PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plaCana v gotovini Abb postale I gruppo • Cena 40 lir Leto XX. Št. 271 (5954) TRST, petek 27. novembra 1964 NADALJUJE SE BELGIJSKO-AMERIŠKO REŠEVANJE ČOMBEJA Nove akcije belgijskih padalcev v Kongu Combejevci in padalci pobili 300 črncev Močna ofenziva osvobodilne vojske v Stanleyvillu, kjer je zopet zavzela del mesta - Poziv narodnoosvobodilnega odbora kongoškemu ljudstvu - Prevažanje tujcev v Leopoldville VČERAJ V BEOGRADU WASHINGTON. 26. — Ameriški državni departma je danes Javil, da so ameriška letala ponoči prepeljala belgijske padalce v mesto Paulis, ki so ga nato padalci po hudih bojih s pripadniki osvobodilnega gibanja zavzeli. Tudi napad na Paulis so izvedli z izgovorom, da «rešijo belce pred nevarnostjo. Tudi iz tega mesta so začeli z ame riškimi letali prevažati belce v Leopoldville. Belgijski zunanji minister Spaak je izjavil, da se bodo vsi belgijski Dadalci vrnili iz Konga v Bruselj najpozneje v sredo. Pripomnil je, da je «reševalna akcija* dejansko končana, in da upa, da se bodo padalci umaknili jutri zvečer v Kamino, od koder se bodo čez nekaj dni vrnili v Belgijo, kar se bo zgodilo najpozneje v sredo. Spaak je trdil, da so 48 ur pred Prihodom padalcev ubili v Pauli-su 20 belcev. Minister je izjavil, da je uradno število mrtvih v Stan-lejrvillu 31 skupno z belgijskim Padalcem. Drugi belgijski padalec je bil ubit danes v Paulisu. Čeprav je Spaak izjavil, da se bodo padalci v kratkem umaknili, ............................................ OSTRA REAKCIJA NA BELGIJSKO. AME RIŠKI NAPAD NA KONGO Afriške države se posvetujejo glede najprimernejših ukrepov Somalski predsednik predlaga izredno zasedanje zunanjih ministrov OAE . De-monstracije v številnih prestolnicah - V Kairu so demonstranti zažgali knjižnico USIS prihajajo iz Leopoldvilla novice, da vse kaže, da nameravajo padalci napasti še druge postojanke o-svobodilne vojske. Mesto Paulis je zavzelo 267 padalcev, ki so se pripeljali s štirimi ameriškimi letali. Se prej so nekatera letala bombardirala vojaško letališče v mestu. Odpor o-svobodilne vojske je bil zelo močan. Kakor v zvezi s Stanleyvillom tako širijo zahodne agencije sedaj novice, češ da so tudi v Paulisu »uporniki« pobili veliko število belcev in domačinov, ki. so nasprotovali osvobodilnemu gibanju. Toda kakor poročajo posebni dopisniki nekaterih časopisov, je mnogo večje število žrtev, ki so padle pod streli belgijskih padalcev in Čombejevih plačancev. Po poročilih teh dopisnikov so belgijski padalci in Combejevi plačanci v 24 urah pobili 300 Afričanov. Uradna poročila o številu mrtvih «talcev» so na mah zrušila bobnečo propagando. Zadnja uradna poročila govorijo o 27 mrtvih, med katerimi je tudi ameriški misionar Carlson (ki je bil major ameriške vojske). 27 belcev je bilo ubitih, ko so se pojavili belgijski padalci. Milanski «Avanti» objavlja poročilo, v katerem člankar omenja naslednje izjave nekega fotografa «United Press« v Stanleyvillu: «Belgijci ubijejo ali aretirajo vsakogar, ki je osumljen, da je upornik ali pa da je podpiral upornike. V nekaterih primerih ubijajo kar na kraju samem, kakor sem videl ubiti nekega moškega, ki se jim je pripeljal nasproti na bici-klu. Videl sem mnogo mrličev. Ni časa in niti volje, da bi jih šteli v tej atmosferi. Davi so