964 POGREB NA MOSTU EN STRAŠNO RESEN NEKROLOG Brežice^so se tega dne za- vile v žalost, pa tudi vreme se je skisalo. Po svečanem pustnem parlamentu, ki je zasedal dolgo v noč, v vese- lje prisotnih" in neomajno žalost, prizadetih je tragič- no preminil glavni »akter«, krivec in nosilec — Pustni Kurent. Predvideva se, da od sramu, ali pa morda celo zaradi funkcionalne preobre- menjenosti. Vzrokov smrti ni nihče raziskoval. Navad- ni smrtniki hinavsko nami- gujejo, da ga je zadel »šlag«! Prizadeti pa pravijo: »Vrag ga je dal, vrag ga je vzel.« Mi užaloščeni pa upamo, da vrag, kadar ima mlade, nima samo enega ... Vseka- kor pa ima pokojnik za ne- omenjeno komuno nič-koli- ko zaslug. V svojem kratko- trajnem, nerentabilnem živ- ljenju je naredil tudi nekaj pozitivnih negospodarskih del. Tako mu pripisujemo, da je uspel dožmigetati bre-. žiško razsvetljavo, pripelja- ti čisto novo tovarno, (kajti nekoč je neki »cajtengar na- pisal«, da odklanjamo indu- strijo), dvigniti storilnost nekaterih netrgovska obrtnih uslug, ali pa preživeti kul- turno dejavnost, vplivati na stanovanjski standard, na verifikacijo šolstva, in celo na vino. Zato smo presene- čeni nad sadističnim aktom, ki so ga pogrebci uprizori- li iznad Save ob sežiganju pokojnika. Preostalo pokoj- nikovo sorodstvo pa še ved- no mrmra: bodi mu sojeno. In mi: bodi mu odpuščeno! P. s.: (ker je ta moderen nekrolog pisan v letu gospo- dovem, nima vsebina nobe- ne zveze z religijo! Op. pis- ca.) nani CEIO AMERIČANI SO OSIPMIII Ameriški ilustrirani časo- pis »Life« je pred nedavnim objavil karikaturo na kateri predsednik Johnson telefo- nično govori z britanskim premierom Humom in se mu opravičuje takole: — Dragi kolega, zelo mi je žal. Ne morem poslati ar- made za zaščito vaših inte- resov na Cipru v Sredozem- lje, ker so vse naše sile an- gažirane pri zaščiti va.ših dolgolasih »Beatlesov«. Kaj je povod za to šalo? Ameriko so nedavno obi- skali člani angleškega za- bavnega teama, ki jih Evro- pa pozna pod imenom »lol- kači«. Prihod je med ame- riškimi »greenhorni« vzbu- dil tako navdušenje, da so jim morali nuditi oboroženo varstvo za obrambo pred preveč vnetimi oboževalci. Pa jih predstavimo še vam, te lepotce! Tu so na sliki: Lennon, Harrison, Mc Cart- nev in Starr. Opozorilo: Če bi jih kje srečali, javite v London! Iš- če jih združenje ^angleških brivcev in frizerjev. KAKO JE PRIŠEL Adolf Hitler V ANGLIJO Ko je svojčas bivši fran- coski premier Bidault — so- vražnik de Gaulla in pred- sednik neke podzemne vla- de prišel v Anglijo, tega nih- če od angleške vlade ni opa- zil. Šele ko so se v časopisih pojavile njegove fotografije z londonskih ulic, je nastal škandal. Za Bidaultom so poslali tiralico. Moral je zbezati — in zbežal je v Za- padno Nemčijo, od' koder so ga tudi izgnali. S tem v zve- zi so v Angliji postavili na dnevni red vprašanje kon- trole tujcev, ki prihajajo v deželo. Zdi se, menijo, da so meje dobro zastražene, mno gi se celo pritožujejo nad formalnostmi — toda v res- nici je vse »blef«. Izpolnje- ni formularji prihajajo v jninistrstvo za notranje za- deve kot papir brez vredno- sti. Nihče jih ne gleda. Za- kaj vse to? Vprašanje je postavil la- buristični poslanec Sydney Silverman in ga ilustriral s svojim primerom: Ko sem se nekega dne vračal iz inozemstva, pravi, sem izpolnil omenjeni for- mular, ki ga je treba izpol- niti s tiskanimi črkami, da bi bil čitljiv. Namesto svo- jega imena sem napisal ADOLF HITLER. Formular sem oddal pa — nič. Nave- del sem tudi svoj naslov, to- da nikogar ni bilo, ki bi se pozanimal, če sem resnično Hitler ali kak njegov sorod- nik. Kdor je prvi hip pomislil na velike ledene plošče, ki plavajo po široki reki med gozdovi, se je zares 'zmotil, če- prav je posnetek iz Kanade, kjer sneg in led ležita dolge mesece. Kanada je dežela ogromnih geografskih razsežnosti. Večji del je pod gozdovi in večnim