Studijska knjižnica Kranj, Titov ti?g
INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH
KEMIČNIH IZDELKOV
Učinkovitost gospodarskih odborov
V	skladu z določili novega statuta podjetja je delavski svet v začetku letošnjega leta izvolil člane izvršilnih odborov podjetja. Med temi so gospodarski odbori,, kadrovski odbori in odbori za izrekanje ukrepov. Takšni izvršilni organi podjetja so bili ustanovljeni z namenom, da bi redno spremljali izvrševanje poslovnih in drugih odločitev delavskega sveta v posameznih delovnih enotah (predvsem v strokovnih službah) in da bi na osnovi njihovih predlogov spoznali in ocenili skupni interes in skupno gospodarsko korist izvrševanja določenih poslovnih akcij v podjetju.
V	tej zvezi določa stutu podjetja naslednje:
1.	Poslovno politiko za podjetje kot celoto in pogoje dela za vse delovne enote podjetja določa delavski svet podjetja. Odločitve o poslovnih zadevah sprejema na osnovi izdelanih in utemeljenih predlogov posameznih delovnih enot (predvsem strokovnih služb) oz. njihovih delavcev, ki so pristojni in odgovorni za določeno področje poslovanja v podjetju.
2.	Za pravočasno, kvalitetno in uspešno izvrševanje poslovnih in drugih zadolžitev delavskega sveta podjetja so neposredno odgovorne pristojne in posebej zadolžene delovne enote in osebno vsak delavec na svojem delovnem mestu. Pri tem so delavci (predvsem delavci strokovnih služb)
Podelitev
22. oktobra se je s podelitvijo spričeval končal tečaj za pridobitev 'kvalifikacije gumarja. Tečaj je obiskalo 26 delavcev in 17 izmed njih je uspešno opravilo izpit.
Spričevala je podelil inž. Janez Beravs. Ob tej priliki je imel krajši govor, v katerem je poudaril, da so danes premajhne razlike med kvalificiranimi in nekvalificiranimi delavci. To nam je poznano že nekaj časa in prizadevamo si, da bi dobili dovolj kvalificiranih ljudi. S tako pridobljenimi strokovnjaki pa bi bilo naše delo bolj strokovno in
spričeval
kvalitetno, saj je kvaliteta danes najpomembnejša za večji dohodek podjetja in za višje osebne dohodke.
V Savi bomo vsako leto potrebovali več izobraženih delavcev. Temu primerno tudi skrbimo za kadre in zato smo imeli vedno denar. Nismo pa še dovolj naredili, da bi pridobljeno znanje, sposobnosti vsakega posameznika dovolj izkoristili.
Na koncu je vsem prisotnim čestitala še Judita Rakovec, direktorica izobraževalnega centra, in inž. Iztok Vidmar, vodja delovne enote avtopnevmatikama.
osebno odgovorni tudi za pravočasno izdelavo in utemeljitev iz-vršitvenih predlogov o poslovnih in kadrovskih zadevah, katerih odločitve niso v njihovi pristojnosti, ampak o njih odločajo izvršilni odbori podjetja.
Gospodarski izvršilni odbori so bili ustanovljeni za področja poslovanja, kjer v zvezi s proučevanjem in izvrševanjem strokovnih zadolžitev trošimo pomembna finančna sredstva oz. od katerih imamo pomembne gospodarske (finančne) koristi tako pri fizični kot tržni realizaciji proizvodnje. Zato so bili ustanovljeni izvršilni odbori, ki naj pri izvrševanju poslovnih akcij spoznavajo in ocenjujejo skupni interes in skupno gospodarsko korist.
a)	pri programiranju in projektiranju nadaljnjega razvoja podjetja in pri prometu z osnovnimi sredstvi,
b)	pri izpopolnjevanju organizacije dela in organizacije samoupravljanja v delovnih enotah in podjetju kot celoti,
c)	pri sprejemanju in koordiniranju ukrepov za realizacijo operativnih planov proizvodnje in za zagotavljanje optimalne kvalitete,
d)	pri prometu z obratnimi sredstvi, zagotavljanju finančnih sredstev in usmerjanju nabavnih ter prodajnih poslov,
e)	pri razvijanju sistema delitve dohodka podjetja in internega dohodka delovnih enot ter osebnih dohodkov delavcev.
Po izvolitvi je bil za člane gospodarskih odborov in vodje strokovnih služb organiziran seminar, na katerem je bilo prikazano in pojasnjeno povezovanje strokovnih služb in gospodarskih odborov pri izvrševanju posameznih poslovnih zadolžitev. Vse izvršilne funkcije gospodarskih odborov, ki jih določa statut podjetja, so istočasno delovne funkcije strokovnih služb, kot jih določa statut v poglavju o organizacijskem položaju delovnih enot. V tem je stalna povezanost strokovnih služb in gospodarskih odborov, ki
vodi k racionalizaciji samoupravljanja in učinkovitosti gospodarskih odborov, če se ravnamo po določilih statuta in upoštevamo družbeno-ekonomski pomen samoupravno organiziranega dela.
