PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 35 lir TRST, petek 18. avgusta 1961 Zahodne velesile in omejitev osebnega prometa v vzhodnem Berlinu Vlade ZDA, Vel. Britanije in Francije Protestirale v Moskvi zaradi Berlina V protestnih notah se poudarja kršitev četvernega statusa Berlina ter soodgovornost vlade ZSSR in držav varšavskega pakta za omejitvene ukrepe vzhodnonemške vlade, ne omenjajo pa se protiukrepi Uročile dan' ,Francija, Velika Britanija in ZDA so z. nedavni n, .ZJUtrai v Moskvi protestne note v zvezi točno prenr - repi vzhodnonemških oblasti, ki prak-zahodni prehod prebivalcev iz vzhodnega v Besedil 1 Berlina- istovetna°, ancoske protestne note, ki je praktično Seška vlaria°nima’ sta 3itl izrodili ameriška in an-'eposlanjčH, ^ glasi: «Po nalogu svoje vlade ima ve-fesen nači 0 Francije dolžnost priklicati na najbolj de Zsrr Pozornost vla-?vgusta^na.naslednje: 13. Neme " n °blasti Vzhodne Pe,ll]e avedle razne ukre-demark^-?30 Pr°met čez hodr- JS ° črto mpri 7Q. )Qriimi črto med za- skirn sekf^ektorP in sovjet-P°sledica °rjem Berlina. Te Oierju v. ortleJujejo, v raz-Solutm’ ni 36 zel° bhzu ab-s°vietskeEa prehod iz teh Setoorj- oria v zahod- s°lutn7 ni Je 2el° blizu ab- « Prepovedi, sektorja i ukrepov imesta- Uvedbo J.anska ?3n„ Je spremljala de-Ctte med demarkacijske P»rab0 poiT^otoi z znatno u- "ddelka sil in v°ia" ,*estilj v tk v’ ki so jih raz- 3U Šerlina namen na ozem- BerlintV četvernega sta-tMn^Berlina il°bol0.Aibarija til 70;„ v. fvuuvuu jju- 9zufti v Jaihcil četverni spo-5*1» 1949 fnW Vorku z dne 4. zu JUniia 194o pi’ ki 3lh ie S.‘Vet ZUnr^-,spreiel v Pari-M v®lesil rninistrov šti- ^dsonvar°dne pogodbe v veljavi i .vlado. ? 8i nilr'ni“uu- ■ Francoska M tnnir01! pristala vhietskoVel|®33 in obvezujejo i nit , • Francoska ,v„.“i tpoif.oli Pristala na to, li« °de gS)1 vs*liti omejitve SOV-°«marknla znotra) Ber- hortJetstom f1]ska črta med dtJI1',t'i solit6 °riem in za-dj 4v0j ktorji Berlina ni jih^tra ‘ Francoska vla- IW^edle2atu,Ukrepe’ ki so , oblasti Vzhodne ns 39, d» ij??zakon'te; pripo-sorifi^li 1 ,ania Pretenzijo, stJčlsii _ katere naj bi bil v "" 1)3 del -m . Berlina se-! tePuhiii6rnake demokra-vAahaja bke in da se Ber- »o^.pret^enem 0zemliu- Pi«,9ebi Wsf,nziia je že sama ciisVP5ga SDniV sl°vesno podirali ronah zuma 0 °kupa- iJ »H » ° Pole98coŠka6^ Berlina, ebla .. teEa vi?da ne more, Pošn- Vzlioi>riznah pravice *il vJanie ndKne. Homdije za p SovjetiJlovlh oboroženih De m Priznan- sektor Berlina. toeJl6mdije sJPoWasti Vzhod-vedn °Pravis* sprejete u-cev v Večjo . dejstvo, da istorodne «fvU« prebival- oivt0 ozetru^1 ht>če za-‘z w °d so 3e' Bazlogi za v, Pjih ,2?,anj: izhajajo "•im... * ezkoč Vzhodne "mi,,, Nemčije. Sodeč po skupni izjavi dežel varšavskega pakta, objavljeni 13. avgusta, »o o-menjene ukrepe priporočile vzhodnonemškim oblastem te iste države. Francoska vlada pripominja, da države, ki so se pridružile ZSSR in podpisale varšavski pakt, posegajo na ta način na področje, gl'>-de katerega nimajo nobene pristojnosti. Omeniti je treba, da ta izjava zatrjuje, da so ukrepe, ki so jih sprejele oblasti Vzh. Nemčije, uvedli v interesu nemškega naroda samega. • Težko je najti kakršno koli osnovo, na katero opreti podobno izjavo ali razumeti, zakaj naj bi se tikala dežel varšavskega pakta odločitev glede tega, kje tiči interes r.emškega naroda. • Očitno je, da Nemci, predvsem oni, katerim se s silo ovira svoboda gibanja, niso tega mnenja. Jasen dokaz tega bi dobili, če bi Nemci mogli svobodno uveljaviti svojo izbiro in če bi se načelo o samoodločbi uveljavilo tako v sovjetskem sektorju Berlina kakor v Vzhodni Nemčiji. Francoska vlada zahteva od vlade ZSSR, da se preneha s takimi nezakonitimi ukrepi; hkrati opozarja sovjetsko vlado na dejstvo, da ta enostranska sprememba četvernega statusa Berlina samo povečava napetost in obstoječe nevarnosti*. Zahodno-nemški tisk posveča precej prostora berlinski krizi in hkarti ugotavlja, da je med javnim mnenjem nastopila neka določena kriza glede zaupanja v zahodne velesile; bonnski »General An-zeiger* pa piše: «V preteklosti se je vedno zatrjevalo, da bodo na vsak udarec Vzhoda odgovorili z učinkovitim protiukrepom; danes pa so politični možje osupli, ko opažajo. da je polom te iluzije globoko deprimiral javno mnenje, ki so ga z njo pitali. Težko bo popraviti škodo, ki je tako nastala, tudi če bi še uspeli trdo udariti Ulbrichta po prstih. Dežnik, ki so ga bonnski študenti poslali Ken-neayju in napisi, ki smo jih bi ali na transparentih med protestnim zborovanjem v za- hodnem Berlinu, so znak razočaranja, ki danes zaskrblja \ise». Policija zahodnega Berlina javlja, da je preteklo noč zbežalo iz vzhodnega Berlina 9 agentov ljudske policije in en pripadnik delavske milice, ki so bili v službi vzdolž demarkacijske črte. Dr. Otto Dibe-lius, protestantski škof v Berlinu, ki je danes hotel iz zahodnega Berlina v vzhodni sektor, da bi se tam udeležil zborovanja voditeljev prote-stantovske cerkve, ni mogel čez demarkacijsko črto, ker so mu policijski agenti vzhodnega Berlina to preprečili. Na sinočnjem zasedanju sta olimpijski odbor Zahodne Nemčije in vodstvo nemške športne federacije sklenila, da ne bo prišlo do športnih srečanj med obema Nemčijama na ozemlju Vzhodne Nemčije, dokler bodo ostale v veljavi omejitve prometa, poštne in drugih služb med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, Jutri se bo vršilo izredno zasedanje Bundestaga, na katerem bo kancler Adenauer prečita’ uradno izjavo Berlina. Zasedanja se bo udeležil tudi župan zahodnega Berlina Brandt, ki bo posegel v diskusijo o tem vprašanju. O protestnih notah, ki so jih zahodne velesile danes izročile v Moskvi, je Brandt dal naslednji komentar; «Končno vendarle besede, ki so bile po. trebne.D V angleških političnih krogih se v vedno večji meri poudarja potreba po čimprejšnjih pogajanjih s Sovjetsko zvezo glede Berlina. Angleški zunanji minister Home, ki je sedaj na počitnicah na Škotskem, se bo jutri ali pojutrišnjem vrnil v London, kar dokazuje, da je angleška vlada mnenja, da je dozorel čas za začetek pogajanj, zlasti ker protestna zborovanja v zahodnem Berlinu in polemike med Adenauerjem in Brandtom zaskrbljajo angleške politične kroge, ki vidijo v tem vzrok za morebitne nove resne komplikacije. Nova vlada ZAR KAIRO, 17. — Naser je imenoval novo vlado, ki šteje 36 ministrov. V vladi je sedem podpredsednikov republike, ki bodo pomagali predsedniku Naserju pri upravi države. Prav to je glavna novost nove vlade. Vsak podpredsednik bo vodil poseben sektor uprave in sicer; Abdel Latif Bog-dadi — načrtovanje; maršal Abdel Hakim Amer — obramba; Neredin Kahale — proizvodnja; Zakaija Mohiedin — nadzorstvo de,a javne uprave; Husein El Hafei — nadzorstvo drugega dela uprave; Kamaledm Husein — krajevna uprava in Abdel Hamid Saraj — notranje zadeve. Pokrajina Sirija bo centralizirana ir bo v večji meri odvisna od Kaira kot doslej. Iz Sirije sta dva podpredsednika, Nuredin Kahale in Abdel Hamid Saraj, tudi od 36 ostalih ministrov jih je 14 iz Sirije. "Nova ministrstva so: za stanovanja in javne služnosti, za asuanski jez, za znanstvene raziskave in za deželne vlade. Orožje ČSSR za Gano? NEW YORK, 17. — Ameriška revija «News Week» piše, da je predsednik Nkrumah baje podpisal s češko vlado pogodbo za pomembno dobavo orožja. Po pisanju te revije bodo baje v kratkem natovorili češke topove in tanke za Gano. fllllllltllllllllllit|lllllltllllllllll|ll|||ll||||l||l!l|tl||||||||||tll|||||||||||||||||||||llll|||||||llllllll,l|]ll,„,llllll,l,l IHIIjllHlllliliiguiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiinujiiiiiHiii iiiiitiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii umu Zaključek medameriške gospodarske konference v Punta del Este ZDA: 20 milijard dolarjev v desetih letih Latinska Amerika: agrarne in davčne reforme Še en komentar beograjske «Borbe» o Berlinu Novo olje ki tli v centru Evrope Skrajni čas je, da se verižna reakcija ukrepov in protiukrepov odločno prekine - Bcrtrand Bussel o beograjski konferenci BEOGRAD, 17. — Znani britanski filozof in predsednik odbora protijedrskega gibanja, Bertrand Russel, je danes izrazil prepričanje, da bo beograjska konferenca označila začetek pomembnega razveja k uresničenju težnje narodov za odpravo napetosti v svetu. niške prevoze iz Zahodne Nemčije v Berlin čez vzhodnonemško ozemlje. «Tako je morala bonnska vlada zaprositi za odgoditev svoje akcije in ta grda povest se danes ponavlja: ponovno je Bonn tisti, ki brez soglasja s svojimi zavezniki sprejema nevarne odloke o nadaljni zaostrit- Mislim, je dejal Russel, da I vi krize in grozi ter pri tem V «Listini Punta del Este» se poudarja načelo, da finansiranje gospodarskega razvoja ne sme iti v korist neznatne manjšine Vladi ZDA ni uspelo izolirati Kube PUNTA DEL ESTE, 17. — Delegati 20 ameriških republik so danes podpisali «Listino Punta del Este», ki določa cilje in način programa «Zavezništ,va za napre-dek», ki bo prispeval deželam Latinske Amerike nad 20 milijard dolarjev finančne pomoči v teku naslednjih 10 let. Samo Ernesto Guevara, delegat Kube, ni podpisal «Listine», ki jo je Clemente Mariani, brazilski’ finančni minister, označil na zaključnem zasedanju konference za «revolucio-narno delo». Celotna vsota 20 milijard dolarjev,. ki bo dotekala bodisi iz javnih sredstev, bodisi iz zasebnih investicij, v glavnem pretežno iz ZDA, bo pomagaia deželam Latinske Amerike u-resničiti njihove načrte za gospodarski razvoj, ki bodo morali povečati njihovo proizvodnjo za 2,5 odstotka na leto. Hkrati pa države Latinske A-merike priznavajo nujnost vrste socialnih, agrarnih in fiskalnih reform, da bi gospodarski razvoj šej v korist najširših slojev prebivalstva, ne pa v korist neznatne manjšine fran """"I"!................. min..miniiii..............................i Po prekinitvi pogajanj v Lugrinu l coska vlada ponovno straši načrtom o razdelitvi Alžirije tod obnovitvijo pogajanj z začasno alžirsko vlado ? °»rambni svet sprejel vrsto ukrepov za okrepitev obrambnih sil v Nemčiji in doma la8ati franč~-’ dobro obveščenih krogov se je izve- ;?» X°tlm»So' 7a- f>>«° tST-' S0,“10,a' Alži«.‘aŽ ”« nSHS Se vestej1 S>lraip°trjuiiij,ih pa uradno bl neslavno naj bi osta- po tem bfe« neko obalno Vavh0 • ta I""™11 Alžir tej „p°vezan?a * b’3a u-^V^bi^^rancljo. 2ihti y®^U,vlnŠ!lsb,"ank ki n1 - !iio« E ve }}. ra2dpiu° a vlada baje namerava ponovno pred-pfediilrskeea , Alžirije, ker dosedanji poskusi rešit- tožif!,. biki fPrašanja z neposrednimi pogajanji med ie t“ke viaria ancoske vlade in predstavniki začasne žiriii ' Posk„„niso do sedaj privedla do uspeha in ker čaJ1 vzrwkus' da bi v Al---------------------— , t , ..... položaj dosegel takrat kritično točko. Zdelo bi se, da dogodki v Berlinu potrjujejo to de Gaullovo tezo. Po drugi plati pa predstavlja perspektiva razdelitve Alžirije, če že ne edino, vsaj najmočnejše diplomatsko orožje Francije kar zadeva alžirsko vprašanje, zlasti po prekinitvi pogajanj v Lugrinu. V Parizu se izraža mnenje, da stališče začasne alžirske vlade glede morebitne razdelitve Alžirije, ne bo več itako togo odklonilno, kakor je bilo pred nekaj meseci. Takrat je ta načrt naletel na' silovite proteste začasne alžirske vlade, ki so jo podpirali tudi njeni arabski zavezniki. Sedaj pa se zdi, da so nekateri elementi alžirskega osvobodilnega gibanja prišli do zaključka, da bi razdelitev končno mogla predstavljati začetek neodvisne in suverene arabske Alžirije, Kasneje bi «alžirska» Alžirija prej ali slei likvidirala francoski del Alžirije. Ostaja seveda še vprašanje Sahare, ki ga načrt o razdelitvi Alžirije ne predvideva. Kljub temu da francoski voditelji niso odkrili svojih namenov glede tega, ni dvoma, da nameravajo ohraniti status quo v severnoafriški puščavi; to pa tembolj, ker Pariz ni nikoli pristal na to, da bi Saharo smatrali za sestavni del Alžirije. V odg-vornih krogih pa se poudarja, da obstaja še vedno upanje v obnovitev pogajanj z začasno alžirsko vlado, kajti rešitev alžirskega vpraša- hNj al rODeiV lva'1 Fran-se t rskirm ■ hkrati s ti--eiHi y°teU v ‘plimam, ki 000o i coni n3 stalno na-, bUoVreCaib‘ bil° »krog Ir 8' M®Vr°Peir. • od te8a V1* povrž- °kr°s mi. paeia. SekoliKVrs‘na bi bila kH« °d u- h ,skrbno ’p ',A 8?stib Vseh m Pr°učil ta na-E‘»>i ved nerign°Vib Podrob-bj Sses oC,0l°mbevlml £očit’ tet, lvOrii aH del A IS Deux xUblika n«odvrin^Alžirije pa v, >ko. uvisno alžirsko Na napo, . ttfj* il aJ kb ” r a n c o s k a pai ' da a’ vendar n n3U H Vse n, 0 Pari, Pa sma' 1jar**ltev0it>ost® daPhre3 izfr- Pogaia ‘rskega Vn°Si8" s N atr ai’. P,,m-vprašaje >i£atraio nitlcni upada jNlle3' poKiteti Jektreba dje.'1 pteHa al*irskn zatrieva>. 