se boji nadaljevali po ulicah mesta. Ameriška letala, ki so jih pilotirali kubanski begunci, so bombardirala levi breg reke Kongo, kjer je zad- NEW YORK, 26. — Afriška skupina v OZN je sinoči imenovala poseben odbor, ki bo proučil položaj v Kongu v zvezi z akcijo na ravni ministrov in z organizacijo afriške enotnosti. Seveda to ne pomeni, da ne mo rejo nekatere delegacije na lastno r-obudo zahtevati sejo varnostnega sveta. Tako namero so sporočili Sudan, Kenija, Alžirija, Gvineja in Mali. V odboru so zastopane naslednje države: Kenija, Etiopija, Gana. Somalija, Nigerija Tunizija, ZAR, Kamerun, Gornja Volta in Gvineja. Sovjetski predstavnik v OZN Fe-dorenko je izročil sinoči predsedniku varnostnega sveta, ki je ta mesec ameriški predstavnik Ste-venson, pismo, s katerim obtožuje Danes se bo začela v rimski Poslanski zbornici napovedana razprava o vprašanju predsednika republike, ki ga začasno zamenjuje sen. Merzagora. Vse ka- vprašanje zelo nujno, tleli predsednik Segni **, da je “or je oboleli ..------- Precej slab in paraliziran na eni strani telesa, medtem ko še vedno ne more govoriti. — Poslanci so včeraj nadaljevali razpravo o državnem proračunu. Vodstva KD, VSI, P8IUP in PLI pa so proučila izide upravnih volitev. Včeraj je državni podtajnik zunanjega ministrstva Mario Zagari imel v Beogradu prve razgovore 1 jugoslovanskim podtajnikom zunanje zadeve Markom Ni-“crfčem, kateremu je izročil za Kočo Popoviča posebno Saraga-tovo pismo v zvezi z njegovim in Morovim prihodnjim uradnim obiskom v Jugoslaviji. Danes bodo podpisali sporazum o rešitvi vprašanja opcij na podlagi določb mirovne pogodbe in poznejših dogovorov. Včeraj Je bil Izvršen že drugi ameriško-belgljski napad v Konta*. in sicer na Paulis, mesto s 5;000 prebivalci, kamor so ame-vi ka letala pripeljala 267 belgijskih padalcev in nato začela prevažati belce iz mesta. Ubit je h,l en padalec in 30 belcev, o-taomno pa je padlih pripadnikov fevolucionarne vojske, ki so jih v Stanleyvillu postrelili belgijski Padalci in Combejevi plačanci. ®icer pa je število belcev mrtvih mnogo manj e, kot poroča zahod-5) tisk, in sicer v Stanlcyvillu 27. Hkrati pa Belgijci ubijajo ali aretirajo vsakogar, ki je osum-‘Jen, da je upornik ali pa da Je Podpiral upornike — kot poroča Jeki fotograf »United Press« iz ^tanleyvilla. Neresnična Je tudi Joviča, da so »gverilci poklali 23 Jcmškib mlsionarjev«. Zunanji minister Spaak je izjavil, da bo-?o padalci v Kongu še do srede, rieki padalec je povedal, da Je med »gverilci« toliko mrtvih, da ?m nihče več ne šteje. V Stan-*cyvillu ho revolucionarni vojaki Ponovno zavzeli Se del mesta. Na-vodnoosvobodilni odbor za Kon-j v Brazzaviliu obtožuje ZDA U, Belgijo genocida. V Bruslju so n »i dijaške demonstracije proti Pošiljanju padalcev, nov napad Ja so obsodili v Alflru, Tunisu, onaallji in drugod. Sajgonu so bili med včeraj!