Pregled dela in učinkovitosti gospodarskih odborov podjetja je na začetku jeseni pokazal, da bi bili lahko že v začetnem obdobju bolj učinkoviti, če bi bila pove-
zanost strokovnih služb z njimi stalna in skladna z določili statuta. Zaradi tega so predsednik delavskega sveta in predsedniki gospodarskih odborov poslali vsem prizadetim strokovnim službam dopis z naslednjo vsebino:
»Pri izdelavi tretjega statuta je bila sprejeta pomembna odločitev, da se v samoupravne procese na (Nadaljevanje na 4. strani)
Obisk
26. oktobra je bila pri nas na obisku skupina vodilnih funkcionarjev videmske federacije KP Italije. V delegaciji je bil tudi Mario Li-zzero, poslanec v rimskem parlamentu in bivši komandant garibaldinskih brigad za celotno področje. Delegacijo pa je vodil Silvano Toron-do, sekretar videmske federacije KP. Ugledne goste iz Italije je sprejel in v imenu Save pozdravil direktor podjetja inž. Beravs. Na razgovorih so sodelovali Borut Žnuderl, Filip Majcen, Štefan Marci jan, Vili žener, Franci Rakovec in Vinko Kepic.
Gostje so se zanimali za samoupravljanje, vlogo delavskega sveta podjetja in svetov delovnih enot, vlogo ZK ter vlogo Zveze borcev v naši samoupravni družbi.
Ta obisk je za nas izredno zanimiv, saj gre za skupino progresivnih italijanskih komunistov, ki se že daljši čas zavzemajo za priznanje narodnostnih pravic Slovencev v Benečiji in Kanalski dolini.
Delegacija vodilnih funkcionarjev videmske pokrajine KP Italije na obisku v Savi
5 let folklore SAVA
Že nekajkrat smo pisali v na-	ja odobril folklorni skupini sred-	Ko govorimo o	praznovanju	ju-
šem glasilu, da praznuje kulturna	stva za nakup rezijskih noš. Vse	bifeja, menim, da	bo prav,	če	na
skupina Sava letos peto obletni-	to pa članom skupine nalaga od-	hitro pogledamo pot, ki jo	je	na-
co dela. Da bi čimbolj proslavili	govornost do kolektiva in tega se	pravila skupina,
ta jubilej, so člani skupine pri- vsi prav dobro zavedajo.	(Nadaljevanje na 3. strani)
pravili v nedeljo, 18. oktobra, program za prijatelje kulture.
Pred polno dvorano Prešernovega gledališča v Kranju so člani folklorne skupine, vokalnega okteta, instrumentalnega tria in tamburašev izvedli bogat program domačih pesmi in plesov.
S tem so prisotnim pokazali sadove petletnega trdega dela in prizadevanj.
Program je v celoti uspel in so se mnogi od gledalcev zelo pohvalno izrazili o uspehu in kvaliteti, ki jo je dosegel ta 50-članski (kolektiv v petih letih. Tudi čestitk ni manjkalo. Res prijetno proslavljanje, saj je tudi za člane skupine naj lepše darilo, če se po nastopu gledalci pohvalno izrazijo o programu.
Uspešno delo skupine pa je Igralcem svetovnega prvenstva v košarki so naši folkloristi pripravili ugodno sprejeto tudi v Savi. Pred krajši program kar na brniškem letališču. Marsikdo sploh ni hotel kratkim je delavski svet podjet- dalje, ne da bi se »zrinil« na takle posnetek
Ne uničuj!
... opozarjajo elektrikarji
Ko se pogovarjamo in razpravljamo o vse boljšem gospodarjenju v našem podjetju in tudi o uspešnem poslovanju, je prav, da omenimo tudi pojave, ki so doslej bili nekako ob strani. Za marsikoga bo pričujoč sestavek prazno govorjenje — za mnoge pa resno opozorilo, da tako ne smemo delati. Torej, za kaj gre? Sem elektrikar. Moje delo in delo mojih kolegov je po vsej tovarni. Posebno v zadnjem času opažamo mnogo poškodovanih električnih vtičnic, stikal, varovalnih naprav, elek-
pllps	~j
mestih ali v delovnih enotah, kjer so delavci izpostavljeni nezgodam ali celo smrtno nevarnim poškodbam zaradi nekaterih barab.
Kot delavec sem v tej tovarni zrasel. Tu je moj drugi dom, tu je moj kruh. Veselim se vsakega uspeha in vem, da tako čuti večina naših delavcev. Zlikovcem pa, ki menijo, da je delati v tovarni avantura, ki menijo, da so beseda samoupravljanje in odgovornost vsakega posameznika prazne marnje, postavljam tale vprašanja:
■ Se zavedaš, da z razbijanjem električnih in drugih naprav, z uničevanjem itd., povzročaš škodo
Na obhodu po naših skladiščih je fotograf zabeležil tudi tale posnetek. Cev za paro je poškodovana in tako iz nje uhaja voda, ki teče med vskladiščenimi kemikalijami. Komentar je odveč!
tričnih vodov itd. Skoraj v nobeni delovni enoti električna inštalacija nima več miru pred malopridneži. Prepogosto se že dogaja, da mnogih električnih naprav ne morejo delavci uporabiti, ker so razbite, pokvarjene ali pa — ukradene. Da je vse skupaj še bolj resno, pa se to dogaja na delovnih
najprej SEBI! Ker te naprave, kljuke, vtičnice in stikala morajo biti — jih je treba kupiti. Podjetje jih bo kupilo s tvojim in mojim denarjem. Ob izplačilu osebnih dohodkov boš zato dobil deset tisočakov manj.
■ Se zavedaš, da zaradi tvojih lumparij, tvoji sodelavci ne more-
Prva slika prikazuje električni kabel, ki »plava« v olju na dnu jaška, druga pa razdejan avtomat v skladišču surovin. Malomarnost ali objestnost ima lahko hude posledice. Kdaj bomo ukrepali?
jo delati tako kot bi lahko, če bi tebe ne bilo.
■ In končno, se sploh zavedaš, da s svojim početjem lahko uničuješ človeka, prjatelja, sodelavca?!
