in nad 4m3). V tretji tabeli- rekapitulaciji, so vse količine seštete in pomnožene s cenami. Za kilometer vlake ali ceste trajata vnaša- nje in istočasni izpis manj kot 30 minut. SKLEP Po dveletnih izkušnjah in primerjavah ugo- tavljamo, da so normativi zanesljiva podlaga za vrednotenje gradbenih storitev. Nekoliko prenizki so pri nižjih kategorijah in tam, kjer so izkopne količine na tekoči meter večje od 3-4m3• V takih primerih so gradbeni stroški previsoki. Obratno pa potegnejo krajši konec Oxf.: 907.1 gradbeniki pri majhnih izkopih in v kamenju. Najneugodnejši je položen kraški svet, kjer je veliko miniranja in malo odrivnega materia- la. Kot je razvidno iz sestavka, je izračun količin enostaven, hiter in natančen. Odpa- dejo vsa risanja in planimetriranja profilov ter veliko zmotljivega računanja. Z manjšimi popravki bodo postali normativi gradbenih storitev kakovostna podlaga za ugotavljanje učinkovitosti gozdnega gradbe- ništva. To pa je trdno izhodišče za smotrno načrtovanje optimalne gostote in poteka goz- dnih komunikacij. Nekaj misli o estetskem doživljanju gozda Tudi pobuda gozdnim gospodarstvom za osnovanje »GOZDNIH GAJEV«· Lado ELERŠEK* 1. O LEPOTI GOZDOV RAZMIŠLJAMO TUDI GOZDARJI Da tudi gozdarji ne živimo le od lesa in kruha, dokazuje dobro obiskan seminar O lepoti drevesa in gozda, ki sta ga priredila VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakul- tete in Splošno združenje gozdnogospodar- skih organizacij SR Slovenije 19. in 20. novembra 1987 na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani. O nekaterih svojih estetskih »srečanjih« z go- zdom sem v tej reviji že pisal (4), a so se mi po poslušanju seminarja porodile na to temo še nove misli. Saj se nam tudi gozd vsak dan prikazuje v drugi luči in drugi izrazni podobi. Znanost o lepem imenujemo estetiko. Estetsko kot vrednostni pojem izraža ·celo vrsto čustvenih odnosov, ki temeljijo na človeški biološki, psihološki in socialni biti. * L. E., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU 230 G. V. 5/89 Izvor estetskih doživetij je v vidnih, zvočnih, besednih in drugih zaznavah. Estetiko go- zda pa opredeljuje ANKO {2) kot nauk o vseh vidikih lepega, povezanega z gozdom. Doživljanje lepote je ugodje, vendar so za to doživetje različni ljudje različno ))od- prti<<. Slikarske razstave in koncerte obi- skuje le manjšina. Podobno je z estetskimi vrednotami gozda: doživljajo jih le nekateri ljudje. Čeprav so naši predniki živeli v gozdu in ob robu gozda, je današnji mestni človek od gozda zelo odtujen. Očitno mu mesto nudi več in silnice, ki ga vežejo nanj, so močnejše od tistih, ki ga povezujejo z naravo, tudi z gozdom. Zato se tudi mesta tako razraščajo, medtem ko se podeželje vse bolj prazni. Nekateri vplivi na razporeditev ljudi v prostoru: Razlogi, ki vplivajo na to, da živi ve- čina ljudi v urbanih naseljih (močnejši): - želja po življenju v večji skupnosti - ugodje komunalnih uslug - bližina delovnega mesta - kulturne ustanove - itd. Razlogi, ki nas trajno ali vsaj občasno vežejo na (gozdno) naravo (šibkejši): - gibanje na svežem zraku - beg pred mestno nesnago {materialno in moralno) - želja po tišini - stik z lepoto gozda - nabiranje gob in gozdnih sadežev - itd. Gotovo je tudi stik z lepoto gozda eden izmed razlogov, zaradi katerih ljudje zaha- jajo v gozd, za nekatere seveda bolj, za druge manj tehten. Po drugi strani pa človekova navezanost na gozd le ni zanemarljiva. »Sodobne razi- skave potrjujejo, da pridobitve civilizacije ne morejo popolnoma nadomestiti narav- nega okolja. Clovek se namreč nanj ču­ stveno in fiziološko popolnoma drugače odziva kot na kakršnokoli svojo stvaritev, stik z naravnim okoljem ostaja človekova prvinska potreba« {GOLOB, 5). V istem članku so objavljene tudi zanimive ugotovit- ve različnih anket. Iz njih je razvidno, da tako Slovenci kot Nemci, Avstrijci in Fran- cozi najraje zahajajo v gozdove in šele nato na morje, v gore ter k jezerom, rekam in livadam. DELITEV ESTETIKE GOZDA PO RAVNEH --------------- 1 ------------ l. VIDNAZAZNAVA 11. ZVOČNA ZAZNAVA 111. ZAZNAVAZDRUGIMI ČUTILI A Različna oddaljenost od opazovalca A. B Vrsta narave 1. Gozd, gozdna krajina 2. Prvine gozda 3. Detajli 4. Miniature B. 1. Rastlinski svet 2. Živalski svet 3. Neživa narava c. 1. Nedotaknjena narava c Povezanost s človekom 2. V gozdu je prisotno človekovo delo (gozdna pota, znamenja, posekan les, ... ) 3. Človek v gozdu, ko je gozd človeku