snegom. Nič čudnega, če je Kanada ena največjih proizvajalk lesa in lesnih izdel- kov na svetu. Na sliki so ogromni otoki lesa, hlodov, ki jih na pomlad splavijajo po rekah k žagam velikankam, kjer so tudi velike tovarne za najrazličnejše lesne izdelke ter to- varne celuloze. MLADOLETNIKI SODIJO MLADOLETNIKOM v Združenih državah Ame- rike v Johnsvvillu pri soje- nju mladoletnikom sodelujejo mladoletni porotniki- Vsako p>oroto sestavljajo trije mla- di belci in trije mladi črnci. Ti mladi porotniki imajo pravico sodniku predložiti način in obliko kazni, ki pa je sodnik v vsakem primeru ne more upo.števati. Tudi sodnik za mladoletnike ima smisel za mlade ljudi, saj je oče treh otrok. PO URI KEMIJE Na avtobusni postaji sta se dva dijaka pogovarjala o tem, kar sta pravkar slišala v šoli — da vsebuje človeško telo 92 odstotkov vode. V ti- stem trenutku je pripeljal avtobus ,in neka ženska raz- sežnih dimenzij se je skuša- la prebiti skozi množico. Razgovor sta prekinila in ji pomagala vstopiti v avtobus. Tedaj je eden izmed obeh pripomnil: — Kaže, da je tistih nje- nih 8 odstotkov zelo težkih. dober recept Ali je kakšen zanesljiv re- cept proti ljubezni na prvi pogled? — Je! Drugi pogled. NAVADA JE ŽELEZNA SRAJCA v zaporu Novare v Italiji je bil Nikola Mansi, mlade- nič, ki so ga zaprli zaradi kraj. V celico je prišel jav- ni tožilec dr. Alesio, da bi ga zaslišal. Ko je svoj posel opravil in hotel oditi, je opazil, da mu je izginil ka- zenski zakonik. Nikjer ga ni mogel najti. Poklical je ču- vaja, ki je pretresel celico in samega Mansija. Kazen- ski zakonik je našel. V hla- čah ga je namreč imel Man- si, ki je izkoristil priložnost, ko je tožilec pogledal skozi okno. zadnji krik mode Prodajalka klobukov v modni trgovini odgovarja stranki, ki je pravkar kupila klobuk in vprašala, če je le- ta zadnji krik mode: — Seveda je, če vzamemo v obzir krik moža, ko bo zve- del za ceno. MALA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. ni/ozemski po- morščak iz IT. stnlrtja, ki je od- kril Novo Zelandijo, 7. živalska nopa. II. prefinjena skrajnost ba- roka, 12. dokaz, da osumljenec ni bil na kraju dogodka, 14. del ob. raza, 1?. proboj, 15. divja raca, IT. tikva, IS. enota za storilnost elek- tričnega loka, 19. plaha gozdna ži- var, 2«. tla, 22. kis, 21. dalmatin; sIvo žensko ime, 24. okusen mor- ski rak, 27. soteska, deber. 28. učinek, 21. prevratnik, "50. stran, "^t. glasbilo. NAVIMCNO: t. rudarsko mesto v Zasavju, 2. glavna telesna žila utri- palnica, gozdovnik. stezosledec, 4. kroj ali noša tistega časa, ?. pristanišče v Izraelu, 6. medmet, 7. cilj pri streljanju, 8. rastlina iz družine lilij, 9. španski narodni junak. 10. pristanišče na Finskem (Turku), 1>. gibanje za osvobodi- tev narodnega ozemlja, 15. upor, revolta, t", hrib, vzpetina. 19. Škot. ski pisatelj, začetnik zgodovinske- ga romana (»Ivanhoe«), 20. trpni način v slovnici, 21. sin Agamem- nona in klitemnestre iz grške mi- tologije, 22. ročica pri plngu, 2». del noge, 2?. kratica francoske po- ročevaine agencije, 2*. kurir, od- poslanec, 27. etui, 29. začetnici pri- imka in imena največjega sloven. skegH pesnika. (F. P.) re.šitev križanke iz prejšnje številke Vodoravno: 1. klin, 9. plast, 19. klovn, 11. rektor, f5. Aero, 14. Pi, 15. Tula, 14. sod, 17. koks, 19. ded, 20. N(ikolaj) P(irnat), 21. podlež, 22. ri, 2>. OAS, 25. spol, 2i. par, 27. strd, Ž9. on. tank, 51. par, ner, Lisca, 54. anoda, 55. črt«. DICKENS O ŠAHU ^ Ko so slavnega romano- pisca Dickensa vprašali, kaj misli o šahovski igri, je po kratkem razmišljanju odgo- voril: »Šah je igra, ki zahteva preveč razuma, za razum pa je v njej preveč igre«. MILO ZA DRAGO Angleški pesnik Byron je bil rahlo šepav in ga je za- radi tega že vsako namigo- vanje razžalostilo. Vsakomur pa je skušal vrniti milo za drago. »Kako kaj gre?