Seveda ne pričakujem, da boš zaradi tehle besede prenehal trošiti svojo odvečno moč v take namene. Tele besede naslavljam na vse dobre, poštene delavce, torej na večino delavcev, naj te izločijo iz svoje srede. Ne bodo te več dolgo neprizadeto gledali, da delaš škodo tovarni. Ne vpliva samo kvaliteta in količina izdelkov na naš dohodek!
Naslednje — kar je sicer manj kričeče — zato pa nič manj zoprno: dostop do električnih stikal, vodov in varovalnih omaric je mnogokje nemogoč. Preprosto so zamotani, založeni. Kako izključiti električni tok, če ne moreš k varovalkam ali varnostnim napravam?
V	tej ali oni delovni enoti uporabljamo elektrikarji ali pa mehaniki različna orodja. Na peljemo kabel od izvora elektrike. V večini primerov čez ta kabel mimo vozijo kare, žabe in druga vozila. V nekaterih kletnih prostorih — kjer jih še imamo — »zabušavajo« posamezniki. Okna zamazana, kot bi bila pobarvana, a se vendar vidi, da luči gore po ves dan. Tudi pri mikserjih bi morali okna večkrat očistiti.
Okolje tovarne je vse bolj onesnaženo. Saje in kremenčev prah prekrivata še tiste skromne zelenice, ki so jih predvideli arhitekti.
V	valjarni II je v kanalih električnih napeljav vše več olja. Ponekod so kabli že prepojeni. Kaj se lahko zgodi, je odveč govoriti.
Torej, nekaj »utrinkov«, bi dejal aktivist. Toda utrinek za utrinkom . ..
Pričeli smo z akcijo: boljša disciplina. Začnimo z akcijo: ravnaj s tovarniškimi rečmi tako, kot je treba ravnati! Ce bi bili vsi ljudje dobri, ,pošteni, varčni in prizadevni, bi bilo v Savi precej drugače. Tako pa se bo zgodilo, da bo kmalu vsak sam plačal, kar bo razbil ali ukradel.
JERNEJ SREBRNJAK
Učenci PGS so odšli
Medtem ko ste vi prebrali informacijo o učencih poklicne gumarske šole, ki so iz Bosne prišli v uk v našo tovarno, se je skupina vse bolj manjšala. Na koncu jih je ostalo le še štirinajst — premalo za razred, zato so v izobraževalnem centru sklenili, da v šolskem letu 1970/71 ne bo prvega letoika.
Zakaj so fantje odšli, je težko reči. Malokdo je namreč povedal zakaj, kdor pa je, je dejal, da so si vse skupaj drugače predstavljali.
Žal je bil trud delavcev v izobraževalnem centra zaman.
J. S.
kot četrtino, jajca, mlako, mlečni izdelki in maščobe pa za približno desetino. Na podražitev žitnih izdelkov (je še posebej občutno vplivala nedavna podražitev pšenice. Storitvene usluge so letos za 14,6 odstotka dražje kot lani, saj so se povečale cene obrtnih storitev za 17,2 %, komunalnih storitev za 26,9%, najmanj pa so se povečale stanarine.
Življenjski stroški so se v letošnjih devetih mesecih povečali v primerjavi z istim obdobjem lani za 1:1,4%. To povečanje je že sedaj večje, kot je bilo v vsem lanskem letu, in ko je bilo 10,5 %. Največji vpliv na povečanje življenjskih stroškov ima podražitev hrane, ki je po naši sestavi življenjskih stroškov letos za več kot 15 % 'dražja kot lani. Ker lahko v naslednjih mesecih pričakujemo nadaljnje povečanje življenjskih stroškov, saj se dogaja tako v vsakoletnem ciklu, se nam obetajo še težji življenjski pogoji za delavce z najnižjimi osebnimi dohodki, družine z nizkim družinskim dohodkom in upokojence.
Akcija, ki smo jo sprožili na II. konferenci sindikatov Slovenije junija letos, da ne bi bilo več osebnega dohodka v delovnih organizacijah pod 800 dinarjev, je sicer povzročila nekatere pozitivne premike. Še vedno pa prejema mesečne osebne dohodke do 800 dinarjev v Sloveniji približno 77 tisoč zaposlenih ali 17,7 %. Ob tem poraznem podatku zaskrbljuje še posebej dejstvo.
ži.nskega člana upravičencev do otroškega dodatka so samo 355 dinarjev!
Teh nekaj podatkov kaže ob sedanjem naraščanju cen nujno spremeniti politiko otroškega var-stva. V skladu za otroško varstvo so namreč določene rezerve, ki jih je mogoče porabiti za te namene brez dodatnih obremenitev gospodarstva.
V Sloveniji je sedaj prijavljenih pri zavodili za zaposlovanje okrog 17.000 nezaposlenih delavcev. Nizek premoženjski cenzus dovoljuje, da prejema samo 6,45 % nezaposlenih nadomestilo za brezposelnost. V skladih, s katerimi razpolagajo zavodi za zaposlovanje, pa bo do konca leta že nad 9 milijonov dinarjev za izboljšanje gmotnega položaja brezposelnih. S predlogom republiškega zakona o denarnem nadomestilu delavcem med začasno brezposelnostjo je predvideno, da se bo premoženjski cenzus povečal in da se bo upoštevalo tudi število otrok, ki jih imajo brezposelni. Ker na zakon ni moč več dolgo čakati, ga bo treba Čimprej sprejeti po hitrem postopku.