-JPmi demonstracijami trije mrtvi oudUti, ki jih je ubila policija, mdentovska organizacija ponov-,o zahteva odstop vlade. SZ pa jr obsodila ameriško letalsko onibardiranje objektov v Severin1 Vietnamu. »A* razgovorih sta Rusk in ‘ I ofoeder včeraj izrazila upanje s‘cde ustanovitve večstranske je-«» .. *Me In ponovila že znano jtsilšče glede združitve obeh emčlj in |Jt-r|ina. n f*r»di trčen ju dveh ladij v i, "Tor-kem pristanišču jc zgu-'m življenj,; 16 ljudi, 4 pa pokesajo. Belgijo ,ZDA in Veliko Britanijo oboroženega vmešavanja v Kongo. Vendar pa Sovjetska zveza ne zahteva sklicanja seje varnostnega sveta. V Nairobiju so javili, da bo seja posebne komisije organizacije afriške enotnosti jutri, ker danes niso še prispeli vsi delegati. Alžirski predsednik Ben Bela je poslal brzojavko tajniku organizacije afriške enotnosti. V brzojavki izraža veliko ogorčenje zaradi o-boroženega napada imperialistov na Kongo, in zahteva, naj se prouči možnost, da države prganiza-cije afriške enotnosti spreimeio konkretne ukrepe, da prenehajo imperialistični nanadi in njih vmešavanje v notranje zadeve Konga. Predsednik Njerere je objavil danes naslednjo izjavo: »Tanzanija odločno obsoja soustitev belgijskih padalcev na Stanleyville. To nesramno vmešavanie v notranje zadeve Konga je žalitev vsej naši celini.« Tunizijski tisk zelo obširno poroča o napadu na Kongo. «Spnco tega novega tuiega vmešavania, ki sledi tolikim drugim v zadnjih štirih letih, piše «L’Action». bodo A-fričani znali poskrbeti, da naša celina ne bo več ponižana s tujo intervencijo.« Predstavnik somalske vlade je izjavil, da somalska vlada odločno obsoja oborožen napad, ki so ga izvedle belgijske oborožene sile na kongoško ljudstvo. Dodal je, da gre za namerno kršitev suverenosti Konga in neposredno ogrožanje drugih afriških držav ter stabilnosti na tei celini. Predstavnik ie nato izjavil, da somalska vlada obžaluje tudi, da so bile človeške žrtve, in izraža upanje, da bo prenehalo prelivanje krvi na obeh straneh. Zatem pravi izjava, da se ameriška in angleška vlada ne moreta razrešiti odgovornosti, ker sta dali na razpolago, prva letala, druga pa oporišča. Predsednik republike pa je pozval tajnika organizacije afriške enotnosti, naj se nujno skliče izredno zasedanje sveta ministrov. Dalje predlaga, naj se U Tant pozove, naj bi odložil začetek zasedanja skupščine OZN, zato da bi bilo prej zasedanje organizacije afriške enotnosti Agencija Tass Je poročala danes o belgijsko-ameriškem napadu na paulis in navedla sporočilo ameriškega državnega departmaja. Tass poudarja, da gre za novo na padalno dejanje, in pripominja, da je razlog, s katerim hočejo opravičiti napad, t.j. «rešitev Evropejcev«, samo izgovor. Da so razlogi, ki jih Belgija in ZDA navajajo, samo pretveza, kaže tudi dejstvo, na katero ie opozoril predsednik srednjeafnške republike Dacko. Dejal ie, da je bila belgijsko-ameriška «k«l« v Kon-gu »diskriminatorska«. Belgijski padalci niso namreč na noben način upoštevali mrtvih in ranjenih med osvobodilno vojsko in se niso brigali za usodo črnskega prebivalstva v Stanleyvillu. V Bruslju so danes velike skupine naprednih študentov in drugih meščanov demonstrirale proti po-šlljatvi belgijskih padalcev v Kongo. Na drugi strani pa so desničarski demonstranti demonstrirali pred alžirskim poslaništvom, kjer so razbili lipe. ... . Velike demonstracije so bile danes tudi v Pragi pred ameriškim in belgijskim poslaništvom. Pri demonstracijah so sodelovali tudi številni afriški študentje. Demonstranti so razbili s kamenjem šipe nja skupina upornikov odločena upirati se do skrajnosti 500 čom-bejevcem. Povsod so mrliči, mrliči črncev: V prostorih »Sabena Guest. house» je mnogo sob polnih mrličev. Neki padalec mi je rekel, da jih nihče ne šteje.