6*dve6c> Jesenjo ,vpraSan]e n>n«nli «. V bo po mednarodni nja s pogajanji, kasneje pa kooperacija in asociacija s Francijo tako v Alžiriji, kakor v Sahari, ostajajo še nadalje glavni cilji de Gaullove vlade. Ce pa bi vsi ti poskusi propadli, je de Gaulle odločen držati svojo obljubo, da zagotovi samoodločbo Alžircem s sodelovanjem začasne alžirske vlade, ali brez njenega sodelovanja. V Alžiru je preteklo noc prišlo do 15 eksplozij plastičnega materiala, ki so povzročile precejšnjo škodo in ranile okrog 13 oseb. Med ranjenci je tudi neka noseča ženska, ki so jo prepeljali v bolnišnico v resnem stanju. De Gaulle je danes sklical na zasedanje obrambni svet, ki je sprejel vrsto ukrepov za o-krepitev francoskih obrambnih sil v Nemčiji in doma. Ti u-krepi, ki jih bodo objavili šele potem, ko jih bodo uveljavili, so postali nujni — pravi uradno sporočilo o sestanku zaradi napetosti, ki je posledica ukrepov, ki jih vzhodnonemška vlada uvedla v vzhodnem Berlinu in onih, ki bi jih utegnili uvesti v prihodnosti. Kljub tem ukrepom pa je francoska vlada pripravljena v svoje strani olfljšati «obsirno in iskreno mednarodno pomiritev, edino pot, ki vodi h koristnemu začetku pogajanj«. Smrtne obsodbe v ZSSR MOSKVA, 17. — Tri Ruse so danes obsodili na smrt z ustrelitvijo, ker so izvršili ((tolovajski napad na policijsko stražnico« O tein je poročal radio Moskva in dodal, da je to obsodbo izreklo sodišče v Muromu, vzhodno od Moskve. Druge tri obtožence so obsodili na 15 let zapora. V ((Izjavi ameriškim narodom« so obrazloženi cilji, sredstva in načela «Zavezistva M napredek«, ki temelji na prepričanju, da more parlamentarna demokracija bolje zajamčiti v svobodi blagostanje narodov Latinske Amerike. V prvem delu ((Listine« se določa nujnost gospodarskega načrtovanja. Ko bo program gospodarskega razvoja odobril neki v ta namen sestavljen odbor, bo zainteresirana država mogla predložiti program v proučitev Medameriški banki za razvoj (B.I.D.), da bi banka storila potrebne korake za dosego ustreznega tujega finansiranja. Postopek je določen tako, da zaščiti svobodo poedi-nih držav in je neobvezen. V dokumentu se določa tudi načelo nujne pomoči za dežele z relativno manjšim razvojem, ki bodo morale v roku 60 dni predložiti svoje zahteve. V drugem poglavju ((Listine Punta del Este« je podčrtana nujnost, da se postopno doseže gospodarska integracija Latinske Amerike na temelju načei, ki so bila določena s pogodbo v Montevideu, in kateri se je že pridružilo 9 dežel in države Srednje Amerike. V tretjem poglavju se določa nujnost koordinacije naporov raznih dezej in izvenkon-tinentalnih dežel v zvezi z stabilizacijo cen in osnovnih proizvodov. V dokumentu je še rečeno, da bo organizacija a-meriških držav sklicala do konca novembra na sestanek skupino strokovnjakov, ki bodo proučili možnost ustanovitve mednarodnega sklada za stabilizacijo dohodkov, izvirajočih iz izvoza, in ki bodo pripravili osnutek načrta za ustanovitev mehanizmov za kompenzacijo m finansiranje. v,wvflnau;n*u' in Političnih krogih v Washingtonu in New Torku so danes ocenili rezultate^ medameriške gospodarske konference in našli, da je v tej bilanci ravnotežje med aktivnimi in pasivnimi postavkami Med pozitivne postavke se šteje slovesen dokaz enotnosti in medameriške kooperacije; konkretno obljubo znat-nih stalnih finančnih prisnev-kov ZDA; obvezo dežel Latin-ske Amerike, da bodo uresničile nujne gospodarske in so-cialne reforme, da bi koristi načrta občutili «vsi sloji prebivalstva«. y V nekaterih finančnih in po-liticnih krogih ZDA pa se pojavlja določen skepticizem, ki izhaja iz okoliščine, da so obveznosti, ki so jih prevzele južnoameriške dežele, mnogo manj jasne in določene medtem ko so se ZDA obvezale za konkretno vsoto 20 mili-jard dolarjev v 10 letih. Ni prvič —■ se omenja v zgoraj omenjenih krogih —, da so latinsko-ameriške vlade obljubile radikalne agrarne, davčne in socialne reforme kot protiuslugo za ameriško fi-naneno pomoč; toda zelo po-gosto so to ostale le preproste obljube. Res je, da so v Venezueli začeli z drznim programom agrarne reforme, pa tudi v Braziliji se je predsednik Quadros lotil pogumno, med drugim, tudi davčne reforme;; Kolumbija črpa polovico svojih davčnih dohodkov iz davka na dohodek; tudi Bolivija skuša uresničiti davčne in socialne reforme; druge pozitivne pojave opažamo tudi v drugih deželah; toda v sploš- zej revolucije, gledališka dvo- nem rezultati niso najboljši, po mnenju teh opazovalcev, ki so spričo tega skeptični tudi glede rezultatov v prihodnosti. Res je sicer, da je financ na pomoč ZDA izrecno vezana na uresničenje obljubljenih reform; toda v teh krogih obstaja bojazen, da bodo siučaj-austile poiit.cne ocene moglo, kakor v preteklosti, vplivati na ZDA, da bodo dale finančno pomoč tudi v primeru, da dežele Latinske Amerike ne bodo držale svojih obljub Kar zadeva politično plat pa se v omenjenih krogih pripominja, da so ZDA skušalp izolirati vlado Fidela Castra' toda glede tega je medame-riška konferenca razočarala mnoge opazovalce, ker so morali ugotoviti, da je Kubo odkrito podprla ne samo Brazilija, ampak tudi drugi pomembni člani latinsko-ameriške skupnosti. Sedaj je povsem očitno, da bi morebitni ukrepi Washingtona proti Kubi ne naleteli na naklonjenost tem manj pa na pritisk držav Latinske Amerike. Nemški revanšistični razglas «Volkodlaka» DUNAJ, 17. — Danes sta na Dunaju eksplodirali dve ♦plastični bombi*. Policija je našla na kraju atentata letake v katerih je med drugim rečeno : • Ljudje, osvestite se! Do kdaj bomo še gledali sudetsko zemljo, Vzhodno Prusijo zasedeni ,s tujimi tolpami? Mislite na našo veliko in slavno zgodovino! Spomnite se nadvojvode Karla, ki se je boril z velikim Napoleonom! Spomnite se Avstrijca Hitlerja, ki je raztrgal sentžermanske verige in dosegel za svoje ljudstvo pravico samoodločanja! Odločite se napadite parlament in pošljite k vragu diktatorsko skupino poslancev 1 Odstranite absurdne meje, ki so jih postavili zaradi strahu pred prerodom naše moči1 Avstrijci, Prusi, bratje! Borimo se ramo ob rami za o-svoboditev nemške zemlje! Proč s Kreiskim, Ulbrichtom in Adenauerjem v senci, iz katere jih je poklicala skrb za iskanje zaveznikov! Mi nc-čemo s svojo krvjo ščititi spanje newyorčanov, nočemo nositi puške za Hruščeva! Oni ne smejo deliti Avstrije s prisiljeno nevtralnostjo, ne smejo oslabiti Nemčije! Pred vami je danes mladina, ki je tila 15 let varana. Ona je pred vami, da bi maščevala Nemčijo S silo orožja in mi bomo z veseljem vrgli naša življenja na tehtnico!* Podpis: « Volkodlak*. Sukarno zahteva nizozemsko Novo Gvinejo DŽAKARTA, 17. — Predsednik Sukarno je danes pozval Nizozemsko, naj •prostovoljno in miroljubno prepusti u-pravo zahodnega Iriana (nizozemska Nova Gvineja) Indoneziji*. Ko je govoril ob priliki dneva neodvisnosti, je predsednik Sukarno dejal, da indonezijski narod ne more več potrpežljivo čakati. Po govoru, ki j® trajal tri ure, je Sukarno položil temeljni kamen narodnega spomenika, ki bo visok 120 metrov in za katerega je napravil načrt on sam, V zgradbi bo tudi mu- rana, na vrhu pa bo stalno gerel 9 metrov visok plamen. «»------ Kolera v Ilonkongu HONKONG, 17. — Hon- kongu grozi kolera: dve osebi sju podiegu tej bolezni, odkrili pa so še nadaljnja dva sumljiva primera. Iz strahu pred epidemijo so se prebivalci mesta takoj podvrgli cepljenju proti koleri, oblasti pa so uvedle sanitarne ukrepe, zlasti kar zadeva pripravo in razdeljevanje prehrambenega blaga. Pojav te strašne bolezni je posledica epidemije, ki je nastala v kitajski provinci Kvan-tung, ki meji na Honkong. Podobne zaščitne sanitarne ukrepe so uvedli tudi v portugalskem oporišču Makao, ki prav tako leži bližu Honkonga. «»------ Kločko se ne vrne v SZ OTTAWA, 17. — Dr. Mihail Antonovič Kločko, sovjetski znanstvenik, je zaprosil in dosegel politični azil v Kanadi. Na zahtevo treh predstavnikov sovjetskega veleposlaništva v Kanadi, je imel Kločko daljši razgovor z njimi. Skušali so ga prepričati, naj se vrne v domovino, a jim to ni uspelo. so izvenblokovske države sposobne za veliko blagodejno vlogo pri zmanjšanju sedanje svetovne napetosti*. Kairski časopis »Al Akbad* piše, da bodo na sestanku v Eeogradu razpravljali o najnovejšem momentu v razvoju mednarodnega položaja. V svojih resolucijah bo beograjska konferenca navdihnjena izključno v interesu miru na svetu nikakor pa z interesi posameznih držav. »Posebni ramen tega zgodovinskega sestanka pa je, da z vsemi sredstvi prispeva k odstranitvi blokovskih nasprotij, ki predstavljajo vzrok nemira in zaostritve hladne vojne ter da razširi pot konstruktivnega mednarodnega sporazumevanja*. Današnja »Borba* piše v svojem komentarju pod naslovom »Grožnje iz Bonna*, da niti v britanski, niti v velikem delu ameriške in druge zihodne javnosti uradnih krogov niso naletele na podporo zahodnonemške zahteve, da se na ukrepe Vzhodne Nemčije v Berlinu odgovori z najbolj odločnimi, predvsem gospodarskimi protiakcijami. Vendar obstaja precej hladnovojne teme med bonnskimi revanšisti, pa tudi njihovimi somišljeniki v drugih centrih Atlantskega pakta, ki niso maloštevilni niti brez vpliva. V Bonnu je tilo rečeno, da spadajo med te protiukrepe ne samo prekinitev trgovine, temveč tudi prepoved potovanja v Vzhodno Nemčijo, prepoved sodelovanja na velesejmu v Leipzigu in podobno. V Bonnu tudi trdijo, da to še ni popoln seznam sredstev, s katerimi se lahko odgovori na ukrepe Vzhodne Nemčije in Vai^ savskega pakta, ker se bodo razen teh zahodnonemških u-krepov upoštevali tudi skupni blokovski ukrepi v istem smislu. «Z eno besedo: Spiralo hitrega poslabšanja berlinskega spora, ki ima že značaj krize, ne samo da nihče ne prekinja, temveč se njeno vrtoglavo nevarno zavijanje nadaljuje*, piše glasilo SZDLJ. Nato »Borba* omenja, da se je že konec lanskega leta zgodilo, da je bonnska vlada skienila prekinitev trgovinske izmenjave in gospodarskih odnosov z Vzhodno Nemčijo, pa ji ostale zahodne države niso hotele slediti. Še več, bonnska vlada je prejela opozorile z Vzhoda, da bodo v primeru prekinitve trgovine, odpovedali vsi dopolnilni sporazumi, ki so povezani s trgovinskimi pogodbami. A ti konkretni dopolnilni sporazumi nadaljujejo oskrbo vsega Ber-iina z električno strujo, s pli- NEW VORK, 17. — Tudi danes se je sestala afriško-azij-ska skupina predstavnikov pri OZN in razpravljala o tunizijskem vprašanju. Prihodnji sestanek pa bo v ponedeljek tik pred prvo sejo izrednega zasedanja generalne skupščine OZN, na kateri bodo razpravljali o francosko-tunizij-skem sporu. Na današnjem sestanku so se omenjeni predstavniki sporazumeli o načrtu resolucije, ki jo bodo predložili na zasedanju in ki bo vsebovala naslednje točke: 1. Poziv Franciji, naj spoštuje zahtevo Varnostnega sveta OZN, da se morajo francoski in tunizijski vojaki umakniti na položaje, ki so jih držali pred 19. julijem. 2. Tuniziji je treba priznati pravico, da zahteva umik tujih čet, ki se nahajajo na nje. nem ozemlju proti volji tunizijske vlade. 3. Priporočilo, naj se začne-r.om in z vodo, pa tudi želez- jo takoj francosko-tunizijska (IIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIlIllIltlllllllllllllllllllllllllllliiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiilMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiinui,,, ,11111,11, nun poskuša demonstrirati svojo moč in postaviti svoj bloK pied izvršena dejstva*, pravi list. • Ko torej Adenauer trdi, da bo izvajanje ukrepov, ki jih on zahteva, pomenilo udarec vzhodu in ko poskuša pritegniti na to linijo ves NA TO, potem poziva on na zelo nevarno igro, katere učinek lahko bolj pomeni dajanje novih povodov za padanje v odprt spopad kot pa povzročiti nepremostljive težave vzhodnonemškemu režimu*. »Borba* takole zaključuje svoj komentar: «Do kdaj bo-un ukrepi in protiukrepi sejan strah okrog Berlina? Pogajanja se odlagajo zaradi zahodnonemških volitev — trdijo krogi NATO. Toda med tem ko pobude za pogajanja mirujejo, se dodaja novo olje na ogenj, ki tli v centru Ev-repe. Skrajni čas je, da se virižna reakcija ukrepov in protiukrepov, borbe za ugled, za priznanje lastne veličine in za podobne pobude, odločno preneha*. «»------ Mednarodni mladinski pohod v kraje NOB BEOGRAD, 17. — Okrog 120 mladeničev iz 24 držav bo danes odšlo na pohod po Jugoslaviji, kjer bodo obiskali znamenite kraje iz narodnoosvobodilne vojne. Pred odhodom je bilo včeraj v Beogradu zborovanje, na katerem je govoril predsednik Ljudske mladine Jugoslavije, Mika Tripalo, ki je poudaril pomen tega mednarodnega pohoda in izjavil med diugim da Ljudska mladina Jugoslavije vzdržuje stike z nad 400 mladinskimi organizacijami na svetu. RIMINI, 17. — Danes je bila svečana komemoracija treh rodoljubov, ki so jih Nemci pred 17 leti ubili na trgu v Riminiju, ki nosi danes njih ime. Po mestu je šla povorka s senatorjem Zanninijem na čelu, ki je položil venec ob vznožju spominske plošče. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii Priprave na izredno zasedanje gen. skupščine OZN Afriško - azijski predlog resolucije Predlog vsebuje tri točke: 1. umik čet na položaje pred 19. julijem, 2. Tunizija ima pravico zahtevati dokončno odstranitev tujih čet in 3. takojšnja pogajanja Včeraj popoldne v Aversi pri Neaplju Med igranjem je bomba ubila 7 otrok in 60-letno žensko Otroci so se igrali v nekem dvorišču, kjer so staknili bombo v kupu starih smeti NEAPELJ, 17. — V mestu Aversi se je zgodila danes pozno popoldne strašna nesreča. V nekem dvorišču blizu preture se je igrala skupina otrok, ko je nenadoma eksplodirala neka bomba in ubila sedem otrok in 60-letno žensko Mrtvi otroci so: 7-letna Gina Coscione, 5-letni Antonio Fucci, 13-letni Armando Loi-ro, 9-letni Gerardo Becchinan-zi, 5-letna Giuseppina Coscione, Ginina sestra, 13-letni Vin-cenzo Brusciano, in 7-letna Elena Becchinanzi, ki je zadnja umrla v bolnišnici. Prva dva otroka sta bila mrtva takoj Ime umrle žene pa je Luisa Gallucci poročena Cava-gnuolo. Zelo težavno je bilo ugotavljanje imen otrok. Toda _ še vedno se ne, ali je med žrtvami tudi 8-letni otrok Antonio Volpe, sin vratarja na preturi, ki ga starši ne morejo najti. Njegov oče Raffaello je namreč našel košček o-trokove majice in košček hlač, za katere trdi, da jih je nosil njegov sinček. Ker ni nobenih drugih sledov, se predpostavlja, da je eksplozija o-troka popolnoma raznesla, vendar pa nekateri mislijo, da so morda otroka odnesli ranjenega med strašno zmedo. ki je nastala po eksploziji, v neko drugo bolnišnico v okolici. Pogreb osmih otrok bo ju-tn na občinske stroške. Občinska uprava je proglasila v občini Aversa splošno žalovanje. Prizori, ki so se dogajali po eksploziji, se ne morejo opisati: matere, očetje, sorodniki, ki so pritekli na kraj nesreče ali pa v bolnišnico in mrtvašnico, kjer so ležala trupla razmesarjenih otrok, so vzbudili globoko sočutje vseh navzočih. Se vedno traja preiskava, kako je prišla bomba v roke otrok. Zdi se, da so jo otroci našli v kupu smeti, ki so ležale že dolgo let na dvorišču, Iz Neaplja so poklicali strokovnjake za topniške bombe. Nekatere osebe vedo povedali, da so bivali na dvorišču med vojno večkrat vojaki raznih narodnosti, a leta 1946 je bilo področje večkrat bombardirano in več poslopij je bilo porušenih. Morda gre za bombo, ki med bombardiranjem ni eksplodirala. V bolnišnici ležita še dva otroka stara 3 in 4 leta, za katera pa zdravniki pravijo, da sta že izven nevarnosti. Vsi mrtvi in ranjeni otroci so zelo revnih staršev, ki nimajo vsi niti svojih stanovanj v bližini. Pravijo, da če bi Luisa Gallucci prišla trenutek prej, bi morda otroke rešila, tako pa je eksplozija tudi njo ubila. Druge podrobnosti še niso znane. nuni umi,,,,,...............................................................................