Poleg naštetih vprašanj bo po našem mnenju treba urediti še nekatere druge zadeve, kot je npr. nadomestilo za čas. delavčeve začasne nezmožnosti za delo, podpreti prizadevanje republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Slovenije za ponovno uskladitev in valorizacijo pokojnin, ki mora upoštevati vpliv se-
Posnetek iz delovne enote stiskama
Sindikati proti draginji
Letos spomladi smo v sindikalnih OTtganizacijah Slovenije podrobno obravnavali nezadržno povečevanje življenjskih stroškov. O tem smo sprejeli stališča, 'ki smo jih tudi poslali skupščini SRS in njenemu izvršnemu svetu ter svetu Zveze sindikatov Jugoslavije. Predlagali smo predvsem ocenitev delovanja gospodarskega sistema in tekočih gospodarskih ukrepov, ki spodbujajo nepričakovano hitro inflacijo, in se zavzeli za regresiranje cen nekaterih osnovnih življenjskih potrebščin, dokler ne bi zavrli inflacije. Menili smo na regresiranje oziroma subvencioniranje tistih osnovnih življenjskih
potrebščin, ki zagotavljajo minimalni življenjski standard, saj bi s tem okrepili socialno varnost predvsem delavcev z naj nižjimi osebnimi dohodki in družin z najnižjim družinskim dohodkom.
Znano je, da so cene in življenjski stroški naraščali tudi v poletnih mesecih, in da naraščajo še sedaj, kar najbolj občutno bremeni življenjske pogoje velikega ddla prebivalstva z nizkimi dohodki in prejemki. V minulem septembru so bile cene že za 13 % nad poprečnimi cenami v lanskem letu. Zaskrbljujoče naraščajo tudi cene industrijskih proizvodov, ki so bile do letos vedno dokaj sta-
bilne in se iz leta v leto povečevale le za 2 ali 3%. Letos v septembra so bile za 13,9 % višje od cen v lanskem letu, za vseh devet mesecev letošnjega leta pa so se povečale že za 10,4 % v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. In kar je najbolj zaskrbljujoče, poznavalci teh gibanj napovedujejo tudi za naslednje mesece enako stopnjo naraščanja cen!
Potrošniki najbolj občutijo spremembe pri cenah živil,ker jih dnevno kupujejo, in spremembe cen raznih uslug. Najbolj se dražijo vrtnine, kruh, meso in mesni izdelki. Mesni izdelki so se letos že podražili za tretjino, meso za več
da delovne organizacije, ki jih tare ta problem, razen redkih izjem, še niso predložile programov za preusmeritev v tako proizvodnjo, ki bi v bližnji prihodnosti zagotan/ljala najnižje osebne dohodke 800 dinarjev.
Vse povedano narekuje potrebo proučiti nekatere instrumente v našem sistemu, ki bodo blažili najbolj kritične socialne razlike. Zlasti bo treba v bodoča tržna gibanja zavestno vgraditi sistem subvencioniranja nekaterih osnovnih življenjskih proizvodov (kruh, mleko itd.), kar delajo skoraj vse države v svetu, da s tem blažijo socidine razlike. Podražitev pšenice pri nas kaže, da se tega odrekamo, ne da bi se zavedali posledic. Pri stališču, da je treba subvencioniranje nekaterih življenjskih proizvodov oziroma potrebščin vgraditi v naš sistem, vztrajamo celo neodvisno od stopenj inflacije.
Za sedanji socialno-gospodarski položaj družino imamo kot bistveni indikator le upravičenost do prejemanja otroškega dodatka. Dokler ne bomo imeli še drugih kriterijev, predlagamo temeljito proučiti vlogo vseh oblik otroškega varstva. Otroški dodattik prejema v Sloveniji nekaj nad 100.000 upravičencev, ki preživljajo več kot 195.000 otrok. Med upravičenci do tega dodatka je okrog 50.000 takih, katerih zakonski tovariši niso. zaposleni, več kot 14.000 je samohranilcev, 82.000 upravičencev pa se preživlja samo s sredstvi iz delovnega razmerja. Od vseh prejemnikov otroškega dodatka je 45.000 zaposlenih v industriji in rudarstvu. Mesečni poprečni osebni prejemki na dru-
danjih podražitev na življenjske pogoje upokojencev. Podpreti moramo tudi prizadevanja, da se še letos pripravi predloge za subvencioniranje stanarin tistim družinam, ki imajo nizke družinske prejemke, ker se pričakuje odmrznjen j e stanarin v začetku prihodnjega leta. ,
Na osnovi že obrazloženih ugotovitev je predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije na seji 14. oktobra letos predlagalo naslednje nujne ukrepe, za katere vemo, da ne pomenijo trajnih rešitev, če jih ne bo spremljal širši program stabilizacije našega gospodarstva:
1.
Nekatere življenjske potrebščine, med katere štejemo osnovna živila in stanarine, naj se diferencirano subvencionira oziroma regresira z družbenimi sredstvi, hkrati pa naj se to stališče upošteva pri bodočih sistemskih rešitvah. Tudi tako bo mogoče zavreti naglo naraščanje cen na tem področju in vplivati na uravnavanje socialnih razlik ter na večkrat stihijsko gibanje osebnih dohodkov. Vztrajamo pri predlogu, naj zvezni izvršni svet in odgovorni organi v Sloveniji brez odlaganja izdelajo predlog ukrepov, ki bodo trajneje stabilizirali tržišče osnovnih življenjskih potrebščin. Ce navedeni organi menijo, da to ni mogoče, naj tako stališče utemeljijo in javno razložijo.
2.