« ga je z zlobnim poudarkom vpraša- la nekoliko škilava dama. »Kakor paČ vidite*, je za- sikal občutljivi pesnik. Oswaldova .krivda' MED ŽENINO IN MATERINO IZPOVEDJO Te dni pride pred sodišče v Dal lasu morilec domnev- nega Kennedyjevega ubijal- ca Osvvalda — Jack Rubby. S sojenjem samozvanemu »maščevalcu« Johna Kenne- dyja bodo hoteli dokazati, da je bil Oswald morilec in spraviti zadevo z dnevnega reda. Med pričami je tudi Oswaldova žena Marina, po narodnosti Rusinja (na sliki zgoraj z otrokoma) in Os- vvaldova mati (na sliki spo- daj). Medtem ko žena Ma- rina izpoveduje možnost, da bi bil mož storilec, mati vztrajno zatrjuje, da njen sin ni bil morilec. Kaj bo prineslo sojenje v skrivnost atentata na bivše- ga predsednika Kennedyja? Ne obetamo si veliko odkri- tij, saj je že preiskava sa- ma pokazala, da nekaterim krogom v ZDA ni do »čiste- ga vina« v tej grenki čaši. Vendar raje počakajmo do izida sojenja. Mož Z DVEMA OBRAZOMA — Vi ste resnično človek akcije, ga je prekinil Himmler. — Dobro ste dpravili svo- je delo, zato mislim, da zaslužite malo po- čitka. Ostanite v Berlinu še dva dni. Jutri zvečer bom priredil mali sprejem, pa bi na njem rad videl tudi vas. — Hvala, gospod rajhsfirer, zelo sem počaščen, toda stvari zahtevajo, da se takoj vrnem domov. Neki švedski industrijalec bi lahko prispeval največji del sredstev za to rafinerijo. Erikson je vedel, da mu Himmler ne bo dovolil kar tako oditi. Zato je pristal in sprejel povabilo. Vtem ko se je dvignil s sedeža, ga je Himmler zadržal: — še nekaj, Erikson, je rekel. — Za vas imam darilo. Pokazal je na kip Adolfa Hitlerja. Erikson se mu je zahvalil, ko pa je zo- pet zapustil Himmlerjevo pisarno, se j^ spomnil Reisnerja. Ko sta s von Oldenbur- gom izstopila iz taksija, se je kakšnih sto metrov za njima prav tako ustavil neki taksi, iz katerega sta stopila dva človeka. Zdaj ju je taksi znova spremljal. To je pome- nilo, da Eriksona spremljajo tudi v Berlinu. Erikson je potegnil von Oldenburga na stran: — Mislite, da ima Himmler čas pri- rejati zdaj sprejeme? — Morda ve, da je Reisner zaprt pa ho- če najti izgovor, da bi me zadržal. Če bi Reisner medtem popustil, bi prijeli še me- ne. Von Oldenburg je prikimal. — Najbolje, da me zdaj pustite samega, je rekel Erikson, — in da ne boste v moji bližini, če me primejo. Erikson je takoj potem poslal princu Karlu telegram, da bi mu tako poslali poziv, naj se takoj vrtie domov. Telegram se je gla- sil: »Pridem v treh štirih dneh. Vodite na- mesto mene tisto konferenco, vendar ne sklepajte nikakršnih sp>orazumov, dokler se ne vrnem. Erikson«. Ker so morali vsi telegrami skozi cen- zuro in gestapo, ni kazalo, da bi lahko Erik- son dobil odgovor že naslednjega dne. Od- govor bi mu seveda pomagal izbegniti Himm- lerjev sprejem. Erikson je postajal živčen. Hotel je celo vzpostaviti zvezo z nekim zavezniškim agen- tom, ki bi mu lahko dobil ustrezne doku- mente, s pomočjo katerih bi zapustil Nem- čijo. Tedaj pa je na njegova vrata v hotelu, kjer je stanoval, nekdo potrkal: — Gospod Erikson, telegram za vas. Postalo ga je strah. Toda ko mu je lift- boj izročil telegram, ga je razveselilo. Bral je: »Slabe vesti. Vaša žena je težko bolna. Pridite takoj. Doktor Gunar Peterson«. Erikson je takoj telefoniral baronu von Nordhofu v glavni štab gestapa. — Da, vem, je rekel ta. — Žal mi je. Pred pol ure sem dobil kopijo telegrama, hotel sem vas takoj obvestiti, toda bil sem zadržan. Zelo mi je žal. — Moral bom takoj odp>otovati, s popol- danskim letalom. Mi boste lahko to omogo- čili? — Seveda, je rekel von Nordhof. — Hvala. Napisal bom opravičilo rajhs- firerju, ker ne bom mogel na sprejem. — Gotovo vas bo razumel, je rekel von Nordhof. Čez pol ure je imel Erikson vse potreb- ne dokumente. Do odhoda letala je bilo še dve uri. Zapeljal se je do letališča, pokazal gestapovcem potne liste in odpotoval v Šved- sko. V Nemčijo se ni nikoli več vrnil — voj- na se je namreč bližala koncu.