„„„„„„ « EXPLORER XII » To je že peti ameriški satelit, ki so ga uspešno izstrelili z raketo «Thor Able» CAPE CANAVERAL (Florida), 17. — Danes zjutraj so iz. strelih izstrelek «Blue Scout«. Izstrelitev je prva izmed treh, s katerimi bodo proučevali žarčenje. To proučevanje bo nudilo sredstva za izdelavo sistema, s katerim se lahko lokalizirajo eksplozije atomskih ali vodikovih bomb. Toda zdi se, da je poskus izstrelitve propadel, čeprav so vsi štirje stadiji rakete funkcionirali, vendar sprejemne radijske postaje niso mogle priti v stik z izstrelkom. Rečeno je bilo, da novinarji ne bodo prejeli drugih vesti, dokler ne bodo proučeni podat- ki, ki so bili sprejeti v prvih minutah izstrelitve. Pozneje je NASA (Nacionalna agencija za letalstvo in vesolje) uradno potrdila vest, da sc včeraj v Cape Canave-ralu izstrelili satelit «Explo-rer XII«. Satelit je že v orbiti, ki je zelo eliptična z a-pogejem 50 tisoč milj (80 tisoč km). Najnovejši satelit je že šesti, ki so ga izstrelili z raketo «Thor-Able». Podrobnih podatkov o satelitu še ni. NASlA je le sporočila, da je začel danes zjutraj z drugim krogom okrog Zemlje. Prvi krog je «Explorer XII« opravil v 31 urah. pogajanja za končno rešitev spora. Nemirna noč v Južnem Tirolu BOČEN, 17. — Orožniki so sroročili, da je stražnik na nekem železniškem mostu čez A-dižo prejšnjo noč ob 0.45 uri opazil neko osebo, ki je hotela zbežati. Stražnik je videl hkra. ti tudi neko luč, ki se je oddaljevala. Ko je zaklical, naj se ustavi, sta oba neznanca začela bežati in orožniki so ju zaman zasledovali, kljub temu da so za njima streljali in odvrgli tudi dve ročni bombi. Do streljanja je prišlo isto noč tudi v Silandru v dolini Venosta blizu proge Meran-Malles. «»----- Saragatova vera RIM, 17. — Saragat je danes javno zanikal vse vesti, ki so se pojavile v zvezi z njegovim verskim prepričanjem v zadnjih tednih, zlasti pa trditve v članku, ki je izšel v znani ilustrirani tedenski reviji «Oggi». Zanikane vesti trdijo, da je Saragat, ki je bil doslej brezverec, postal nenadoma dober katoličan. «»----- Pujsek s človeškimi udi CAGLIARI, 17. — V Illoraiu na Sardiniji je svinja skotila tudi pujska s prednjimi nogami ki sta bili podobni človeškim rokam. Leva predn’a noga je popolnoma enaka človeški roki s petimi prsti, od palca do mezinca, medtem ko ima desna noga štiri prste, brez mezinca. Ostali del telesa je povsem normalen. Pujsek se je skotil živ, a ga je kmet ubil. Prednje noge so ohranili zaradi proučevanja. n«—— RIM, 17. — Predsednik vlade Amintore Fanfani, ki je na oddihu v Camandoliju, je sprejel danes britanskega letalskega ministra Petra Tor-nycroftc. AOSTA, 17, — V hribih iznad doline Aoste je prejšnjo noč do višine 2500 metrov zapadel sneg in hkrati je pladla tudi temperatura. Sneg so o-pazili tudi na sedlu Velikega Sv. Bernarda. 15-le(ni črnec obsojen na smrt MONTICELLO (Georgija), 17. — Črnski deček, ki je i-mel komaj 15 let, je bil obsojen na smrt, ker je s strelnim orožjem ubil 72-letnega belokožnega kmeta. Na električni stol ga bodo privezali 22. septembra. Porota ki so jo sestavljali samo belci je spoznala dečka za krivega, ni pa . P/ipcnočUa predsedniku sodisca, naj bi bil prizanesljiv, in ga tako prisilila, da je izrekel smrtno obsodbo. Vreme včeraj: najvišja temperatura 22.5, najnižja 15.2, ob 19. u-rj 2:1; zračni tlak 1007.8 rahlo raste, veter 7 km zahodnik, vlage 44 odst., nebo 6/10 oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 18. avgu ta Helena . Sonce vzide ob 5.07 in zatone o° 19.09 Dolžina dneva 14.02. Luna vzide ob 11.54 in zatone ob 22.li Jutri, SOBOTA, 19. avgusta Ljudevit Po podatkih trgovinske zbornice Letos mani pristaniškega in železniškega prometa V letošnjih prvih sedmih mesecih je šlo skozi tržaško pristanišče skupno 2.952.215 ton blaga, lani pa 3.035.933 ton - Promet v prvi polovici avgusta Tržaški pomorski promet se je v mesecu juliju nekoliko zvišal v primerjavi s preteklim junijem. Skupno je v juliju šlo skozi naše pristanišče 409.825 ton (izkrcanega blaga je bilo za 320.920 ton, a vkrcanega 88.955 ton), medtem ko je junijski promet znašal 341.767 ton. Da dobimo jasnejšo sliko o gibanju prometa v našem pristanišču, naj navedemo podatke za vseh sedem mesecev le tešnjega leta: mesec ton januar 405.035 februar 410.609 marec 401.865 april 501.880 maj 457.492 junij 341.767 julij 409.825 Iz te razpredelnice je razvidno, da se je v skoraj vseh mesecih letošnjega leta pomorski promet gibal nad 400 tisoč tonami. V mesecu aprilu je dosegel celo pol milijona ton, v juniju pa je padel zelo nizko, na manj kot 350 tisoč ton. V preteklem mesecu smo bili torej priča določenemu izboljšanju, kar pa še ne pomeni, da bo pri tem c-stalo. Ne more se govoriti namreč o neki težnji, ki bi izvirala iz nekega spremenje- nega stanja v odnosih med tržaškim zaledjem in našim pri star.iščem. Da je temu tako, dokazuje tudi dejstvo, da je bil lanski julijski pomorski promet precej višji od letošnjega, saj je dosegel 463.873 ton. Tudi v prvi polovici avgusta se splošne težnje k upadanju niso spremenile. V tem razdobju so namreč zabeležili skupno 173.000 ton pomorskega prometa. Ce ne bo prišlo do nenadnega preobrata, potem lahko računamo, da bo promet v avgustu znašal o-krog 350.000 ton, kar je spet izpod splošnega letošnjega povprečja. Zelo verjetno pa je, da ne bo prišlo do bistvenih sprememb. Pričakujejo sicer, da bo avstrijska težka industrija spet začela uporabljati naše pristanišče za izvoz svojih proizvodov v prekomorske dežele, toda ta perspektiva se ne bo uresničila v kratkem času. Prav tako je pričakovati, da se bo šele v prihodnjem mesecu nekoliko poživel promet z grškim sadjem. Težnjo k upadanju prometa pa dokazuje še prav posebno okoliščina, da smo v prvih sedmih mesecih letošnjega leta zabeležili določen padec v primerjavi z istim razdobjem v letu 1960. To najbolje dokazuje naslednja razpredelnica: izkrcano blago vkrcano blago skupno januarjulij 1961 2.261.743 690.410 2.952.153 januar-julii 1969 2.332.085 703.848 3.035.933 nje te naše zelo važne gospodarske dejavnosti. O tem sicer smo že mnogo pisali, toda še in še bo treba poudariti, da mora državna oblast v najkrajšem času sprejeti take ukrepe, ki bodo popolnoma spremenili dosedanje razvojne težnje. Julija 449.000 prehodov V preteklem juliju je preko obmejnih blokov v tržaški pokrajini prešlo mejo 449 tisoč oseb, ki so v posesti propust-nic. Promet je velik tudi v tem mesecu in dosega ob nedeljah do 20 tisoč prehodov na bloku v Škofijah. Znaten je porast motoriziranega prometa v Trstu. Na desettisoče Tržačanov se podaja na severno-zapadno obalo Istre. To je vzbudilo pozornost onih krajevnih političnih krogov, ki so bili naklonjeni videmskemu sporazumu o malem obmejnem prometu, da bi vsaj v poletnih mesecih povišali število potovanj na mesec, ki so sedaj omejena le na štiri potovanja. Želeti bi bilo, da bi vsaj za prihodnjo poletno sezono obe podpisnici videmskega sporazuma vzeli v pretres nadaljnjo sprostitev sporazuma. Koristna pobuda Natečaj «A. Illersberg» odslej za vso državo Zakaj ni v Trstu prireditev z mednarodno udeležbo? Tukajšnje ravnateljstvo RA1-TV je obvestilo tržaškega župana, da bo imel natečaj «Antonio lllersbergn za kompozicijo ljudskih zborovskih pesmi s prihodnjim letom vsedržavni značaj in ne bo več omejen samo na glasbenike iz Julijske krajine in Furlanije, kot je bilo to doslej. Zupan je z zadoščenjem sprejel na znanje, da se je ta natečaj tako uveljavil. S tem bo ostala živa tudi tržaška glasbena in folklorna tradicija. Obenem je župan izrekel željo, da bi tudi tekmovanje zborov v deželnem okviru imelo še večji u-speh kot doslej in da bi se tudi število sodelujočih še razširilo. Prav gotovo je treba pozdraviti vsako pobudo, ki daje našemu mestu na kateremkoli področju vsaj nekoliko več veljavnosti. Saj moramo vse preveč časa v letu občutiti, da smo zlasti na kulturnem področju dokaj provincialno mesto. Deloma nas tega občutka rešuje operna sezona in nekaj kvalitetnih koncertov, ostalih prireditev pa je že zelo malo. Letos bi lahko šteli sem razstavo cerkvene umetnosti, nastop ruskega baleta «Berjoz-ke» in potem smo menda skoraj pri koncu. Natečaj ((Antonio Illersberg» se je doslej že lepo uveljavil. Predvsem je javnost sledila tekmovanju zborov, katerega se je lani udeležil tudi slovenski zbor ((Jacobus Gallusn pod vodstvom Ubalda Vrabca. Dosegel je tedaj kar najvišji možni uspeh in z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da niti pri žiriji niti pri videm- skem občinstvu, kjer je bil nastop, ni bilo predsodkov, ker je zbor pel — razen predpisanih obveznih pesmi — tudi spored v slovenščini. Nasprotno se spominjamo, da je zbor zvečer požel aplavz že v naprej pri napovedi pesmi, ki jo je občinstvo poznalo že s popoldanskega nastopa. Nekoliko manj je bilo javnosti znano, da so za lllers-bergove nagrade tekmovali tudi skladatelji. Natečaja pa so se smeli udeleževati samo komponisti iz Julijske krajine in Furlanije. Mogoče je uprava natečaja uvidela, da se na razmeroma omejenem teritoriju spet in spet oglašajo eni in isti komponisti; mogoče je bil kak drug razlog — vsekakor se nam zdi umestno, da se ta natečaj malo bolj popularizira in da se razširi krog tistih, ki se bodo odslej zanj zanimali. Ko pozdravljamo i^sako pobudo, ki daje našemu mestu več veljave, in ko ugotavljamo, da se vse preve občuti provincialnost Trsta, se nehote vprašamo, ali ne bi bilo mogoče v Trstu organizirati kakih prireditev z mednarodno udeležbo, in to kot tekmovanje. Ako to lahko prirejajo na Siciliji, kamor morajo vsi tuji gostje dolgo potovati, koliko laže bi to bilo v Trstu, ki je zelo blizu srednje Evrope. Lahko bi šlo za tekmovanje pevskih zborov ali plesnih skupin ali kaj podobnega. Ni nikakega dvoma, da bi imele podobne prireditve lep uspeh. Mogoče se bo našla v Trstu ustanova, ki ho začela razmišljati o čem podobnem. Uspel izlet po morju Tržaški in inozemski izletniki so se na parniku dobro počutili Zanimiv in posrečen izlet, ki ga organizira Pokrajinska turistična ustanova po Tržaškem zalivu Sinoči je bil drugi izlet po morju, ki ga je priredila Pokrajinska turistična ustanova. Kljub precej hladnemu ozračju se je na parnik «Vettor Pisani« vkrcalo mnogo Tržačanov in inozemskih turistov, katerih število se je še pomnožilo v Sesljanu, kjer je bii drugi pristanek. Ir, prav tu moramo izreči kritiko na račun pomorskih oblasti. V Sesljanu smo namreč ugotovili, da je pristanišče popolnoma v temi, saj niti na pomolu niso gorele svetilke. Posledica je bila, da je eden od holandskih turistov, ki letujejo v sesljanskem • campingu«, padel po stopnicah pomola in le s-tčnemu naključju je Dripisati, da si i-i razbil zobe au še celo kaj drugega. Vsekakor bi bilo zaželeno, da se sesljansko pristanišče in pomol, kjer pristaja parnik, vsaj ob dnevih izleta razsvetlita. V ostalem pa je izlet po morju zelo dobro uspel. Glavno zaslugo nosi nedvomno orkester. ki je med križa ret: jem po Tržaškem zalivu zabaval pisano družbo. Na parniku so r.amreč bili poieg Tržačanov tud. številni Nemci, Avs-rije;, Frtncozi in Holandci, tako da se je spočetka zdelo, kot da bi bili v Babiloniji. Toda polenta z ribami in vino, ki so ga točili po kozarcih ali pa v dvolitrskih steklenicah, ie pripomoglo, da se je kaj kmalu ustvarilo prijetno vzdušje, čeprav so si marsikateri v pogovorih s sosedi pomagali bolj Gornji podatki jasno kažejo, da je v primerjavi z lanskim lotom prišlo do precej občutnega padca pri tržaškem pomorskem prometu, kar dokazuje, da se ne nahajamo v razdobju razmaha in procvita Podatki, ki se nanašajo na pomorski promet, ne dajejo pravilne slike o dejanskem stanju, če se ne vzame v poštev železniškega prevoza. Podatki, ki jih je v tej zvezi objavila trgovinska zbornica za mesec julij, pa kažejo na občuten padec v primerjavi z lanskim julijem. Letošnjega julija so tržaške železnice prepeljale skupno 180.694 ton blaga (iztovorjenega blaga 68.692 ton, natovorjenega pa 112.002 ton), lani pa 228.013 ton Tudi če se vzame v poštev prvih sedem mesecev letošnjega leta ter se jih primerja s prvimi sedmimi meseci 1960. se splošna slika ne spremeni: letos 1.424.562 ton, lani 1.533.659 ton. Podatki o železniškem prometu so osnovne važnosti za razumevanje splošnih teženj v razvoju tržaškega