Čimprej naj se sestane republiška skupnost otroškega varstva, prouči gibanje življenjskih stroškov in njihov vpliv na koristnike raznih oblik otroškega var-
(Nadaljevanje na 4. strani)
5 let folklore SAVA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kulturno življenje mladine v naši itovarni je pestro že ves čas po vojni. Ime folklora, ki je danes srce kulturne skupine v tovarni, je starim Savčanom dobro poznano, saj so se z njo v podjetju ukvarjali že pred dvajsetimi lati. Čas in razmere, ki so bile tedaj v podjetju, pa niso bile vedno naklonjene, da bi skupina delovala dalj časa. Poglavitni vzrok za to je bil prav gotovo ta, da ni bilo pravega vodstva. Leta 1965 je mladinska organizacija v podjetju ponovno izbrala nekaj mladincev, ki so začeli vaditi, in ko, je že vse kazalo, da bo šla skupina po poti prejšnjih, se je
skupine in tudi s finančno pomočjo podjetja uspešno prebredli in ustvarili dobre pogoje za nadaljnje delo.
Tudi oktet je v podjetju stara oblika kulturnega udejstvovanja. Dolgo so savski fantje prepevali pod vodstvom prizadevnih tovarišev Štuhca, Studna in drugih. Leta 1951 pa se je zbor razšel, in sicer zaradi prometne nesreče, ki so jo pevci doživeli na Jezerskem.
Ponovno so v Savi ustanovili oktet leta 1966, tokrat pod vodstvom priznanega pevovodje in glasbenika, profesorja Petra Liparja. Od takrat se je tudi za te fante začelo novo obdobje. Med tem so sicer zamenjali nekaj
po zaslugi takratnega mladinske- ?!anov'. n^hov	Pa £ ob-
_ ,	+	Tv• v , .	. siren m še vedno bogat. Razen
ga aktiva m tov. Kosiča, k, se je š.tevanih nastopov so p0sneli tu-
ravno zaposlil v našem podjetju, j; nekaj pesmi za radio Ljublja-začelo znova načrtno, strokovnona in Celovec. Pripravljajo tudi in resno delo.	samostojen koncert.
Med »tujimi« so naši folkloristi najprej predstavili belokranjske plese
Borut Šnuderl
kadrovska služba
»Razumljivo je, da je danes kulturno življenje v podjetjih povsem drugačno kot tedaj, ko še ni bilo možno v pol ure priti v opero in v osrenjo slovensko gledališko hišo in ko ni bilo možno gledati tedensko ene ali dveh zeilo kvalitetnih dramskih predstav na televiziji. Nekateri so zato menili, da zato kulturnega
nivo okteta in folklorne skupine nam to jasno dokazujeta.
Mislim, da ni možno gojiti vseh kulturnih zvrsti, in ne vidim večjih pomanjkljivosti današnjega kulturnega življenja v podjetju. Bistveno se mi zdi prepričanje, ki danes vlada v Savi, da je pospeševanje kulture in tudi športa potrebno in koristno in da cilj našega podjetja ni samo cenena proizvodnja sodobnih in kvalitetnih izdelkov, ampak tudi mate-
Vsi so se lotili novih nalog, pridno vadijo nov program, se veselijo novih uspehov.
Ob njihovem jubileju jim čestitamo, v prihodnjem obdobju pa jim želimo še več uspehov!
Vidimo, da je kulturno življenje v Savi zelo živahno, vendar pa menim, da folklora, oktet in druge obstoječe oblike kulturnega življenja v podjetju ne morejo zadovoljiti večine članov kolektiva. Zato sem zaprosil za mnenje tri člane kolektiva in jim zastavil naslednje vprašanje:
Kaj mislite o kulturnem življenju in kaj pogrešate?
Stane Markelj
Služba za organizacijo proizvodnje
»Govoriti o obsegu kulturnega življenja v našem podjetju ni lahko. Eni ga želijo več, drugi zopet manj. Mislim, da je z obstojem folklorne sekcije, okteta in tria dana lepa osnova za razgibanost. Vendar pa ni dovolj, da so nastopi ob raznih akademijah. Ne bi bilo slabo, če bi katerakoli skupina priredila samostojen nastop, koncert ali pa če bi organizirali kaikšno zabavno oddajo. Prepričan sem, da bi uspelo.
Ko že govorim o kulturnem življenju, ne sirnem prezreti abonmajskih predstav v Prešernovem gledališču in pripravljenost podjetja, da s sofinanciranjem kart poveča število obiskovalcev. Da bi pa organizirali oglede raznih predstav v Ljubljani (gledališče, opera, festivali), pa mislim, da ni potrebno, ker je vse vezano na prevoz, danes pa ima že velika večina Savčanoiv lastna prevozna sredstva in si lahko to sami ogledajo.«
Mirko Grmič
prešani izdelki II
»S kulturnim življenjem -v tovarni sem kar zadovoljen. Mislim, da ga folklorna Skupina in oktet zelo poživljata. Vsem ali večini Savčanov to res ne daje kulturnega zadovoljstva, vendar menim, da -standard, ki ga imamo, omogoča vsakemu posamezniku, da si privošči tisto obliko zabave, ki mu je všeč.
S tem ne mislim, da v tovarni ni potrebno podpirata kulturne dejavnosti ter prizadevanj posameznikov ali skupin, ki delajo na kulturnem področju. Osebno ne pogrešam kulturnih prireditev, ker tudi sam pojem v oktetu v Britofu. Petje mi je všeč in mi v prostem času veliko pomeni. Prijetna sprostitev po napornem delu v"7tovarni mi daje veliko zadovoljstva.