Povezanost z letnim časom D Glede na umetniški način dojemanja E ? samo prostor za dejavnost {gozdni delavec, sprehajalec, nabiralec, lovec, ... ) č. 1. Pomladanski gozd 2. Poletni gozd 3. Jesenski gozd 4. Zimski gozd D. 1. Grafično videnje 2. Ekspresionistično videnje 3. lmpresionistično videnje 4. Gotski vtis 5. Renesančni vtis 6. Baročni vtis G. V. 5/89 231 Spomenik (C2 : A3) Smreke v megli (C1 : Č3) Sprehajalca (C3 :Č4) Svetloba meglenega jutra (03 : C1) 232 G. V. 5/89 2. POSKUS RAZVRŠČANJA GOZDNE ESTETIKE Ker se pojavlja estetika gozda na različ­ nih ravneh in v različnih oblikah, jo lahko tudi razveji mo in prikažemo njeno zgradbo. Predstavljena shema je le poskus delitve gozdne estetike, po kateri sem razporedil tudi fotografski del prispevka. Oznaka v oklepaju pri fotografiji pomeni pripadnost področju gozdne estetike po tej shemi. Tako si lahko tudi sicer razvrščamo fotogra- fije, kar nam omogoča lažje iskanje zažele- nih motivov. Popis in iskanje motivov si lahko uredimo tudi na računalniku. Pri dojemanju estetike gozda lahko dolo- čene ravni in prvine izrazitQ prevladujejo ali pa se poljubno mešajo. Menim, da je delitev gozdne estetike umestna. Kar razčlenimo, lažje obvladamo. To velja tudi za gozdno estetiko. Vprašanje je seveda, kako to narediti? Kot sem že poudaril, gre le za poskus takšne razčleni­ tva. Razčlenitev doreči je kaj zahtevna naloga in jo prepuščam času in boljšim strokovnjakom. 3. POBUDA GOZDNIM GOSPODARSTVOM ZA OSNOVANJE >>GOZDNIH GAJEV« Pri gospodarjenju z gozdovi postajajo »ostale« vloge gozdov vse pomembnejše. Tudi v Gozdarskem vestniku beremo: >>da gozdarji uspavani od zakonske zaščite de- lujejo vse preveč togo in zbirokratizirano, ... spremembe pa naj bi gozdarja resnično približale gozdu in naravi« (6). Prav o tem, kako približati čim več ljudi gozdu in lepoti gozdne narave, so veliko povedali tudi sami gozdarji (razpravljalci) na omenjenem seminarju. Gozdarji naj družbi ne bi posre- dovali le gmotne dobrine »kubikecc, ampak tudi duhovne dobrine njim >>Zaupanecc goz- dne narave. O enem izmed možnih načinov tega udejanjanja pa govori moj predlog. Predlagam, da bi zaradi poudarjanja estetske vloge gozda in povezovanja s širšo javnostjo gozdna gospodarstva (ali obrati) oblikovali večdesethektarske gozd- ne objekte z izrazito poudarjeno estetsko vlogo (kar pri nekaterih GG v skromni obliki tudi že obstaja). Ti objekti pa ne bi bili namenjeni samo obiskovalcem, ampak tudi gozdarjem, ker bi se v njih učili in izpopol- njevali pri negovanju estetske vloge gozda. Konec koncev bi se s posrečeno urejenim »gajem(( (morda je boljši izraz »parkcc ali »zeleni pas(() gozdarji tudi postavili. Drevje v nekdanjih grajskih parkih, s katerimi so se nekoč postavljali )>grajski((, nas še vedno navdušuje, spodbuja k izvedbi te zamisli. Takšen gozd ne bi bil enonamenski, deloval bi v vseh svojih vlogah. Estetsko vlogo bi tu gozdarji le izrazito poudarili, kar na celotni gozdni površini s prevladujoča lesnopridelovalno vlogo ni mogoče. Skozi takšne sestoje bi bilo primerno speljati tudi gozdne učne poti. Pri oblikovanju gozdnega parka oziroma gaja naj bi upoštevali (ne brezpogojno) tudi naslednje: - nenavadno oblikovano drevje, - nadpovprečno debelo ali visoko· dre- vje, - barvne kontraste (npr. brezov nasad pred nasadom iglavcev), - drevje, ki se odlikuje z jesensko barvi- tostjo (npr. rdeči hrast), - živo cvetoče drevje in grmovje (npr. divje češnje, črni trn), - tudi nekatere tuje drevesne vrste, ki so se pri nas že uveljavile (npr. tulipovec, mamutovec, različne jelke), - oblikovati je treba gozdne jase, s kate- rih lahko drevje zaznamo v celoti, - uredili naj bi ustrezne steze in postavili napisne table z okolju primerno vsebino. Navedeno značilno drevje bomo deloma našli že v naravnem gozdu, pogosto pa ga bomo morali šele posadili. Primerno rasti- šče, gozdna zasnova, gozdarjeva vnema, deloma tudi denar in razumevanje predpo- stavljenih so najpomembnejše prvine pri snovanju takega >>parka((. ln ker raste dre- vje počasi, potrebujemo poleg vsega nave- denega tudi čas. Dilema, ali poudariti estetsko vlogo ena- komerno v vsem gozdu ali tudi izraziteje v določenem ožjem predelu, gotovo obstaja. če se zgledujemo po naravi, vidimo, da so tudi same naravne danosti prav neenako- merno razporejene. Vzorna ureditev dolo- čenega predela gozda je tudi bolj opazna. G. V. 5/89 233 Moj zap1s Je le pobuda. O umestnosti osnovanja· »gozdnih gajev