pomorskega prometa. Kot je znano dela tržaško pristanišče v pretežni večini za razne države svojega naravnega zaledja, v prvi vrsti za Avstrijo. Prevoz blaga v, Trst in, U-,.'Trsta se vrši sicer tudk..s..t9vorniki, toda bistvene važnosti pa je še vedno železniški promet. Zgornji podatki kažejo še vedno, da tržaško zaledje izgublja interes do našega pristanišča ter išče druge luke, ki mu nudijo večje ugodnosti in koristi. Zato je vedno bolj aktualno vprašanje, kaj napraviti, da se prepreči prepada- miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiifiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Smrtna prometna nesreča tržaške družine Odvetnik Battino in njegova žena sta izgubila življenje pri Trbižu Z avtom sta na ovip,ru silovito trčila v avtocisterno - Šestletni sin Andrea pa je ostal pri življenju, a je dobil hude poškodbe Včeraj pozno popoldne se je na cesti med Trbižem in avstrijsko mejo zgodila huda prometna nesreča, pri kateri sta zgubila življenje tržaški odvetniki- Leo Battino, ter njegova žena Sonja roj-. Narobe, šestletni sin Andrea pa si je rešil življenje, a je dob,i hude poškodbe. Odvetnik Ba:tino se je vračal s svojo družino z izleta po Avstriji, kamor je šel -a veliki šmaren. Na nekem ovinku je avto «Giulietta» zavozil nekoliko proti središču ceste, ko je z nasprotne strani privozila avtocisterna, polna bencina, ki jo je vozil neki trža- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilKiiinmiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiHiiiiiiMiiiHiiiiii Odkrita skupina mladih tatov motornih koles Najstarejši ima 16, najmlajši pa 14 let . Z ukrade-nimi skuterji so se vozarili po mestu in okoliei Kot običajno so tudi letos v poletnih mesecih avtomobilske miši in tatovi motornih vozil povečali svojo dejavnost. Na raznih komisariatih javne varnosti so se iz dneva v dan kopičile prijave prizadetih lastnikov, katerim so malopridneži večinoma zvečer, pa tudi po dnevu ukradli motorna vozila. Zaradi tega so agenti letečega oddelka ojačili nadzorstvo in organizirali posebno skupino, ki je pazila le na avtomobilske miši in tatove motornih vozil. Tako je izvidnica omenjenega oddelka zapazila 13, t. m. ponoči blizu Ul. d’Alviano nekega mladeniča, ki se je mučil, da bi peš odpeljal moto-skuter. Agenta javne varnosti sta se mu približala in ga najprej vprašala, zakaj se ne odpelje z motorjem in čigavo je sploh motorno vozilo. Sti- r PRIMORSKI DNEVNIK UHEUNISTVO I KST UL MUNTECCH1 6-11 I'KI, K KO N 93 808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRI/NICA GORICA Ulica S Pellico 1-11. — Tel 33-82 UPRAVA IRS’1 - UL. SV. FRANCI SKA št 20 - Tel. št 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 Ur — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna J5U0 lir, celoletna 6400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din. me. sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno %0 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLH.I ADIT. DZS, Llub Ijana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami oanitl v Ljubljani 600-70/3-375 GUI.ASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravm 120 osmrtnice 90 lir — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi f naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT Trat v______________________________J rinajstletni Renato ni dobil pravega odgovora, zaradi česar so ga odpeljali na zasliševanje. Tako so kmalu odkrili, da je Renato član skupine mladoletnih malopridnežev, ki so že dalj časa kradli po mestu motorna vozila. Ko je dečko spoznal, da se mu ne splača lagati, se mu je odvezal jezik in je naštel celo vrsto nečednih podvigov. Razen tega je omogočil, da so agenti javne varnosti v kratkem prijeli še štiri druge njegove pajdaše, in sicer 14-let-nega Ennia G., 16-letnega Antonia P„ 14-letnega Lina P. in 16-letnega Giorgia B. Po kratkem zasliševanju so vsi priznali svojo krivdo in povedali, kje vse je bil njihov delokrog. Nato pa so še povedali, da jim je v nekem primeru pomagal 15-letni Aurelio I. Po zasliševanju so pobaline izpustili domov in jih prijavili sodišču; agenti policije pa so našli vsa ukradena vozila. Pobalini so namreč kradli mo-toskuterje, da so se lahko vozarili po mestu in okolici. Ko jim je zmanjkalo bencina, ali niso imeli več denarja za bencin, pa so ukradena vozila zapustili na cestah. Upati Je, da Jim bo to dobra šola in da bo služilo tudi za vzgled drugim pobalinom, ki se radi. vozijo z ukradenimi vozili ter večinoma kršijo prometne predpise. Razen tega pa bi morali taki primeri vplivati tudi na starše, ki dopuščajo, da se njihovi sinovi ponoči potepajo od doma brez nobenega nadzorstva. Velik del krivde nosijo namreč tudi starši, ki ne skrbijo za vzgojo svojih otrok. Trsi dobi središče n teoretično liziko? Objavljene so nadaljnje podrobnosti o mednarodnem središču za teoretično fiziko, katerega namerava realizirati v Evropi dunajska atomska a-gencija. V načrtih organizatorjev središča, za katerega je Trst postavil svojo uradno kandidaturo, je omogočiti srečanje med znanstveniki Zahoda in Vzhoda, z razliko z že obstoječima središčema v Ženevi in Dubi, ki ločeno zbirata znanstvenike obeh blokov. Izbira Trsta je bila že določena v marcu in bi morala biti uradno potrjena septembra. Izbira ima torej čisto poseben značaj, v kolikor je pri izbiri igrala vlogo predvsem geo-politična lega mesta. Tržaško središče bo odprto tudi raziskovalcem dežel, ki niso članice dunajske atomske agencije, kov je na primer Ljudska Kitajska in »nevezane države«. Predvidena je stalna prisotnost številnih znanstvenikov, katerim se bodo pridružili, za čas enega leta, še drugi znanstveniki. Skupaj bo središče imelo stalno kakih petdeset atomskih znanstvenikov. ški šofer. Šoferja nista mogla nikakor preprečiti nesreče. Trčenje je bilo strašno in odvetnikov avto je zaneslo kakšnih deset metrov v stran. Šoferji, ki so privozili mimo, so ustavili svoja vozila in priskočili ponesrečencem na pomoč. Battino je zaradi hudih poškodb bil pri priči mrtev, njegovo ženo in otroka pa so nemudoma odpeljali v bolnišnico, toda žena je med prevozom izdihnila. Tako si je rešil življenje le mali Andrea, ki pa si je zlomil levo nogo in rebra, zaradi česar se bo moral zdraviti 40 dni. Žalostna vest se je sinoči razširila po mestu in je napravila globok vtis, saj je bila tragično uničena družina odvetnika, ki je bil precej znan v našem mestu. «»------- Zgrajen v Tržiču nov plavajoči dok Včeraj je holandski vlačilec «Elbe» odpeljal iz Tržiča novi veliki plavajoči dok, ki so ga Jadranske združene ladjedelnice zgradile za podjetje «Of-ficina riparazioni e costruzio-ni navali« v Tarantu. Novi dok je dolg 242 m ter širok 45 m. V njem bodo lahko popravljali ladje do 28.000 ton nosilnosti, Tržiška ladjedelnica ga je zgradila v dveh kosih, ki so jih pozneje zvarili. Novi dok je popolnoma enak nekemu drugemu, ki so ga tržiške ladjedelnice zgradile pred nekaj meseci za neapeljsko pristaniško podjetje. «»------- Nezgoda kolesarja S kolesom se je včeraj popoldne ponesrečil 14-letni va- Lubenice naznanjajo jesen jenec Rodolfo Štolfa, ki stanuje v Drevoredu Elizejskih poljan 21 in se bo moral zdraviti dober mesec na ortopedskem oddelku. Peljal se je s kolesom proti Trgu Garibaldi, pa je treščil v avto, ki ga je vozii 25-letni Mario Deccni iz Ul. Settefontane 25, Kolesar si je pri padcu zlomil zapestje leve roke in se je pobil ter ranil po desni roki. bo otrok dneh. okreval nekaj Nenadoma se je otrok izmuznil materi iz rok V kliniko za dojenčke so včeraj popoldne pripeljali 15 mesecev staro Lauro Galtero-sa iz Ul. Del Prato 1, ki je dobila možganski pretres. O-trok je namreč padel s kamnitega podstavka na Trgu U-nita, na katerem je drog za zastavo. Mati je sedela in držala za roko hčerkico, ki pa se ji je za hip izmuznila iz rok in padla na tla ter se precej pobila po glavi. Prestrašena mati jo je takoj odpeljala v bolnišnico, pravijo pa, da ne bo hudega in da1 dneh. iiiiiiiiiitiiimimiiiini ......................... uit Delo letečega oddelka v juliju 200 oseb prijavljenih sodišču za razne prekrške Največ posla je imela policija z dolgoprstneži Smrtne posledice nerodnega padca Na ortopedskem oddelku je včeraj opoldne umrla 74-letna Ana Trevisan vd. Massimin iz Milj, ki so jo sprejeli v : ol-nišnico 12. aprila. Zenska si je tistega dne zlomila desno nogo blizu miljske lekarne, ko je nerodno padla, ker ji je postalo slabo. Z lambreto v francoski avto Ko se je včeraj dopoldne 22-letni Luciano De Rossi, ki stanuje na Proseku št. 412, peljal z lambreto po Ul. Udine proti središču mesta, je na križišču z Ul. Anastasio trčil ob avto, ki ga je z desne strani privozil 24-letni francoski turist Gianpiero Difaiet. Pri tem se je De Rossi pobil in ranil po kolenu leve noge, po desni roki in po čelu, a ne hudo, saj bo okreval v nekaj mm Ze pretekli mesec so prišle na trg prve lubenice. Tržačani pravijo, da lubenice oznanjajo bolj hladno vreme in da se bližamo jeseni. Toda prav po prihodu prvih lubenic je nastopila pri nas največja vročina, ki pa ni trajala niti do velikega šmarna. V teh dneh se je vreme ponovno ohladilo. Čeprav se je nebo lepo zjasnilo, so sedaj večeri še precej hladni in tudi sonce nima več tiste moči, ki jo je imelo še \ prvi polovici tega meseca. Vse kaže torej, da bomo imeli letos precej zgodnjo jesen, čeprav ni še rečena zadnja beseda, ker ti jo vreme zagode prav ledaj, ko si najmanj pričakuješ Agenti letečega oddelka kvesture in razni komisariati javne varnosti so imeli v juliju pedne roke dela, dosegli pa so tudi precejšnje uspehe, iz poročila, ki so ga objavili včeraj, je razvidno, da so v preteklem mesecu aretirali in prijavili sodnim oblastem nad 200 oseb, med katerimi prednjačijo tatovi. V preteklem mesecu so agenti javne varnosti našli razno ukradeno blago v skupni vrednosti 3.490.000 lir, naložili pa so 1521 denarnih glob. Kakor smo že omenili, sc agenti javne varnosti imeli predvsem opravka s tatovi, saj so aretirali in prijavili so-d:šču kar 33 oseb, ki so obtožene tatvine. Razen tega so aretirali ali pri jr vili sodišču eno osebo zaradi žalitve oboroženih sil, 4 osebe, ki so odnesle zaplenjeno blago, eno zaradi upora javnemu funkcionarju, dve zaradi groženj javnemu funkcionarju, dve zaradi žalitve javnega funkcionarja, dve zaradi posilstva, tri zaradi pohotnih dejanj, šest zaradi nesramnih dejanj, štiri zaradi prešuštvovanja, dve zaradi slabega ravnanja i družino, eno zaradi nameravanega umora, 25 zaradi povzročitve telesnih poškodb, 21 zaradi nenamerne povzročitve telesnih poškodb, 21 zaradi žalitve, 5 zaradi obrekovanja, osem zaradi groženj, osem zaradi ropa, sedem zaradi sleparije, dve zaradi prekrivanja ukradenega blaga, eno zaradi kršitve zakona Merlin, eno zaradi prosjačenja, 14 zaradi vinjenosti itd. Nesreča na delu Na delu se je včeraj popoldne ponesrečil 58-letni Giovan-ni Nadrah iz Ul. Sončim 110, ki so ga sprejeli na I. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti dober teden. Nadrah je bil zaposlen pri natovarjanju železniških tračnic na neki parnik v industrijskern pristanišču, pa ga je tračnica oplazila po glavi ter ga pobila in ranila. imiimimiiliillimimniiilMiiiHiiiinliiinimi OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. avgusta t.l. se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 7 oseb. RODaLI SO SE: Alessandra Feruzzi, Luisa Gatto, Rosanna Craizer, Donatella Livaldi, Franco Toso, Alessandro Panderosso, Dora Tomšič, Barbara Collerig, Luoio Mastracchio, Federico Bais. UiMR/U SO: 87-letna Elvira Canzler vd. Cena. 75-letni Antonio Prodani, 86-letni Gustavo Zinner, 81-letna Angela Rafaeli vd. Stabile, 62-letna Marcella Li-velig por. lerina, 63-letnt Gustavo Schvvarz, 75-letna Giuseppina Bencic vd. Trevisan. «»-------- NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAlabarda, Istrska ulica 7; de Leltenburg. Trg sv. Ivana 5; dr. Praxmarer, Trg Uniiž 4; Prendinl, Ul. Tizlano Vecelllo 24. ENAL0TT0 BARI 1 CAGLIARI X FLORENCA X 2 GENOVA 2 X MILAN 2 X NEAPELJ 1 PALERMO 2 1 RIM X TURIN 1 2 BENETKE 1 NEAPELJ II. 1 RIM II. X 2 7. rokami kot z jezikom. Pravijo, da so severnjaki ljudje mrtve in hladne narave. Toda prav včeraj smo imeli priliko ugotoviti, da to splošno mnenje ne drži, saj je bila na parniku skupina miadih Holandčanov, ki so vseskozi dokazovali prav naspi otno. Toda našega tržaškega temperamenta pa le niso dosegli! Orkester, ki je na križarjenjem imel glavno besedo, je poskrbel, da so Tržačani dali duska svojim glasovom! In lahko rečemo, da se domačini niso pustili prositi Izlet po morju je bil organiziran z namenom, da bodo izletniki občutili morsko svežino. Zal je bilo te še preveč in izletniki — zaviti v debele majice ali celo plašče — so se stiskali v zaprtih prostorih parnika ali okoli toplega dimnika. Toda kljub temu je lilo na izletu prijetno in toplo. Zlasti še, ker je bil pra vi užitek gledati, kako so na krmi parnika cvrli sardele n kalamare ter z velikim polen-tzrjem mešali polento v kotlu. Vsak izletnik, ki je kupil vozni listek za 850 lir (iz Ses-ijana je vožnja veljala 750 lir) je namreč imel pravico tudi do porcije rib s polento, ki so šle — kot smo se na lastne oči prepričali — zelo v slast. Škoda le, da je izlet po Tržaškem zalivu tako hitro minil. Najprej so se izkrcali ljudje, ki so vstopili v Sesljanu. potem pa je parnik odpeljal mimo nabrežinske, kriške in grljanske obale ter Miramara in Barkovelj spet na pomol ob glavni ribarnici, kjer so se izkrcali tržaški izletniki. Našim čitateljem bi priporočili, da vsaj enkrat napravijo taki izlet po morju in če se bodo