Veliko sem delal tudi pri organizaciji raznih nastopov, predstav itd., vendar moram povedati, da je amatersko delo povsod premalo cenjeno. V današnjem skomercializiranem življenju je vse manj ljudi, ki so pripravljeni storiti kaj za popestritev življenja na vasi in ohranitev kulture — nacionalne preteklosti.
To aktivnost pogrešam tudi v tovarni. Prva leta po vojni je bilo kulturno življenje bolj živahno tudi v Savi. Vse je bilo nekako bolj prijetno in domače.
Nimam konkretnega predloga, kako stvari izboljšati, vendar menim, da je potrebno o tem razmisliti in se v podjetju dogovoriti, kaj in kako organizirati, da si bodo tudi tisti delavci, ki morda nimajo materialnih možnosti, mogli privoščiti vsaj malo kulturnega užitka, ki pa danes tudi ni poceni. Mislim, da stanje v S a- Zadnja prireditev je pokazala, da ljudje radi pridejo gledat ljudske V zadnjem času pri nastopih sodelujejo tudi tamburaši iz Reteč pri vi niti ni kritično, lahko pa po- plese in poslušat pesmi
Škofji Loki	stane.«	Vzrok za slab obisk raznih proslav pa je treba iskati drugje
Andrej Košič, strokovni vodja naše folklorne skupine
Giamoč vzbuja na predstavah posebno pozornost zaradi svoje »trdote«, saj predstavlja težko, skoraj tlačansko delo bosanskega kmeta
Zato tudi štejemo leto 1965 kot začetek neprekinjenega dela folklorne skupine. V teh petih letih je ptiesalo v skupini preko 100 plesalcev in plesalk. Program, ki ga ima skupina, obsega pet spletov, pretežno pa so to slovenski plesi. V tem času pa je skupina nastopila več kot stokrat v raznih krajih naše države in izven njenih meja.
'Skupina je preživljala tudi kritična obdobja, predvsem zaradi ansambla, prostorov itd. Vse te 'težave so s pomočjo dobrega vodstva in požrtvovalnosti članov
Poleg folklorne Skupine in okteta pa sodijo v kulturno skupino še instrumentalni trio, ki nastopa že tretje leto, vendar v drugi sestavi, kot je bila prvotna. Resneje so začeli vaditi šele letos, vendar imajo še velike načrte. Občasno nastopa s kulturno skupino tudi tamburaški orkester iz Reteč pri Škofji Loki. To so dobri prijatelji savskih folkloristov, ki skupaj z njimi kujejo načrte za prihodnost.
Torej pet let dela, prizadevanj, pa tudi veselih dogodkov, ki jih v Skupini ne manjka, je minilo.
življenja v podjetjih ne bo več, vendar temu ni tako. Stopnja izobraženosti zaposlenih je vedno višja, prostega časa bo vedno več, želje in potrebe ljudi so vse bolj raznolike. Vse kaže, da kultura v podjetjih ne bo izumrla.
V tako velikem podjetju kot je naše, je veliko različnih interesov tudi v zvezi s kulturno aktivnostjo, kaj pa živi, je največkrat odvisno od nekaj entuziastov, ki jim ni žal truda, da posamezno dejavnost organizirajo in skrbe za njen razvoj. Razvoj in današnji
nalna in druga skrb oz. pomoč zaposlenim, ki se združujejo v kulturne in športne sekcije, ki pravzaprav šele napravijo življenje vredno življenje. Katere bodo te aktivnosti, je odvisno od zav-zetnih in sposobnih organizatorjev, osebno pa sem vesel, da v našem podjetju s tako prizadevnostjo gojimo ravno slovensko pesem in plese, kar je zame poleg slovenske besede najlepši in najpomembnejši del naše nacionalnosti.«
ANTON BAJUK
Oktet gostoval v Pirotu
Na povabilo Glasbene mladine in sindikatov Jugoslavije je savski oktet v petek, 23. oktobra odpotoval na gostovanje v Pirot. Do Beograda smo se popeljali z letalom, od tu pa smo se podali s kombijem na 340 km dolgo pot do Pirota. Pokrajine ne bi v ce-
derno urejena. V restavraciji je lep vodomet, v kletkah na stenah pa domujejo kanarčki. Ogledali smo si še upravno zgradoo in proizvodne delovne enote. Bili smo presenečeni nad »hotelsko« ureditvijo prostorov.
Ta tovarna je prejela Vukovo
Ko sem jim zastavil vprašanje, kakšen je njihov poprečni oseo-ni donodek, nisem dobil popolnega odgovora. Vendar smo dobili vtis, da je Pirot kot nerazvito področje tul m je še vedno deležen visokih dotacij in ugodnih kreditov.
Po ogledu tovarne smo se od-
loti opisoval, omejil bi se samo nagrado za. zasluge na področju na slikovito Sičevačko klisuro, kulturnega dela. Na dan našega peljali v dvorano učiteljišča, kjer kjer je reka Niševa skozi tisoč- obiska so odprli tovarniško knjiž- se je po kratkem ogrevanju kma-letja izdolbla prelep kanjon, člo- nico.	lu pričel koncert. Tu so nastopali
veška roka in stroji pa so v ste- impresionirani smo bili tudi razni znani srbski proiesionauu no vklesali cesto ki se vije nad tiad ureditvijo vzorčnih dvoran, glasbeniki, operm pevki m recita-'	tor. V prvem ueiu smo sodelovali
s petimi pesmimi, ki so jih po-siusaici v prenapolnjeni dvorani res lepo sprejen. V drugem delu pa smo zapen venček jugosiovan-skin narounm pesmi, rreavsem smo j in presenetili z lepo slovensko narodno nošo. Poželi smo apiavz m priznanje in tudi čestitk po nastopu m manjkalo.
