Bolgarija. Na Bolgarskem se pripravljajo na volitve za državni zbor. Vse volilno gibanje stoji pod utisom zadnjih velikih dogodkov. Hrabra bolgarska annada je zmagovito prodirala proti Turkom. Pred Catalčo se je morala na rusko povelje ustaviti, ker Ruslja ni dovolila, da bi bolgarski car Ferdinand na čelu svoje vojske vkorakal v Carigrad. Ko se je sklenil mir s Turčijo, je zahtevala Bolgarija v smislu pogodbe s Srbi turško pokrajino Makedonijo za-se. Toda Srbija je ni hotela dati in se je zvezala za obrambo proti bolgarski zahtevi z Grčijo in si zasigurala pomoč R,usije. Začela se je nesrečna vojna Bolgarije s Srbijo in Grčijo, katero je Bolgarija končala, predno je prišlo do zadnje odločilne bitke, kajti na vseh straneh so ji vstali nasprotniki. Turčija se je zopet ohrabrila ter vzela Bolgariji velik del privojevane pokrajine Trakij«, Rumunija je prekoraciln. bolga.rsko mejo ter si tuv di vzela kos bolgarske zerrJ.je. Rusija pa je stala ob strani Srbije m Grcije. Zraven pa jo Boig-arija uvidela, da ima tudi v lastnih vrstah ljudi, ki odobravajo rusko politiko, ki je merila na oslabljenje Bolgarije in na okrepljenje Srbije ter Grčije. Bolgarski državniki so izdali bolgarski vojni načrt Srbom in Grkom, ministri Gešov ia Danev so se raorali v^led tega umakniti. Prišlo je novo ministrstvo pod predsedstvom Radoslavovega in z zunanjim ministrom Genadievom, ki je proglasilo neodvisno bolgarsko politiko, neodvisno od Rusov, pa tudi neodvisno od svojih prejšnjih zav.e'znikov Srbije, Grčije in Crne gore. Z vojsko in z novim ministrstvom je bila balkanska zveza pokopana, Bolgarija osamljena. Zato je hitro sklejiila mir v Bukareštu. Makedonija, ki je bila cilj bolgarske vojske, se je razsdelila med Srbe in Grke, vecji in važnejši del ob morju so dobili Grki. Ko se je osnovala balkanska zveza, je bilo tudi dogovorjeno, da se morata Bolgarija in Srbija boriti skupno proti Avstriji, ako bi ta liotela povečati svojo posest na Balkanu. Ko se je pokopala balkanska zveza, je stopila Bolgarija ob stran Avstrije in tako ima Bolgarija sedaj vsaj v diplomaticnem svetu svojega prijatelja. Na eni strani stojita torej Avstrija in Bolgarija, na drugi strani Rusija in Srbija. Rumunija stoji na sredi, to se pravi, da se je precej odmaknila od Avstrije. GrSija stoji seveda ob strani Rusije, ker od Avstrije ne more dobiti nobene podpore, dočim ji Rusija v naravnem nasprotstvu' nosproti Turčij: laliko veliko pomaga. Toda v Bolgariji je še vedno mocna struja, ki noče ni6 vedeti o Avstriji, ampak želi, da Bolgarija dobi zopet z Rusijo prijateljske zveze. Vodita. to strujo bivša ministra Gešov in Danev, Vso nesrečo v zadnji vojski pripisujeta carju Ferdinandu, kateremu ocitata, da si ni znal ohraniti prijateljstvo ruskega car,ja. Ker je na Bolgarskem popolna tiskovna svoboda, zato vodita svoj boj proti carju Ferdinandu1 čisto odkrito. Sajnoumevno, da Rusija podpira njuni boj. Car Ferdinand jn sedanje mlnistrstvo pa povdarjajo neodvisnost bolgarske politike, zraven pa išcejo zatočišča pri Avstriji. Car Ferdinand je v zadnjem času bival na Avstrijskem ter dvakrat obiskal našega oesarja. Ruska struja je razglasila, da si car Ferdinand ne upa veS na Bolgarsko in da misli odstopitl. Rusijapa bi najrajši videla, da sploh izgine car Ferdinand z Bolgarskega in da se Crna gora in Bolgarija združila s Srbijo v eno državo, kojo bi vodili Srbi. Ost te politike je, kakor ocividno obrnjena proti Avstriji, proti kateri hoče Rusija pa Balkanu postaviti močno državo. Ker se je vpdno bolj širilo mnenje, da si car Ferdinand ne upa veft na Bolgarsko, se je zadnje dni car Ferdinand zopet vrnil v Bolgarijo, da s svojo navzofinostjo postavi vse nasprotne vesti na laž. Vkijub temu je gotovo, da je ruska agitacija na Bolgarskem proti sedanjemu carju zelo velika. Posebno sedaj ob volitvali. Saj vemo, kako se ob volitvah vsako sredstvo uporablja, samo, da se zadobi zmaga. Zato bo po volitvah, ki se vršijo že prihodnje dni, agitaclja gotovo veliko manjša, toda izginila ne bo. Bodočnost Bolgarije je gotovo v veliki nevarnosti.