prijavili v družbi, potem jim lahko že v naprej /aeotovimo. da se bodo v dveh aii treh urah potovanja res dobro zabavali. Cena izletu ni visoka (850 lir iz Trsta in isii lir iz Sesljana), zlasti še če upoštevamo, da je vsak izletnik deležen tudi dobre porcije rib in polente. Z malo fantazije si lahko predstavljamo to kratkotrajno potova-nie po Tržaškem zalivu kot snrogat za križarenje po Jadranskem morju. «»------ Danes in jutri Peppino di Capri na gradu Sv. Justa Tržačuni in turisti, ki se mudijo v našem mestu, bodo danes in jutri lahko prisostvovati na gradu Sv. Justa izvirni prireditvi ((Bussola on sta-ge». To vrsto «Mednarodnega varieteja« je letos izvedel Ser-gio Bernardini v največjih italijanskih gledališčih na prostem. V Riminiju, Riccioneju, Sanrei i in Benetkah je predstava doživela zelo velik u-speh. Povsod je bila zasedba polna in gledalci so večkrat zahtevali ponovitev raznih točk sporeda. Ce bo vreme lepo (v primeru slabega vremena bodo seveda odložili prireditev na naslednji dan), bo prireditev žela brez dvoma tudi v našem mestu popoln uspeh. To pa zato, ker v njej nastopajo vid. nejše osebnosti italijanskega varieteja. Med drugimi bo občinstvo poslušalo na primer Peppina di Capri. Nastopili bodo znani «Rockersn, Romano Mussolini in uAll Starš» s čistim ameriškim jazzom. Gledalce bo zabavala tudi skupina «5 brutos» s svojimi glasbenimi «gags». Na predstavi ne bo manjkal niti Alighiero Noschese, ki zna mojstrsko oponašati na stotine glasov. Najmlajši pa bodo imeli priliko poslušati Sergia Endriga, katerega smatrajo za pevca bližnje bodočnosti. Na prireditvi bodo nastopili tudi dve plesni skupini: Pariš Floor Show, ki je sestavljen iz krasnih Parižank, ter ((Charles Gor line Ballets z angleškimi «girls». Predprodaja vstopnic do 19. ure pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 36372 in 33547), a po 19. uri pri blagajni na gradu Sv. Justa. ( Šolske vesti ) Havnateijst« > Državne nižje industrijske strokovne Sole s slovenskim učnim jezikom v Trstu opozarja prizadete starše, da se vrši vpisovanje učencev In u-čenk za prihodnje šolsko leto 1961-62 za I. 14. in III. razred do vključno 25. septembra t.l. • # • Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vplsovanle za Šolsko leto 1961-1962 vsak dan od i*. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Laz-zaretio vecchlo št. 9 neprekinjeno do 25 septembra 1961. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. * * • Ravnateljstvo industrijskega strokovnega tečaja v Dolini Javlja, da se vrši vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9 do 13 ure v tajništvu šole. Za vpis v II. in BI- t- Je čas do 15. septembra. Ob vpisu mora učenec predložiti zadnje šolsko spi 'čevaio ln prijavnico, ki Jo oobi v Soli, vse druge listine lahko predloži učenec do 30. sep-ten bra. Učenrl, ki imajo popravljalne izt tte v septembru, se bodo vpisali tako) po opravljenih Izpitih. Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo, 20.VIII. ob 20.30 priredi na prostem v TREBČAH dramo v treh dejanjih JOŽKA LUKESA Prgišie Režiser: JOŽKO LUKES Scenograf: JOŽE CESAR Glasbena oprema: UBALD VRABEC * t * V torek, 22.VIII. ob 20.30 na prostem v TREBČAH komedija v treh dejanjih BRANISLAVA NUSiCA 5T »Vražji n«* «Dr.» Režiser: ADRIJAN RUSTJA Scenograf: JOŽE CESAR * * * V soboto, 26.VIII. ob 20.30 na prostem v TREBČAH otroška igra v treh dejanjih PAVLA G O L1E «SNEGULJČICA» Režiser: JOŽKO LUKES Scenograf: JOŽE CESAR Skladatelj pesmi: prof. KAREL BOŠTJANČIČ ( MALI OGLASI ) VAJENCE ZA TAPETNIKE, stare največ 16 let, išče resno podjetje. Predstaviti se pri Perizzi, Ul. XX. septembra 38. v torek ob 8. uri VAJENKE ŠIVILJE, stare največ 16 let, išče resno podjetje. Predstaviti se pri Perizzi, Ul. XX. septembra 38, v torek ob 8. uri. Nazionale 16 00 Sal Mineo. M Fenice 16.30 «Možje na L su», VValter Chian, J- ° * Er celsiot 16.0) «UKlopnica((1|l mora potopiti«. Japonski Grattacieio 15.30 «Moulin Jonn Huston, Jose ferr ' -Arcobaleno 16.00 «SaDvtaz Prepovedano mladini. ^ Supercmeiua 16 00 «Vsi , na palubi«. Pat Bone, c' scope tecnmcoior. ,|{> Alabarda 16.30 ((Sramotni ^ technicolor, R. MontalM»' Charisse . . Aurora 16,30 «Neutešljl'r.1 do j». Prepovedano mlad1" • Crisiailo 16.30 «Krvavi 1* tecnnucolor, Alan Eadd- ^ Garibaldi 16.30 »Steza Krut cinemascope, technicolor. Capitol 16.00 ((Pristaniška j ta«, Marlon Brando, Cobb Impero 16.30 ((Čarovnik »» Edgar VVallace. . .|Ci ii Italia 16.30 «Marisol, deK“ ^ Madrida«. Marisol. M-..jeit Massimo 16.30 ((Divizija born«. Prepovedano 01 Zadnji dan. j # Moderno 18.00 «Kadar * f vraštvo«. Franciosa Fa« 1 Ledong. Astoria 17.00 ((Jutri me besili«, J. Mac MurraL ^ Astra 16.30 «Begunec tl Fe«. ..i P1! Vittorio Veneto 17.00 Re ‘ ^ licijskih filmov: «T-M«d ^ kriminalom«, Dennis yj Ideale 16.30 »Maci t v dez „ klopov«, Chelo Alonso, ■color. j),f Marconi 16.30 na proste1" ^ ((Maščevanje Montecrista nicolor, Jean Marais. Lulli w> Abbazia 16.00 «Disciplinski ljon 999 (strafbatalion)*^ Odeon 16.00 «Riffifi mf31 v(0 mi«, Nadia Tiller. PreP“ no mladini. fi Skedenj 18.00 na proste"1 $ ((Mestni policaj«. Albe™ di. IZLET š) DAHOV! IV IMUNI* KV KI Ob priliki zlate poroke Kristine in Ivana Marije Kralj darujeta -družirai Kralj-Jogan 10.000 lir za Dijaško Matico. cceJt1 Prosvetno društvo v 3 j,j! priredi v nedeljo 10- s®1" |»* izlet v bolnišnico ((Franja Postojno. 3 Vpisovanje v društven'" j štorih vsak ponedeljek tek od 20.30 do 22. ure. * * * Izlet SPDT v Kamniško Bistrico | Slovensko planinsko dre'y Trstu priredi v soboto >" j ljo dne 2 in 3. septe®Br $ v Kamniško Bistrico, ko1 dišče za planinske izlete '^ manova vrata (Kamniško ^ na Korošico in druge J prelepih Kamniških P!an V;. ho,j v soboto dne 2. uri. — Vpisovanje kot °.jj11 v Ul. Geppa 9-II. v dnev. 1 rah, uiLUJlitJl iniSmi j fiH»- « predvaja danes 18. t. m. z začetkom ob 18. uri Tomahan, bojna sekira? (TOMAHAN, SCURE DI GUERRA) . GRAD SV. JUSTA N ŠTABE VELIKO DVORIŠ1 DREVI IN JUTP3i z začetkom ob Na predstavi nastopajo: ^ PEPPINO Ol GAPRl ^ »i govi kROCKERS* CflO BRUTOSii — ALIG*J pjO NOSCHESE — MUSSOLINI in «ALL ST / — SERGIO ENDRI^ 0 uPARIS FLOOR SHO^jj^ »CHARLES GOflL B A L L E T » Predprodaja vstopnic v osrednji blagajni Protti — tel. 36-372 in 38-547) Danes v «ARCO SABOTAŽA Režija: HARAlD 2*M°RSKj DNEVNIK — 3 — 18. avgusta 1961 Zanimiv in pomenben «skok» v sovjetski ekonomiji Sovjetski otrok s sladkorčki ne bo več jedel tudi dekrete 2a&j dnv * ,*’ pr°da kolo in v Moskvi1 u, ?’ da si more no kolo m UiPlti (ahko motor-’ čuje t-i-i- ko P°novno prou- mogel ti'6 in zve. kia bi ko motnnlmerno Prodati lahko® 0(jrn? ,kcd°' 2 izkupič-kolesa si ,.abkeSa motornega k motom 1 v Moskvi tež-^ k°!°-. ba bi ga '"ogel n*1!! vekkim dobičkom tega aaslufi*, vi6 drugje- °d te bunif kk°. da si mo- *ZaPorožec»tllinarni avtomobil ran»išlia n' * P misli in avtomobil pro- kupiti . “taPiekom. si more kai takT°Skovifo>. (‘o ^ Prehod ort* **0t naš d“ tVnin *Mosk°viča» (1100), stavha ge>> (19°0) ne pred-Veka, ki “ih. težav za el0‘ !P°znal Se 3e 2e tako dobro »jim 6 sovietskim notra-Bami, N°m, ia njeSovimi ce-priiatelii koncu ga njegovi večjem vidijo v nekem še v® ia , ^ °mobilu sinje bar-®a so n deco.pr°g°- ~ Takš-'ke Policij^ireC vozila soviet- PraVjj 'Ud* del l 3ma vsaka šala V 'etn n,;asn*ce- »Del resnice« dn^*?eru obstaja v ob- »a . °denih nesoraz-sicer niso s°dbi ba Sovi:;U,Cenib nesorazmerij vkem trgu- I3’0- »Del Pa 113 tr§ vpU' u •* «bSoHKeSniCe>> pa 3e tU" . "'i sn a ukrePov, s ka-skušali ta ne-In > bočiti. j^daIjili° Sm° se Precej , god'biCe , od humoristične s! ^osa1" prea'I na področ-i ? »a ,° vrednosti oziro-IS- Prjjj. ako ta zakon de-. °aa hi' Smo na PodriJčje Podi-n*go'kupno sredstvo, ; e*0(le vCje administrativne e tnano gospodarstvu. Kot u0iarstvoSj 3? sovjetsko gora«1' krogu * 3 Vedno vrte' » strogo centralizi- j* naaTtovaniraCiie in str°Se' ,, slo ta, n)a od zgoraj. To v#dWčki daleč, da so tudi ^tsk’ otrnS katorimi si so- stv °ZPakoClaSladi30 Usta’ no' t Za kreta ministr- aierim rtovanje, dekreta, tra?korčkovS!nie1.prolzvodnja na> s« in d v°l)evala. Sma. m Ctt°vani„’ mora popolno hi°te admn.Proi2vodnje da J? cen i'1?trativno določa-Se eSa vsak učinek boi je daak°na‘ dokazalo pa v različnih imJ* raz'ičnih tržnih 5“ dCča kol°aii avt°- ceno Vrednost, dru' C * ?o jim,- Pe glede na ^Oločili kot . )lma z načrti in de. tudi1 tako Proizvod- 1,1 ceno seV^^ejanT0133 med teo-Pisi, 2adnjihS m stanjem so S in _ mesecih v čašo- *V »oro4 to *** m — v časo' 'V Porodile' *■ ekonomisti vred« ‘alizmu 'Ve dislcusije. PeC08« lma zakon o To ieSV°l° veljavo ali srednje vpraša- t?h 'ei*i «** ra2iprav v šla = Mnenja ene skrajnosti >go. A z« ie .e ki AkartekOPOmii° pri n9 k8anizirai ei^'3i zr>anosti R6mnatetih nekaj diskusij, cele .°dPoru rtSe’ k'iub moč-ve acrtava:- ““gmatikov, lt| Pozi* c vednn rtu. socialistič- yedno bolj no-Pcm"'‘Uje 'to0 vredno- 3amattrž«6u dl r Ibštit' P» znani ba ga ie Vsetn ie bil V Poročilu adbos«!'OVa ocena1Ztraž.ena po' v (udi glede je 1 Proizvodnji. ^d^P^Propag^13*:310' da je Piorai da Je gand»*tična po- ».£5; »r™,™ sbe« za . temeljno tako « ProizvoriVe“anie socia-radj Ptavi „ .dnle: človek — Pjene!aVesti. ° dela za-tarn0 ‘hštitut Poro«ilu ome-*a: «)?ed d ol Pa danea be. aioč^ b vld‘m tud> »lede-‘ddi nlVlQgi sr, bo’j riara-n3a sl domska e pobude !v“i n°3° VaL PObuda ohra- Poln jP°st m zahteva sil0 azvoj». PartijSOvjetsketralnlrega komite-vo «Kom . . k°m h ^unistične 36 razpra- Neti ® ‘»kole. ml1.. zakliučil ?cv.eb trm0' ki Težko :0lPpat vbraniio T'"n a dbosll dnost” .KOncePt določen ih to J Zvodnj'i 1 v socialistič-*Pešil enom 1 obstaia in ateriai’n bi se p°- 'b3e P ol' ’nteres za Pato vil! 1° j® » 1 *2u’a sistem na,- Je ra-avtor-in-z to °v*č vajanja klasikov kot znanstvenega argumenta, ne da bi se pri tem jemali v poštev čas in pogoji, na katere se ti nanašajo, glasilo centralne-ga komiteta priznava da «v socialistični fazi je nujen mehanizem, ki temelji na odnosu blago - denar«, in da «ne-kateri voditelji gospodarstva, ki ne vedo kako aplicirati zakon o vrednosti pri določanju cen, pridejo pogosto do sklepa da zakon o vrednosti ne obstaja«. V praksi so te razprave potegnile za seboj predvsem me. todo načrtovanja in vodstvo gospodarjenja ekonomije: «Ne-kateri naši voditelji načrtujejo in vodijo gospodarstvo tako, da se opirajo izključno na administrativno moč ne da bi pri tem jemali v poštev objektivne zakone, ki obstajajo neodvisno od subjektivnih mnenj in želja. Takšna mnenja, ki so posledica pretirane vloge administrativnih oblasti pri reševanju gospodarskih problemov, lahko povzročijo veliko škodo v gospodarstvu«. Gre torej za kritiko, ki je nastala kot posledica težav na tržišču in ki napada bistvo načel, na katerih je doslej temeljil sistem vodenja sovjetske ekonomije. Sovjetska proizvodnja je s svojimi zmogljivostmi in s svojimi zahtevami dosegla že takšen obseg da je postalo nemogoče jo administrativno voditi in s pomočjo dekretov usmerjati ves njen razvoj. Ekonomski zakoni, ki so v tem razvoju prišli do izraza, so trčili ob metodo dosedanjega vodenja gospodarstva. Ugotovitev tega je privedla do popravkov, ki imajo bolj namen določene zunanje aspekte problema odstraniti, kot pa da bi segli k korenitemu reševanju problema. Ko se novi program KP Sovjetsko zveze loteva tega vprašanja, se sicer še enkrat opredeljuje za načelo ((državnega centraliziranega vodstva gospodarstva« toda dodaja, da je treba..odsle j .naprej., načrtovati od zgoraj le v splošnih smereh, in koordinirati določene načrte, torej načrte krajevnega značaja, skratka na nekakšen decentraliziran način. Gre za novo smer v načrtovanju, ki jo je treba v praksi šele uresničiti. Doslej je bilo storjenih le nekaj sprememb v načrtovanju izbire blaga za široko potrošnjo. Odslej ne bo več neki birokrat - načrtovalec iz svoje pisarne določal n. pr. barvo in vrsto čevljev, niti tega, kakšne sladkorčke imajo sovjetski otroci raje. Načrt se bo odslej sestavljal na temelju povpraševanja, ki ga bo trgovina na drobno nato prenesla trgovini na debelo. To se pravi, da se bodo jemala v poštev zahteve potrošnika. Novi program torej zaključuje razpravo o delovanju tržnega zakona. Dosledno s tem jbrogram partije zahteva, da se v gospodarstvu uvede kriterij ekonomičnosti. Kaže, da je administrativna metoda sovjetsko gospodarstvo stala preveč in da je postala za- vora za njegov nadaljnji razvoj. V določenem sovjetskem tisku se že nakazujejo predlogi za komercializiranje odnosov med podjetji, za to, da se namesto administrativne distribucije med podjetji uvede odnos ponudbe in povpraševanja ir to na način, da se zakoni ponudbe in povpraševanja spo. štujejo. Na tak način se je načela cela vrsta gospodarsko-socialnih problemov, ki so jih sedaj šele odkrili in priznali. Preden bodo tem problemom našli praktično rešitev, preden bodo našli nove strukturalne oblike, s katerimi jih bodo rešili, bo pa minilo še mnogo časa. Toda že sedaj je jasno, da teh novih problemov ne bo- do mogli rešiti le v starem okviru struktur in oblik kot se je to dogajalo na načelih birokratsko administrativnega vodenja. O novih oblikah in strukturah se ne govori še nič določenega, niti v programu, niti v teoretičnih člankih. Za sedaj se uveljavljajo le nova načela, ki bi jih hoteli vključiti v okvir starih struktur in starega mehanizma. Verjetno se bo naloga za očrtovanje novih struktur prepustila izkušnjam in praksi. Na vsak način pa sovjetski otrok ne bo več s sladkorčki jedel tudi dekrete državne komisije za načrtovanje, pač pa bo jedel čokolado, ki bo napravljena po njegovem okusu. FRANE BARBIERI