Ud siovesu smo se zahvalili domačinom za gostoljubnost, oni pa so izrazui zeijo, da oi jim zapeli še nekaj pesmi, srečanje je bilo res prisrčno m žeija vsen, da bi se se srecaii, je zamna ob zvokih narodnega ansambla iz Pirota.
Odpotovali smo proti Beogradu, kjer smo se poslovili od prijaznega soierja Zine ter z viakom nadaljevan pot proti domu.
Zelja sroskin kulturnih delavcev — in tudi naša želja — da Di se kmalu spet videli, se nam bo uresničila, kajti doma nas je čakalo vaono repubkskega odbora srečanja Abrasevič, iz Valjeva. V -vabilu piše, naj se kot najboljši amaterji udeležimo tega sreča-
Savski oktet pred odhodom z brniškega letališča na svoje prvo gostovanje v Srbijo
reko. Mogočni predori skozi ste- Prodajni oddelek je urejen zares ne se vrstijo drug za drugim. Po okusno. Tu komercialisti nimajo
šestumi vožnji smo prispeli v Pi- težav z razkazovanjem blaga kup- nja- * pomočjo ropuoiis*.ega sin-
rot.	cu. Tudi sama proizvodnja je z e- UlKaLa Slovenije in občinskega	. . _	.
Pokrovitelj zborovanja je bila lo dobro organizirana. Prepričali smdihalnega sveta Kranj se bomo šajo ne, kje hodi, s kom se pogo-covama 1. maj in prav tu smo smo se v popolno izkoriščanje de- ^eSa pomembnega srečanja v no- vurja, kakšen je pravzaprav namen
»SAJ NE BOSTE ZAMERILI!«
icuu SIK Vi, lUVAKiS?
Pred dobrim mesecem se je oglasil v nosi sluzoi mož s celo torbo joioaparaiure. Zeiel je narediti vec posneiKov v nosi tovarni; menda za neki jugoslovanski knjižni zavod, ki pripravlja reprezentativno izdajo knjige o jugoslovanski industriji, jjejai je se, aa je aeio opravil ze skoraj v vsen podjetjih, luai nekaterih v Ikranju. uo tu sem ga mirno poslušal, ko pa je zahteval, aa oi ga nekdo spremljal po podjetju, sem ga prosit, naj se mi konkretneje preasiavi.
[Poudarjam: t\isem zeiei človeka Žanu, loaa stikanje industrijskih oojekiov ali industrijskih unij ni kar tako!)
Nekoliko začuden me je pogledal, vzel iz loroe poirauo zavuua, za katerega aeta, in svoje dokumente. Opravičil sem se mu za ta postopek, loaa gost ni oit prav me jezen: »Ud vsen podjetij (jyj, koder sem v zaanjem času slikal, sie me v i>avi prvi vprašan za ao-kumeme.« Skupaj z našim joto-grajom sla nato odšla v ooraie na sukanje.
Zakaj sem pravzaprav napisal ta sestavek.'
m K nam prihaja veliko tujcev: prodajni rejerenn, kupci, zastopniki, potniki ud.
Cesto zadostuje, da pri vhodu v podjetje reče: »Grem k N. N.« pa bo v večini primerov lahko prišel v tovarno. Kdo je, ga še vpra-
doživeli prvo srečanje s Pirotča- lovnega časa, delitve dela, posebni. Že prvi pogled na lepo ure j e- no na tekočem traku. Presenečeno okolico omenjene tovarne nas ni smo bili nad spretnostjo in deje presenetil. Prekrasni nasadi, Javnostjo zaposlenih. To je mla-vodomet, lepotno grmičevje in da generacija, saj je poprečna igrišča okrog tovarne so dajali starost 23 let. Ogledali smo si tu-bolj videz okrevališča kot tovar- di skladišče gotovih izdelkov, ne. Sprejeli smo povabilo na ka- kjer zaloge niti niso tako veli-vo in že nas je objela lepota de- ke glede na veliko število trgov-lavske restavracije, ki je zelo mo- skih poslovalnic po državi.
vemoru vseaakor udeležili.
IVAN KUHAR
obiska — ve samo obiskovalec.
S Ali: v tovarno prihajajo so-
Pišejo nam iz JLA
»Po 127 dneh se vam oglašam iz Titovega Velesa. Tu služim vojaški rok. Sem so me po trimesečnem tečaju za vozmka poslali iz Skopja za šoterja.
Lepo pozdravljam sodelavce obrata I in upam, da me še niso poza-bili.«
Slavko Habič, v. p. 5912/12, Titov Veles, Makedonija
Oglasil se nam je še Branko Zupan, v. p. 3972/14, Raška, Srbija-
»Včeraj sem prejel savsko glasilo in sem ga prav z zanimanjem prebral. Upam, da ga bom tudi v bodoče prejemal in bom lahko tekoče seznanjen z vsem, kar se v podjetju godi.
Lep pozdrav vsem, posebno mojim najbližjim sodelavcem!«
Draga vojaka!
Upam, da vaju v tem času prijatelji in sodelavci niso pozabili in morda se vama bo ob objavi vajinih naslovov oglasil kdo od znancev ali sodelavcev. No, tudi mi v uredništvu vaju ne bomo pozabili in vama bomo redno pošiljali časopis.
Hvala za pismi in lep pozdrav!	0
ročniki in znanci naših delavcev na privatne pogovore. Ker ne smejo v tovarno, se pogovarjajo pred vratarji.