Lov na kite je že industrija, ki razpolaga tudi z ladjami-tovarnami. Na sliki vidimo, kako so z neke manjše ladje za lov na kite s ((topičem« zadeli kita, ki se sedaj bori, da bi jim ušel. Toda zaman... V idiličnem fjordu Andalsnes na Norveškem Poslednja kolonija «pravih» kitolovcev Sicer lep in na videz bogat kraj ne more prebivalstvu dati kruha, zato so navezani le na morje - Lov na kite pa je ostal tak, ko je bil pred davnim Lov na kite je industrija, ali vsaj posebna panoga ribje industrije. Ljudje, ki se z lovom na kite ukvarjajo, se ne štejejo med navadne ribiče, pač pa se smatrajo za nekaj več. Sicer pa imajo za lov na kite tudi posebne ladje, ki so že prave tovarne. Že med samim lovom na teh ladjah ulov «predelajo». Ulovljene kite namreč predelajo v tolščo, kožo, meso in razne derivate, tako da pripeljejo na kopno že vse «sortirano». Posebno so glede tega znani Norvežani, Kanadčani in So vjeti. Da gre dejansko za pravo pravcato industrijo, nam pove sledeči podatek: V minu- lem letu so na vseh morjih polovili okoli 16 tisoč kitov Ta številka nam pove še veliko več, če vemo, da je kit fliiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiBaiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiinv(iiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiititiaiiiiiiiaiiiiaiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiaiiaiaiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiniaiiiiijiiaaiiiiiiiiiiuiKiiiiiiiiiiiaaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiibiiiiaaiaiiiiiiiiiiaiiiiiiiii>iii>ii>iiiiiiii>iiiiiii*iiiiii>ii>iiiiitiiiai*itiii* Tragedija 30 italijanskih vojakov ob Državni cesti štev. 7 «Naj boljši urbani st o svojem «junaštvu» Da bi se pri umiku pred Zavezniki rešil «italijanskega balasta», je dal postreliti skupino italijanskih vojakov - delavcev, ki so bili njegovi enoti priključeni mM® mm mm tim ■ tl;t 11 ii : »Najboljši urbanist v Evropi« Kurt Leibrandt malo pred aretacijo, ko je bil še zelo cenjena osebnost Aretacija nemškega profesorja Kurta Leibrandta, do katere je prišlo pred kratkim, je dvignila ogromno prahu. Kako tudi ne, saj gre vendar za osebo, ki ga smatrajo za najboljšega urbanista, kar jih i-ma Evropa. Kurt Leibrandt je namreč izdelal urbanistične načrte za celo vrsto mest, med katerimi so tudi Zuerich, Ber- lin, Basel, Atene, Ankara, Bonn itd. V zadnjih časih je sodeloval pri izdelovanju urbanističnih načrtov za Haag, Tokio, Muenchen in druga mesta. Nekaj zadnjih let je živel v Zuerichu kot docent na tamkajšnji politehniki, potemtakem gre zares za strokovnjaka. In vendar so tega visokega strokovnjaka pred l*etek 18. avgusta liMil Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.: Orkester Alberto Casamassima; 17.25: Pesem in ples- 18.15; Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Bartok: Koncert za orkester; 19.10: Komorni jazz: Oktet Val-dambrini; 19.30: Obletnica tedna; 19.45: Ansambel Dom Fron-tiere; 20.: Šport; 20.30: Od godal do harmonike; 21.: Gospodarstvo in delo; 21.15: Koncert operne glasbe; 22.: Jože Sera-žin: (cGioacchino Toma«; 23.00: Ansambli dixieland. Trst 12.25: Tretja s.ran; 14.20: Car-lo Pacchiori in njegov orkester; 14.45: Pianista Franco Rus-so in Gianni Safred; 15.: VVag-nerjeve opere v Trstu. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.; Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.: Prenos RL; 12.: Glasba po željah; 13.40: R. Santos s svojim orkestrom; 14.: Iz o-pernega sveta; 14.30: Domače aktualnosti; 14.40: Zbor Slovenske Filharmonije; 15.30: Godba na pihala; 16.: Zabavni ritmi; 16.30: Jugoslavija v svetu; 16.40: Operne skladbe; 17.40: Plesna glasba; 18.: Prenos RL; 19.: Orkestri Sanders, Simons in Gre-ger; 19.30: Prenos RL; 22.15: Na programu Michel Legrand; 22.35: Francoski pevci; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 9,- Glasbeni sejem; 9.30: Jutranji koncert; 11.; Virtuozi rn izvajalci; 1.30: Gornj Kramer, Ni-cola Arigliano in Silvia Guidi; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Angelinijeve popevke; 15.15: Z glasbo na počitnicah; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.: Program za najmlajše; 17.20: Plesna glasba; 18.30: Sinje potovanje, 19.: klavir v jazzu; 19.30; Filmske novosti; 20,: Glasbeni album; 21.: Simfonični koncert. II. program 9.: Jutranje vesti; 10.; Glasbeni program; 11.: Glasba za vas, ki delate; 14.: Naši pevci; 15.: Veliki pevci; 16.: Program ob štirih; 17,; Zgodovina naroda skozi pesem; 17.30: «La bel-le epoque»; 18.30: Italijansko prvenstvo v plavanju; 20.30: Glasbena pot od Dunaja do Broadwaya; 21.45: Večerna glasba; 22.15: En dan z Enzom Fer-rarijem. III. program 17.: Brahmsova komorna glasba; 18.30: Na programu: Sal-viuoci in Cortese; 19 30: Georg Friedrich Haendl: Koncert op. 10; 19.45: Yasunari Kavvabata: (tDiario di neo«; 20.; Vsakove-černi koncert; 21.30: Pasolini: «Coefor»; 22.30: Milhaud in Ravel; 23.: Italijansko slovstvo. Slovenija 8.05: Glasba ob delu; 8.30; Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.45: Stjepan Sulek; Prvi klasični koncert; 9.: v svetu opernih melodij; 10.15: Ob obalah južnih morij; 11.00: Mirko Polič: Romanca; 11.03: Violončelist Bogomii Čehovin; 11.40; Otroci pozdravljajo; 12.: Dalmatinske pesmi; 12,15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodij-e za opoldne; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30- pihalni orkester LM; 13.55: Arije iz manj znanih oper; 14.35: Popevke na tekočem traku; 15.40: Delavske pesmi; 16.: Športni tednik; 16.20; Godalni ansambli; 17.15: Koncert za vas; 18.: Pianist George Feyer; 18.15: «Pot po vroči Španiji«; 18.45: Iz naših kolektivov; 20.: Zabavni orkester David Rose; 20.15: Zunanjepolitični pregled; 20.30: Iz del Antonina Dvoraka; 22.15; Godala v noči; 22.35: Moderna plesna glasba; 22.50- Literarni nokturno; 23,05: Komorna glasba; 23.50: Ernst Krenek. Sonata za violo in klavir. Ital. televizija 13.: TV šola; 17.: Italijansko plavalno prvenstvo; 18.30: Mednarodni festival mladinskega filma; 20.30: TV dnevnik- 21 15-Televizijska igra Rlna Alessija: «11 Conte Aquila»; 23.10: TV dnevnik. Jug. televizija JRT 20.: 3'V dnevnik; Zagreb 20.20: Aktualna tema; Beograd 20.45: TV o filmu; 21.: Program jugoslovanske kinoteke. kratkim na frankfurtskem letališču aretirali. Tja je bil prispel z letalom ob 19.40 in v načrtu je imel, da ob 20.25 nadaljuje pot proti Bremer-havnu, kjer so ga čakali za neko sejo v zvezi z regulacijskim načrtom tega mesta. Toda čim je veliki urbanist pokazal svoj potni list, je stopil k njemu policijski agent in ga povabil, naj mu sledi. In «ugledni» mož je kar obstal, ko so mu na policiji rekli, da je aretiran. S policijskim avtomobilom so ga nato bovsem diskretno, da bi drugi ne videli, odpeljali v zapor v Frankfurtu. Njegova zgodba je zgodba mnogih nemških nacističnih in tudi nenacističnih oficirjev: V noči 22. avgusta leta 1944 so se nacisti umikali iz Južne Francije. Zahodno od ceste med Valentio in Lyonom je bila velika kmetija, do katere pa ropot nemške motorizacije se s ceste ni slišal. Toda o-koli dveh popolnoči je lastnik kmetije Raymond Robert preplašeno skočil iz postelje, kajti v bližini njegovega doma so se slišali streli. Streli so prihajali z neke livade, kjer so se bili že popoldne utaborili neki Nemci. Bolj iz strahu kot iz radovednosti je francoski kmet stopil iz hiše in se skril pri plotu, da bi od tod opazoval, kaj se dogaja. Videl je le skupino nemških vojakov in čeprav je bila noč svetla, ni mogel dojeti, kaj se tam dogaja. Streljanje pa se je nadaljevalo in nekaj krogel mu je zažvižgalo nad glavo, zato je legel na trebuh in se nato po vseh štirih odplazil spet v hišo Do jutra ni zatisnil očesa. Slišal je nemške vojake, kako se ob zori umikajo. Nato je počakal še dve uri in okoli 7. je previdno stopil na piano. O Nemcih niti sledu. Toda na livadi je obstal pred celim kupom mrličev. Niso bili civilisti, pač pa vojaki. Na sebi so imeli italijanske uniforme. Naštel je 16 trupel. Malo da. lje je odkril še 10 trupel. Trupla je Robert znosil skupaj in jih pustil na mestu. Bal se je, da bi se Nemci vrnili. Pokopal jih je šele čez dva dni. V času ko je Robert Ray-mond našel ta trupla, se je šesta četa nemškega pionirskega polka, ki ji je poveljeval poročnik Kurt Leibrandt, umikala iz južne Francije. Točno 15 let pozneje, 24. av-gusta 1959, Pa je eden izmed bivših vojakov te enote prijavil poličiji, da je pri umiku njegova enota postrelila italijanske delavce-prostovoljce, ki so ji bili priključeni. 30 italijanskih vojakov ali delavcev, kot pravi obtožnica, je dal postreliti Leibrandt, sedanji slavni urbanist, ki se nahaja v frankfurtskem zaporu. Doslej so zaslišali že okoli sto prič, da bi dobili točno sliko dogodkov, ki so se pri petili pred 16 leti. Priča H. N., ki je prvi zadevo prijavil policiji, je rekel, da pri streljanju ni sodeloval, pač pa da je bil v bližini in da je osebno slišal Leibrandta, kako je nekemu svojemu vojaku ukazal; »Določi nekaj dobrih strelcev s strojnimi puškami. Dogovoril sem se s štabom. Italijane moramo takoj pobiti.« Italijanski vojaki so bili v Leibrandtovi četi od jeseni 1. 1943, ko je 56 italijanskih ((prostovoljcev« bilo določenih VI. četi pionirkskega polka. Ti vojaki so se lahko gibali in imeli dejansko isti status kot nemški vojaki. Povečini so bili med 30. in 40. letom starosti, doma pa so bili iz Umbrije, Ligurije in Sicilije. Ce prav se od začetka zaradi neznanja nemščine niso mogli sporazumeti, so se pozneje s svojimi nemškimi kolegi kai sprijateljili. Toda po vdoru zaveznikov v južno Francijo so italijanski vojaki postajali vedno bolj vznemirjeni. Niso se hoteli več umikati, ker je za njih bila vojna že zdavnaj končana. Nekaterim je u spelo celo pobegniti. V tem času se je VI. četa pionirskega polka nahajala 34 km- južno od Avignona Tu so prebili ves junij in julij in pol avgusta. Zaposleni so bili pri popravljanju mostov in cest za umik nacistične vojske. To so delali do 15. avgusta, nakar je VI. četa zapustila kraj. Državna cesta št. 7 preko Avignona je bila tako natrpana z motorizacijo, da se je VI. četa s težavo umikala. In. pri tem težavnem u-miku so se tragičnega dne znašli na kmetiji, kjer je prišlo do zločina. Italijanski delavci.prostovolj-ci so se utaborili nekoliko stran od Nemcev in zvečer, nekaj po 10. uri, je v taborišču zavladal popoln mir. Trije nemški vojaki A. R., R. B. in H. K., sedaj priče, so se pripravljali že na počitek, ko se je pri njih znašel podčastnik Jakob Armt, ki jim je re- kel: «Vi ste mitraljezci. Vsi mitraljezci se morajo takoj zbrati pri kuhinji. Moramo pobiti Italijane.« Mitraljezci so se zbrali v polkrogu in podčastnik Filip je odšel po Italijane, da bi jih pripeljal na livado, ne da bi oni slutili, za kaj gre. Vtem ko je šel Filip po Italijane, so se mitraljezci skrili za grmovje. Ko so Italijane razvrstili v tri vrste, je narednik Geiger poveljeval ((Mirno« in takoj napravil dva, ■ trf dolge korake stran, kot bi hotel videti, če so se pravilno postrojih. Vtem je potegnil samokres in ustrelil v zrak. Sele tedaj so se italijanski vojaki zavedli, kaj se dogaja, toda bilo je prepozno. Strojne puške so začele kositi. Bilo je to streljanje, ki je Raymonda Roberta prebudilo iz sna. Računajo, da se je del Italijanov vendarle rešil v bližnje grmovje in gozd. Rešil bi se bil tudi neki drugi Italijan, k je bil zaposlen pri kuhinji, toda nanj se je spomnil neki Nemec. Stopil je h kuhinji in ga ustrelil. Kot pričajo priče, je tedanji poveljnik in sedanji slav ni urbanist ing. Leibrandt vse to mirno gledal, saj je sam dal povelje za pokol. V času preiskave v zvezi s tem zločinom so prišle na dan tudi neke podrobnosti iz dobe umika nacistov iz južne Francije. Zvedelo se je, da so tedaj tudi v drugih enotah, ne le v Leibrandtovi četi, pobili Italijane-prostovoljce. So pa bili tudi nemški častniki, ki so italijanske vojake ali delavce, torej one Italijane, ki so jim bili dodeljeni, eno stavno pognali iz svojih enot, naj se rešijo, kakor vedo in znajo. Govori se namreč, da je «z vrha« prišlo povelje, naj sr enote ((italijanskega balasta« rešijo. Nekateri so se ga rešili z enostavno odslovitvijo svojih «vojnih tovarišev«, drugi pa na način, kot je to opravil Leibrandt v VI. četi p.onirskega polka. Leibrandt se je rodil 1914. leta v Berlinu. Diplomiral je n.i dveh tehničnih fakultetah. Pred vojno je bil zaposlen na železnici. Kot projektant je sodeloval tudi pri gradnji velikih nemških avtomobilskih cest. V času vojne je služil pri omenjenem bataljonu, po vc.jni pa zaslovel kot urbanist evropske ravni, celo kot naj boljši urbanist v Evropi. Sedaj bo končno delal račune s pravico. T. M. PR K J KIJ SMO Zdravstveni vestnik. Strokovne glasilo slovenskega zdravništva. Leito XXX. St. 1-2. Ljubljana 1961. Planinski vestnik. Glasilo Planinske zveze Slovenije. Letnik XVII. St. 8. Avgust 1961. Ob 40-letnici TK Skala. II discorso di N. S. Khrustciov alla Televisione di Mosca ji 15 6. 