Sprejeli smo svoj delovni red, katerega se moramo držati vsi — ne samo vratarji — ker je to v našo skupno korist.
Sindikati...
(Nadaljevanje s 1. strani) stva ter sprejme ougovarjajoče ukrepe ter premoge inpr. o valorizaciji cenzusa za upravičenost do otroškega dodatka, o valorizaciji višine otroškega aooaika, o povečanju pomoči družinam, ki dobivajo otroški dodatek, o subvencij an za pretirano otrok v šolan in otrosmn vnem, o aoiocitvi višine pomoči za novorojenčke,). Vosooej je treoa proučiti mejne primere gieue cenzusa upravičenosti do otroškega uouatka.
3.
Skupščina SR Slovenije naj čim-prej po m trem postopna sprejme premog zakona o denarnem nauo-mesmu deravcem meti začasno brezposelnostjo. Premog zakona ze pripravljajo upravm organi.
4.
Pokojnine, priznane v prejšnjih obdoojm, naj se usmradi z uovo-priznammi pokoj mnaim m valorizira, pri čemer se mora upoštevati vpliv sedanjih podražitev na življenjske pogoje upokojencev. To je treba storiti s 1. januarjem 1971 na način in v višini, kot lo predlaga skupščina skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Slovenije. Pri tem dajemo podporo predlogom o blažji degresivni valorizaciji življenjskih stroškov.
Se letos se naj prouči subvencioniranje stanarm zaposlenim z nizkimi osebnimi dohodki oziroma družin z -nizkimi prejemki zaradi predvidene odmrznitve stanarin. O tem je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije že opozoril izvršni svet Skupščine SR Slovenije na osnovi stališča svoje komisije za življenjske in delovne pogoje in stališč plenuma sveta Zveze sindikatov Jugoslavije.
Predsedstvo republiškega sveta Zveze Sindikatov Slovenije opozarja, da uresničitev predlaganih ukrepov — z izjemo prvega, ki govori o diferenciranem subvencioniranju oziroma regresiranju nekaterih življenjskih potrebščin z družbenimi sredstvi — ne bo terjala za letošnje leto dodatnih sredstev, ker so ta že zbrana. Od hitrosti, s katero se bomo lotili uresničevati predlagane Ukrepe, je v veliki meri odvisna učinkovita ublažitev položaja delavcev z najnižjimi dohodki oziroma družin z naj nižjimi prejemki.
Učinkovitost gopodarskih____
žal vam te slike ne moremo predstaviti v barvah. Kako čudovito se skladata Gorenjec in Gorenjka v pisano okolje
Gorenjski plesi navdušijo kjerkoli jih Savčani »predvajajo«
(Nadaljevanje s 1. strani) organiziran način vključi vsa področja poslovnega življenja in da se pri tem vsem važnejšim ekonomskim in kadrovskim zadevam da samoupravno obeležje.
To še posebej velja za tekoče ekonomske in kadrovsko-socialne akcije pri izvajanju poslovne politike podjetja. Zato smo na podlagi statuta ustanovili ustrezne specializirane izvršilne organe, s posebnimi predpisi pa določili organizacijske postopke samoupravnih procesov, v katerih se obvezno in odgovorno upošteva funkcije predlaganja, odločanja, izvrševanja in kontroliranja izvršitev samoupravnih odločitev.
Za obdobje od sprejetja novega statuta do danes ugotavljamo, da se strokovne službe v samoupravne procese na organiziran način vključujejo še vedno le z nekaterimi, ne pa z vsemi družbenoekonomsko in kadrovsko-socialno pomembnimi zadevami. Opaža se, da zaradi tega tudi nepravočasno spoznavamo nekatere probleme internega poslovanja in odlašamo z ustreznimi rešitvami, ki bi bile nujne za poslovno uspešnost in urejenost družbeno-ekonomskih in samoupravnih odnosov v podjetju Zaradi tega bodo gospodarski od bori na prvi prihodnji seji obrav navali problematiko dela strokov nih služb, ki so po svojih delov
nih zadolžitvah vezane na te odbore. Namen te obravnave bo zagotoviti stalno povezanost med delovnimi zadolžitvami prizadetih služb in izvršilnimi funkcijami odborov ter na ta način določila statuta in gradivo, ki je služilo za seminar o tej problematiki v Preddvoru.
Da bo mogoče čimprej sklicati seje odborov in članom poslati gradivo, prosimo, da nam pošljete jedrnato pismeno poročilo o izvajanju vašega delovnega pro-
grama in seznama zadev, ki jih boste odboru predvidoma predložili do konca letošnjega leta.«
že prva seja enega od gospodarskih odborov je pokazala, da je mogoče učinkovitost odborov in služb v marsičem povečati« Po končanih sejah gospodarskih odborov bomo vse delavce in še posebej delavski svet podjetja seznanili, kaj si obetamo za bodoče in kakšne so možnosti za povečano učinkovitost gospodarskih odborov podjetja. S. MARCIJAN
»Spoštovani tov. direktor!
Lepo se zahvaljujem vam in vašim delavcem na pozornosti in vaši pripravljenosti pomagati mi. V vašem kolektivu so mi izdelali gumeno cev (prejšnjo sem uporabljal 40 let) za moj prebavni sistem. Brez cevi bi namreč ne mogel živeti. Nikoli ne bom pozabil, kako veliko uslugo ste mi storili. Vam in vsemu kolektivu želim srečo in vas lepo pozdravljam!«
Borivoj Grujič, Beograd
SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški oj dbov. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože
Stular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6. tel. 22-521, interno 282. Tisk in klišeji CP Gorenjski tisk Kranj.