1961. A oura dell’Ufficio stampa delTAmbasciata della URSS. 1961. Roma. Rivista Italsider. Bimestrale d’in-formazione aziertdale per il personale delTUalsider. Alti for-ni e a-cciaierie ri-unite Ilva e Cornigliano. Anno II. n. 3, maggio-giugno. Genova. v svojih raznih zvrsteh naj-večji živeči sesalec na Zemlji, in da n. pr. kit-glavač, ki je 40 metrov dolg, da tudi 230 centov tolšče. Ker pa je lov na kite zavzel tolikšen obseg, se nekateri sprašujejo, ali bi ne kazalo lov omejiti, da bi se ohranila zvrst. O tem posebno pišejo v deželah, kjer predstavlja lov na kite pomemben vir dohodkov in hkrati možnost stalne zaposlitve več tisoč ljudi. Nekaj takih je tudi v zakotnem, toda zelo lepem fjordu Andalsnes v severni Norveški. Zdi se sicer čudno, toda če pridemo v ta kraj, kjer se v zavetju gora razteza nekaj majhnih otočkov, na kate. rili žive le ribiči in kitolovci, spomladi bomo videli tu cveteti češnje in mandeljne. Toda od tega ti ljudje ne morejo živeti. Predaleč je to na severu in čeprav jim Zalivski tok prinaša poleti nekaj juž-nih sap, je poletje prekratko, da bi se prebivalstvo ukvarjalo s poljedelstvom. Zato je njih življenje izključno na morju. Toda ti kitolovci niso navadni kitolovci, ali bolje povedano, ostali so «pravi» kitolovci, kajti res je, da imajo svoje tri ladje za lov na kite, toda gre za take ladje, s kakršnimi so hodili na kite pred desetletji, in ne s kakršnimi hodijo danes, ko se je ladja spremenila tudi v tovarno za credelavo ulova. V fjordu Andalsnes žive še «po starem«. Ko se odpravijo pozno jeseni s svojimi tremi ladjami na lov, ostanejo vsakokrat na morju lepo dva ted. na, da bi se nato vrnili spet za teden, dva. In tako vso zimo. Ko ladja odpluje iz matičnega pristanišča in se nekje sreča s «čredo» kitov, u-jame in ubije enega ali dva, kot se ji pač posreči, ga nato napihne in pusti kar tu. Nato nadaljuje pot dalje, dokler ne pobije kakih sedem, osem, tudi deset večjih ali manjših kitov, nato ubere pot proti domu in sproti pobira kite, ki jih je ujela in ubila prej. Ko pride ladja v svoje matično pristanišče, ima privezanih za seboj ceto «čredo», tudi do deset kitov, ki jih prevzamejo v predelavo «mesarji», kot ponosni lovci na kite omalovažujoče imenujejo svoje so-rc.jake, ki ne spadajo v njih kategorijo. Ker pa so pri svojem lovu ostali še tam. kjer so bili njih predniki pred desetletji, je ni ih lov na morju zelo težak, naporen, neredko tvegan kajti 200-tonske ladje niso kdove kako priporočljive na razhur. I kanem Severnem morju v do-oi zimskih viharjev. Včasih pa jim zagode kakšno tudi kak kit velikan, ki več ur vleče za seboj ladjo, ko so ga iz topiča zadeli z usodno harpuno. L. vendar se ti ljudje ne bi hoteli sprijazniti s sodobn.m načinom lova, kajti živeti hočejo svoje življenje starih navad, tradicij in vsega tega, kar jih veže na preteklost, pa čeprav se že sami zavedajo, da je minila doba zgodb o «Moby Dicku« in razne druge zgodbe, ki so se v njihovih še danes lesenih in s slamo kritih kolibah pripovedovale še v dobi njihovih dedov in pradedov, pa čeprav v zelo razviti in napredni Norveški. 1 š. Šesta četa pionirskega bataljona s svojim.poveljnikom porotnikom Kurtom Leibrandtom (označen s križcem) v dobi, ko je »velik, urbanist* dal pobiti 30 italijanskih vojakov - delavcev ............................ 11,111,11,111.......................................................................................................................... ..UH......................... II.................................................. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Finančne težave, ki pa jih boste rešili na zelo enostaven način. Drugič več previdnosti. Melanholija. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne bodite površni. Vsaka zanemarjena zadeva bi vas lahko drago stala. Zelo lepo boste razpoloženi, toda le zvečer. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Vaši sodelavci ne bodo preveč pripravljeni. Račun boste plačali vi. V čustvenih zadevah boste doživeli zadoščenje. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Dan je primeren za pripravo poslov, ki terjajo večjo vnemo. Možen večji dobiček. Sprejmite nespora. zum, kakršen je. LEV (od 23. 7. do 22, 8.) Vaši sodelavci ali predstojniki bodo dokaj ostri. Ravnajte se tako, kot temu pritiče. Ne bodite preveč ljubosumni. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Opravka boste imeli z zelo zanimivim delom, ki vam bo povrh dalo vsestransko zadoščenje. V ljubezni neuspeh. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Skušajte svoje finančne zadeve drugače urejati kot ste jih doslej. V ljubezni boste naleteli na ostre spore. ŠKORPIJON (od 24. Tl. do 22. U.) Nesporazum s sodelavci. Ravnajte se tako, da bo zadeva razčiščena v prid celote. Nervozni boste. STRELEC (od 23. 11, do 20. 12.) S predstojniki, predvsem z nji- hovimi načrti, ne boste kdo ve kako soglašali. Uklonite se le, če nimate prav. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Prišlo bo do nekih sprememb, ki jih ne boste mogli popraviti. Kaže, da ste temu krivi sami. Glavobol. VODNAR (Od 21. 1. do 19 2 ) Prevzeli boste nove odgovornosti, ki jih ne boste zmogli, ker ne spadajo v vaše območje. Drugič več previdnosti. RIBI (od 20. 2. do 20 3.) E-o z odločno potezo boste obvarovali svojo čast. To se bo pozneje odrazilo tudi v vaših drugih uspehih. (»orlško-beneški dnevnik sr Se nekaj besed o zelenem načrtu» Koloni bi se morali organizirati da si izboljšajo življenjske pogoje Z državnimi podporami bi si lahko tako opomogli, kot so si številni kmetje v spodnjem koncu, kjer se že vidijo sadovi nove kmetijske politike v Brdih V našem listu smo v zadnjem času objavili več člankov, s katerimi smo seznanili kmetovalce z marsikatero podrobnostjo »zelenega načrta«. Kakor smo obveščeni, so tudi nekatere kmečke organizacije priredile po naših vaseh predavanja o tem načrtu ter kmetovalcem razdelile tudi brošure, v katerih je natisnjeno celotno besedilo zakona. Mnenja smo, da je «zeleni . načrt« izrednega pomena in da se bodo morali naši ljudje pobrigati, kaj jim nudi. Samo od sebe se ne bo nič napravilo, kajti pečene piške niso še nobenemu prišle z neba. Podvizajo naj se pri pristojnih strokovnih organizacijah, ki so prve in prav gotovo tudi najbolj poklicane, da nudijo kmetovalcem vse potrebne nasvete. Ce velja vse to, kar smo sedaj povedali, za vse naše kmetovalce, velja še prav posebej za briške kolone. Zaradi slabih gospodarskih prilik se je v kolonskih družinah zasidralo prepričanje, da na zemlji, ki jo obdeluješ naspol, ni mogoče več shajati. Izhod so si našli v izseljevanju, ki je postalo dokaj obsežno in ki mu še ni videti kraja. Koloni sami se najbolj zavedajo svojega naravnost brezupnega položaja, brezperspektivnosti, v katero so zašle njihove družine, revščino, ki trka na vrata vsak dan huje, itd. Posamezniki si skušajo pomagati, toda takšni so zelo redki, njihovi uspehi pa nič kaj prida. Strinjamo se s tistimi, ki zahtevajo agrarno reformo in izročitev zemlje tistemu, ki jo obdeluje, toda v pričakovanju reforme je vendarle nujno nekaj storiti, da se premagajo sedanje težave. Prvi, ki so poklicani, da napravijo odločilni korak, so ravno koloni. Njihova dolžnost bi bila, da bi se organizirali, da bi imeli svoje predstavnike, da bi se šli pogovorit, kaj vse jim nudi «ze!eni načrt«, skratka, postati bi morali aktivni čini-telj naše družbe. Vprašujemo se, zakaj ne bi tudi koloni segli po državnih podporah, ki so čestokrat na razpolago za kmetijstvo. Takšne podpore so s pridom izkoriščali kmetje s Spodnjega konca Steverjana, ki so si precej opomogli, tako da so njihove kmetije postale donosnejše in da se jim delo gospodarsko izplača. V takšnih pogojih je delo prijetnejše, življenje pa udobnejše. Medtem ko so se številni svojci z iniciativnostjo opomogli in postali konkurenčni kmetom iz drugih krajev, so ostali koloni tam, kjer so bili pred vojno ali takoj po njej. Radi verjamemo, da razmere, v katerih živijo, niso najbolj ■ Milinimi.................................. OD VČERAJ DO DANES I N O J C GORHJ CORSO. 17.00: »Eichmann, od hudiča najeti morilec«. Dokumentarni film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 17.00: «Totd, Peppino in sladko življenje«, Totd, Peppino De Filippo in M. Berti. Italijanski črnobeli film, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.00: »Blazen beg«. J. Desmond in M. Anders Ameriški črnobeli film. CENTRALE. 17.00: «Danijel v medvedovi kletki«. R. Rascel in F. Blanche. Italijanski barvni film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči J# odprta v Gorici lekarna KUER-NER, Korzo Italia št. 10, tel. 25-76. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici ajvišjo temperaturo 22,6 sto-inja ob 14.50 uri, najnižjo 5,8 stopinje ob 5. uri. Pov-rečna dnevna vlaga je dose-la 52 odstotkov. prikladne za razne pobude, za dvig proizvodnje, standarda itd. Toda kdaj je delovni človek sprejel zlo, ki mu je padlo na glavo, pasivno in kot nekaj takšnega, kar mu je usojeno prenašati. Vedno je skušal uveljaviti svoje, vedno je težil k napredku, k lastni b’aginji. Takšni bi morali biti tudi briški koloni. Potrebovali bi organizacijo, potrebovali bi ljudi, ki bi jim svetovali. Lahko bi se združili v zadrugo, lahko bi napravili marsikaj, da bi si popravili življenjski nivo. Karkoli bi napravili, bi bilo zanje vse dobrodošlo, zakaj slabše kot jim gre, jim res ne more iti. 70 slikarjev na tekmovanju v Števerjanu V nedeljo 20. avgusta bo v Števerjanu tekmovanje kakšnih 70 slikarjev iz vseh krajev naše dežele. Doslej so se prijavili nekateri znani tržaški slikarji Černigoj, Sorma-nt, Coldni, Pagon, Goričani Altieri, Mocchiutti, Cej, Verone, Zollia, Bardusco, Cold iz Čedada, Furlan in Masetti iz Ronk, Poian in Depetris iz Tržiča in drugi. Tekmovanje organizira lastnik kavarne Teatro Edy De Nicold in grof Formentini. Udeleženci tekmovanja se bodo ob 9. zbrali v kavarni Teatro v Gorici, kjer jim bodo žigosali platna. Tekmovanje se bo pričelo predvidoma ob 10. uri. Za nagrade je predvidenih 360.000 lir, od tega 200.000 lir, s katerimi bo razpolagalo razsodišče. Vsa dela bodo pozneje razstavili v kavarni Teatro. Čitajte in sirite PRIMORSKI DNEVNIK iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiaiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiinmrfiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiMii Dobra knjiga - najboljši prijatelj m Prijateljsko nogometno srečanje v S. Siru Po neodločenem prvem polčasu (0:0) Inter premagal Dinamo (Kijev) 4:0 Uitchens strelec treh golov - Napadalci gostov razočarali MILAN, 17. — Prijateljsko nogometno srečanje med In-terjem in Dinamom iz Kijeva se je po neodločenem prvem polčasu (0:0) končalo z zmago domače enajstorice s 4:0. Nova pridobitev milanskega moštva Hitchens je dosegel tri gole, medtem ko je četrtega zabil Corso. Moštvi sta zaigrali v na- S kakšnimi knjigami razpolaga Ljudska knjižnica v UL Ascoli Ljudska knjižica v Ul. Ascoli 1-1 v Gorici ima sicer lep krog čitateljev, zlasti med starejšimi ljudmi, vendar pa je še zelo mnogo tudi takih, zlasti med mladino, ki se premalo zanimajo zanjo in morda niti ve vedo, kaj vse jim ta knjižica lahko nudi. Predvsem so v njej čitate-ljem na razpolago napredni slovenski dnevniki> tedniki in revije iz zamejstva in iz matične domovine. V knjižnem oddelku pa je na razpolago lepo število knjig, leposlovne, poučne ali zabavne vsebine. Obrnili smo se do knjižničarke Jožice Smetove, ki nam je rade volje postregla z nekaj podatki o novih knjigah, ki si jih je preskrbela knjižnica v zadnjem času. Nižje spodaj objavljamo le delni seznam takih novih knjig, ker jih je še precej, ki niso še r.iti vpisane. Iz seznama je razvidno, da gre za sodobne knjige domačega in tujega slovstva in tudi najbolj vnet čitatelj in obiskovalec knjiž- rice bo našel med njimi marsikaj, kar ga bo zanimalo. Precej je med knjigami tudi takih, ki opisujejo narodno o-svobodilno borbo na Primorskem ali drugod po slovenskih krajih. Naj torej navedemo nekal najnovejših pridobitev Ljudske knjižnice: Špolar-Tavčar: Stanovanje; Nada Gaborič: Jesen brez poletja; N.N.: Rabski zbornik; M rko Mlojkovič: Kri na listju; Šukrija Bijedič: Povest o Husku; Josip Ribičič: Za zapahi; Milutin Vujovič: Srečanje v vojni; Rodoljub Co-lakovič: Hiša žalosti; Vasja Ocvirk: Soncu ni verjeti; Milan Guček: Jutri bo vse dobi o, Metod Mikuž: Pregled zgodovine narodno osvobodilne borbe v Sloveniji; Tukid:-de> : Peloponeška vojna; Ed-gazd Allan Poe: Zlati hrošč— novele; Miško Kranjec: Za svet med obzorji I. in II. del (nad hišo se ne kadi več); F. Dostojevski: Idiot; Gabrijel Chevallier: Clochemerle; A.nton Ingolič- Na splavih; Vicki Baum: Pazite se srn: N G. Cerniševski: Kaj delate (mladinska knjiga); Angel Miguel Asturias: Gospod pred-sednki; Mimi Malenšek: Temna stran meseca; Anton Ingolič: Vidim te, Veronika; Nor-bert Fryd: Kartoteka živib; F. Dostojevski: Izpoved mladega človeka; De Vries: Mačeha zemlja; Aleksander Vu: čo: Mrtve javke; Ivo Andnč: Na Drini most; lika Vašte: Izobčenec (roman o Janezu Trdini); Branimir Cosič: Pokošeno polje; Joseph Conrad: Nostromo; Victor Hugo: Človek, ki se smeje; Herbert Vendt: Iskal sem Adama, Jakob Wassermann: Zadeva Maurizius; Ana Seghers: Mrtvi ostanejo mladi; Gyula II-leys: Petoefi, Halldor Lax- ness: Luč sveta: Mauriz^e Druon: Velika družina; Ben Traven: Mrtvaška ladja; Danilo Lokar: Hudomušni Eros; William Faulkner: Divje palme; Bratko Kreft: Človek mrtvaških lobanj; Jarmila Glazarova: Advent; Tone Se- liškar: Nasedli brod; G. Frars Bengtsson: Rdeči Vikings: Stanko Vuk: Zemlj na Zahodu; Jannis Sfakianaki3: Gospodar na Vatherni; Kazi-mierez Brandvs: Lucija Kralj. Ljudska knjižnica je odprta vsak delovnik od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Ob sobotah popoldne in ob nedeljah ves dan pa je zaprta. Kdor si' hoče preskrbeti do bro čtivo za čez poletne počitnice, bo to najlaže storil, če si proti majhni odškodnini iz. posodi lepo knjigo v Ljudski knjižnici. slednji postavah INTER: Buffon (Bugatti): Zaglio, Masiero; Bolchi, Guar-nieri, Balleri; Bicicli, Bettini (Humberto), Hitchens, Suarez, Corso. DINAMO: Makarov; Šejbe-kov, Anufrienko; Vojnov, Sje-golkov, Biba; Basiljevič, Ka-njeviskij, Sjerjebrinkov (Kosa-nov), Trojanovskij, Libanovskij. O prvem polčasu bi lahko le malo spregovorili, ker je bila igra precej enolična in mrtva. Inter je več napadal in njegovi igralci so v glavnem iskali zveze z drugimi. Milančani so imeli naišibkejšo točko v o-brambi ,ki je zabeležila 6 kotov proti 2. Priložnosti za do^ sego golov ni manjkalo na nobeni strani. Prvo je zapravil že v 12' Suarez. kasneje pa je zgrešil vrata, ko je bil vratar brez moči, Basiljevič. Sploh so bili domačini v prvem polčasu stalno v napadu, medtem ko so se gostje mirno in hladnokrvno branili ter odbijali nevarne žoge. V 31’ je Hitchens zapravil ugodno priložnost in nekaj minut kasneje je Bolchi poslal žogo s pro- Izlet Sovodcnjccv k izviru Soče Postopno uvajanje prostovoljne oddaje žita Na podlagi programa, ki so ga izdelali svoj čas, bo prostovoljna oddaja žita postopoma zamenjala oddajo v obliki kontingentov. Zaradi izvajanja ((zelenega načrta« je ministrstvo za kmetijsvo in gozdarstvo z dekretom od 9. avgusta določilo primerno vsoto v prid prostovoljne oddaje pšenice, ki jo pobirajo kmetijski konzorciji. Ta vsota bo lahko dosegla 3.500 milijonov lir. S temi sredstvi, ki so jih sklenili potrošiti predvsem zaradi tega, da bi znižali stroške odkupa, bodo ugodno vplivali na ceno likvidacije zbranega žita. Te prostovoljne oddaje pšenice bi se lahko po-služili vsi tisti kmetovalci, ki imajo pridelek v zalogi in ga nameravajo prodati. stim strelom na prečko. V 42’ pa je Buffon preprečil gol in ubranil žogo. ki jo je levo krilo Libanovskij hotel spraviti v mrežo Interja. V drugem delu igre sta Bugatti in Humberto zamenjala Buffona in Bettinija. Kot v prvem polčasu so domačini vztrajali v napadu, a njihove akcije so se ustavljale ob zidu obrambe sovjetskega moštva. Po številnih napadih in zapravljenih priložnosti je končno padel prvi gol. V 18’ je Humberto predložil Hitchensu o-dlično žogo, s katero je Anglež preigral sovjetskega beka in jo silovito poslal v mrežo. Devet minut kasneje je Hitchens izrabil napako sovjetskega srednjega krila in se sam pojavil pred vratarjem, kateremu nj preostalo drugega kot da mu je hitel nasproti. Napadalec Interja je prisebno dvignil žogo in jo poslal neubranljivo za hrbet sovjetskega vratarja. Nekaj minut kasneje je imel Bicicli izredno priložnost, katero ni znal izrabiti, kot sta v 39 in 40’ znala izrabiti Hitchens in Corso, ki sta dosegla še dva gola. Milansko moštvo je v glavnem zadovoljilo 40.000 prisotnih gledalcev. Enajstorica je že v dobrj formi z izjemo nekaterih, ki še niso na višini ostalih. O kijevskem moštvu se lahko reče, da ima odlično o-brambo, medtem ko je napad popolnoma razočaral. V teku 90 minut igre so sovjetski napadalci streljali 5 ali 6-krat, za. radi česar obramba domačinov ni imela težkega dela. Kolesarska dirka po goriški pokrajini Mladinski pevski zbor iz Sev vodenj bo priredil v nedeljo 20. t.m. enodnevni avtobusni izlet po Soški dolini do izvira Soče. Izleta se lahko udeležijo člani in nečlani zbora odnosno prosvetnega društva. Vpisovanje se vrši ob sredah in petkih od 21. do 22. ure v prosvetni dvorani v Sovod-njah. Ob 12.15 je okoli 30 kolesarjev startalo v Redipugli na 160 km dolgi progi po goriški pokrajini. Na tekmovanju so sodelovali najboljši kolesarji naše dežele, Veneta, Turina itd. Med njimi ni bilo favorita Jurija Uršiča, ki je odšel v Empoli, kjer je včeraj nastopil v hitrostni dirki z nekaterimi italijanskimi profesionalci. Okoli 14.30 so tekmovalci privozili na Kalvarijo, se spustili v Grojno ter nadaljevali pot v Steverjan, na Oslav. je, v Pevmo in dalje proti Re. dipugli. Gorsko nagrado si je priboril predstavnik iz Padove, medtem ko je Licinio Plet, predstavnik kluba Bartali-Ro-vis iz Trsta, privozil na Kalvarijo eno minuto za prvim Zaradi ugodnega vremena je karavano spremljalo veliko športnikov na motociklih in v avtomobilih, ki so večkrat spodbujali požrtvovalne kolesarje, ki so v ravnini vozili s povprečno brzino 40 km na uro. Medtem ko poročamo, nam končni rezultati te tekme še niso znani. Za evropski naslov Fortunato Manca izzval Duilia Loia CAGLIARI, 17. — Danes je prokurator Umberto Branchini poslal preko italijanske boks-sarske zveze EBU uradno zahtevo Fortunata Manca za dvo. boj z Duiliom Loiem, ki bi moral veljati za naslov evropskega prvaka welter kategorije. Ker je podobno zahtevo poslal tudi Bruno Visintin, bo zveza določiti, kdo je od niju primernejši za nastop s sedanjim prvakom. Manca je v svoji zahtevi navedel podatke, s katerimi si hoče pridobiti pravico izzivača št. 1. Boksar je do danes nastopil 52-krat. Samo enkrat je izgubil zaradi diskvalifikacije, trikrat je srečanja končal neodločeno, vse o-stale nastope pa je zaključil z zmago. Z Brunom Visintinom je končal dvoboj za italijanski naslov neodločeno, medtem ko je prejšnjega Loievega izzivača Danca Chriestensena gladko Kljub neugodnim vremenskim prilikam Nov svetovni rekord Pressove v peteroboj« Sovjetska atletinja je izboljšala rekord za 48 to# i« LENINGRAD, 17. — Med atletskim mitingom, začel včeraj in se je zaključil danes, je sovjetska »< f Irina Pressova izboljšala za 48 točk stari svetovni rek® ženskem peteroboju. Prejšnji rekord je pripadal isti atletinji, ki ga je s 4.972 točkami dosegla oktobra 1960 leta. Novi rekord je 5.000 točk. Ce bi tekmovanje potekalo v boljših vremenskih pogojih, posebno še ko je Pressova tekla 80 m zapreke in skakala v daljino, bi brez dvoma dosegla še boljše izide. Izidi posameznih tekmovanj sc naslednji: KROGLA — 15,98 m VIŠINA — 1,60 m premagal po točkah. IIIIMIIIIIIHmilimimMlllllllimiHIIIIIIIIHIIIIHiniHllimHHIHMlIllllHHHHHIHIHIHlIlHimiMn Za svetovno kolesarsko prvenstvo Zadnje priprave Italijanov po cestah Zuricha in Berna S prihodom Maspesa je italijanska reprezentanca popolna ZUERICH, 17. — Priprave za svetovno kolesarsko prvenstvo v dirkališčnih panogah gredo h koncu. V Švici so že zbrane oziroma se še zbirajo reprezentance raznih sodelujočih držav. Ena najmočnejših reprezen- tanc ima brez dvoma Italija ki šteje v svojih vrstah nekaj prvakov in tudi rekorderjev. Med temi je morda najbolj znan in upoštevan hitrostni kolesar Maspes. Ta tekmovalec je danes prispel v Zue-rich in se pridružil tovarišem, s čemer se lahko reče, da je italijanska državna reprezentanca sedaj kompletna. Italijani so stalno na treningu in prevozijo kakih 50 km po cestah ter zaključujejo ■lnevne priprave z vožnjo po progi dirkališča, ki bo prizorišče napetih tekem za dodelitev majic z mavrično črto. V Bernu se tudi italijanski amaterji podobno kot profesionalni tovariši vestno pripravljajo za tekme, ki jih čakajo v okviru svetovnega pr- venstva v cestni vožnji. Danes zjutraj so vsi skupaj pod vodstvom tehničnega komisarja Rimedia odšli do proge v Bremgartenu, kjer so TEK NA 200 m — 24 J,. 80 m ZAPREKE — 11 DALJINA — 6.05 m Včeraj v Souttl^l®Pt<>,1,. B, Tullon: nov evr rekord v teku na 3 ** SOUTHAMPTON, l7’|(W* današnjim atletskim je Anglež Bruce Tullo" ^i evropski rekord v teko < .... m....i nO 'M milje. Tullon, ki je P° navadi tekel bos, je žabe« čas 13’12”. Prejšnji rekord je Prp Madžaru Sandorju IharojJ terega je dosegel 25. ® 1955. leta v Budimpešti,; som 13’14”2. Svetovni pa pripada Novozelandec rayu Halbergu s 13’10 • # # # HAESLEHOLM, 17. jan Morale je med um atletskim miting®® J bil nocoj v Haesleholm11' ^ gal v teku na 400 m 8 ^ 53”1. Drugi je bil šv»'$ las, kj je rabil za *8t «Za to se moram zahvaliti predvsem nedavni bridki izkušnji. Zdaj vidim, da je bilo zmotno to, da sem videl v partizanih krivce smrti mojega očeta. Danes gledam docela drugače na to stvar.« »Vedel sem, da boš prej ali slej uvidel, da Je tvoja obtožba prenagljena in pogrešna, in vedel sem, da ne boš nikdar pljunil na stvar, za katero si že toliko žrtvoval.« Sosedna kurirja sta prišla na javko z enournim zamudkom. Vsa spehana sta pripovedovala, da je bila njihova karavla tisto jutro napadena in da zato nista mogla priti prej. Spet smo izgubili dva tovariša,« je povedal Jošt. »Le kako so vas staknili tudi tokrat, ko bi vas še vrag ne mogel na>U?« se je začudil Niko. »Nekdo nas je spet izdal; drugače ne more biti,« je menil Jošt. Izmenjali so si pošto in se poslovili. Nekaj dni nato so Notici napadli drugo sosednj ka-rav.u in pobili tri kurirje. Bojim se, da smo zdaj mi na vrsti,« je rekel komandir Tine »Ja?, pa mislim, da nas ne bodo izvohali,« je menil Niko. »Nič ne moreš vedeti, in zato bomo odslej, vsaj nekaj časa, stražili proti jutru, ker Nemci najraje napadajo v jutranjih urah. Vsak dan od tretje ure dalje Dorno stražili vsak po eno uro.« Bilo je nekega poznojesenskega jutra . Niko in Stane, komaj šestnajstleten fant, sta vodila s seboj na javko majorja Dinga iz štaba neke divizije. Ko so prišli do nekega naselja, jima je rekel, naj ga malo počakata, medtem pa bo on obiskal neko znano mu hišo- Niko in Stane sta sedla pod bližn.o hojo in čakala majorja. Vtem je Niko začel: »Ali si že kdaj pomislil, Stane, kako sila nevaren je naš posel? Veš, da greš na pot, a ne veš, če se sploh vrneš. In če se vrneš, ne veš, če se vrneš s kroglo v stegnu ali v plečih. Da, povsod preži nate smrt. Večkrat padeš v zasedo, pa se po nekem vražje čudnem naključju izmotaš iz nje nedotaknjen. Potem pa tavaš dalje po teh poteh in stezah, ki nimajo ne konca ne kraja. Tavaš dalje kakor po brezizhodnem blodnjaku in nič ne vidiš pred seboj, nič ne veš, kaj je onstran teh prekletih stez. Vse te steze so podobne velikanski pajčevini, v katero si se nehote zapletel, če te morda niso drugi pahnili vanjo. In zdaj blodiš po tej pajčevini in se čedalje globlje pogrezaš vanjo, dokler se ti nekega dne ne zadrgne o-krog vratu in te zadavi. Toda umreti mlad, Stane, je nekaj strašnega. In ti si mlad. Mlad si in rad živiš. Vem, da ne bi hotel poginiti zadavljen od te nagnusne mreže. Če pa nočeš doživeti tega, potem ti preostane samo eno: raztrgaj to mrežo in zbeži nazaj v življenje. Tako narediš enkrat za vselej konec temu neznosnemu životarjenju, konec večnemu strahu pred smrtjo, konec nenehnemu padanju iz zasede v zasedo, preden nazadnje padeš v tisto zasedo, iz katere ne bo več izhoda.« Stane je nekaj časa zavzeto motril Nika in moz-gal njegove čudno zbrane besede, pa ni in ni mogel takoj izluščiti smisla teh besed. «če sem te prav razumel,« je naposled rekel, »me nagovarjaš, naj zbežim domov. A?« «Ali ne bi storil tega, Stane?« je vprašal Niko in se zagonetno nasmehnil. «Nikoli!» je odločno odvrnil fant. Nika je za hip prevzela fantova odločnost. Nato pa se je prisilno zasmejal in rekel: «Saj nisem mislil zares, Stane. Samo skušal sem u-gotoviti, kako bi vplivalo nate takšno govoričenje, pa sem spoznal, da si fant na mestu. — Ampak pazi, da komu ne zineš o tem — razumeš?« V teh besedah je bila pritajena grožnja. «Nikomur ne bom govoril o tem,« je odvrnil Stane «Bo, za gotovo bo povedal Tinetu,« je rekel Niko sam pri sebi. Zdaj se je vrnil major in šil so naprej, čez čas je rekel major Niku, ki je hodil prvi: »Tovariš, ali ne bi lahko hodil malo hitreje?« «Meni se nikamor ne mudi.« je odvrnil Niko robato in še bolj upočasnil že tako res počasen korak. «Kako govoriš, tovariš?« ga je pokaral major. »če se komu mudi, naj gre naprej,« je v istem tonu rekel Niko. »Poslušaj: ali si vojak ali nisi?« ga je trdo prijel major. »Moja stvar je, kaj sem,« se je porogljivo namrdnil Niko. Majorja je Nikova brezobzirnost tako osupnila, da nekaj hipov ni vedel, kaj naj reče. Slednjič je nepreklicno dejal: »Brž ko se vrnem na svoje mesto, bom to sporočil tvojim nadrejenim in predlagal, da te primerno kaznujejo za tvoje neparti-zansko vedenje.« Niko je molčal. Tisto popoldne se je Niko vrnil na karavlo sam in brez nahrbtnika. «Kje pa je Stane?« je začuden vprašal komandir. Niko je odložil puško, se usedel za mizo in povedal: «Ni ga. Padel je. Stane in major sta padla. Padli smo v nemško zasedo, tam nekje, kjer je padel Tarzan. Meni se je posrečilo zbežati. Dva Nemca sta tekla zt) mano in me zgrabila za nahrbtnik, da bi me ujela, jaz pa sem vtem odvrgel nahrbtnik in zbežal v hosto.« Kurirji so strme poslušali. Pripovedoval je tako podrobno, da so nazorno videli ves potek napada. «Ubogj fant!« Je nazadnje vzkliknil komandir Tine, misleč na Staneta, ki je bil dober in vesten dečko. »Da, škoda ga je,» je re- kel Niko z nadihom obža-lovanja. «Zvečer ju pojdemo pokopat,« je odredil komandir. Potem je napisal pismo in v njem sporočil štabu divizije, kje, kako in kdaj je padel major Dingo. Nekaj dni zatem je posebni kurir TV 33 prinesel pismo, ki ga je bilo treba neutegoma odnesti komandantu vojnega področja, ki se je zadrževalo na območju TV 40. Komandir Tine je predal pismo Niku in ta ga je odnesel naslovljencu. Naslednji dan sta se vrnila iz Doba dva kurirja, ki sta šla po hrano, in povedala, da so tisto jutro našli nekje nad vasjo mrtvega Borisa. To je bil dvanajstleten deček, zanesljiv kurir, ki Je vzdrževal zvezo med karavlo in kurirko Bredo iz Doba. Deček je bil sirota; beli so mu ubili očeta in mater; potem je živel pri svoji stari materi. Sporočilo, da ga je nekdo ubil, je pretreslo komandirja Tineta in njegove to- 4 variše. Zaman s° kdo naj bi ga bi* in se zgražali nS nim zločincem- # jlJ Tisto popoldne ^ in Niko odšla na ^ (J kje sta se ustavi*9 ^ vala. Niko je sede* jem nabito P° hrbtniku in ves vjJ /es - voj'. krn* J, v svoj zaniB.“" y plašč zrl nekam pur. Ta čas ga je opazoval. Vse D namreč mučilo F|j vriij h ali ni bil Niko 'Ae\r.» ustrelil dečka. ^e vc ča f* ta se J? bolj pekli. ^ ' »I' *a Ja de S|, V, U tli 0: h (JVadalJe uasl*