« Tudi skupina 23 nemških misio-narjev, o katerih so govorili, de. so jih «gverilci poklali«, je živa in zdrava. Med njimi je tudi pater Borman, ki je sin znanega nacističnega vojnega zločinca. V Stanlevvillu so Combejevi plačanci aretirali tamkajšnjega gu-vemerja, ki se je bil pridružil osvobodilnemu gibanju. V mestu se nadaljujejo boji med Combeje-vimi nlačanci in osvobodilno vojsko. Combejevi plačanci skušajo zasesti levi breg reke Kongo. Danes sta prišla v Stanleyville notranji minister Munongo in general- Mobutu. Kakor poročajo zahodne agencije, so pripadniki osvobodilne vojske, ki so se včeraj umaknili iz mesta pred napadi belgijskih na-dalcev, izvršili danes močan napad in znova zasedli del mesta. V evropskem delu mesta so v teku ostri spopadi. Mesto je prazno, ker se je domače prebivalstvo umaknilo v gozdove. Narodnoosvobodilni odbor za Kongo, ki ima svoi sedež v Brazzaviliu, je pozval kungoško nrebival-stvo, naj se upre proti skupnemu sovražniku z vsemi sredstvi. Narodnoosvobodilni odbor obtožuie ZDA in Belgijo genocida proti mirnemu ljudstvu in dodaja, da ne bo zajamčena varnost državljanov o-menjenih držav, »ki živijo na ozemlju naše republike«. Zunanji minister revolucionarne vlade Kanza je izjavil nekemu kenijskemu časnikarju, da mu je predsednik Gbenje poslal včeraj brzojavko, s katero mu sporoča, da je živ in zdrav. Gbenje poroča, da se skuša skupno z drugimi voditelji, med katerimi so Sumja-lot, Mulele in general Olenga, u-mafeniti v Sudan. Mesto Paulis, ki so ga danes za sedli belgijski padalci, šteje pr žno 5.000 prebivalcev in je 400 je odpotoval v to mesto odpravnik poslov iz Leopoldvilla in ob povratku poročal. Storchi je dalje izjavil, da se je vlada stalno zanimala za usodo italijanskih državljanov, Poročilo o razgovorih Rusk-Schroeder WASHINGTON, 26. — Ob zaključku nemško-ameriških razgovorov so objavili uradno sporočilo, ki pravi, da Dean Rusk ln zunanji minister Schroeder izražata tipanje, da bo mogoč v najkrajšem času sporazum o ustanovitvi večstranske jedrske sile in da bo kolikor mogoče veliko število držav članic NATO pripravljeno sodelovati. Kar se tiče odnosov med Vzhodom in Zahodom pravi sporočilo: «Državni tajnik je ponovil odločenost ZDA, da nadaljujejo svojo dosedanjo politiko glede Nemčije ln Berlina. Strinjal se je z nemškim ministrom glede nujnosti, da se izkoristijo vse mogoče priložnosti med razgovori s sovjetsko vlado in v skladu s skupno odgovornostjo štirih velesil, da se išče sodelovanje Sovjetov za uresničenje naloge, ki je vzpostavitev nemške enotnosti.« Razgovori Zagari-Nikezič in rešitev vprašanja opcij Napovedani Morov obisk v Jugoslaviji bo posebnega pomena • Saragatovo pismo Popoviču - Blagojevič o podpori jugoslovanske vlade organizaciji afriške enotnosti (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Italijanski državni podtajnik za zunanje zadeve Mario Zagari in namestnik državnega podtajnika za zunanje zadeve Jugoslavije Marko Nikezič sta se na današnjem sestanku razgovarjala o dvostranskih vprašanjih in o nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih. V razgovorih je prišla do izraza obojestranska pripravljenost za nadaljnji napredek od- nosov in sodelovanja. Pri tem je bilo dosedanje plodno sodelovanje ocenjeno kot vzgled izvajanja načela aktivnega miroljubnega sožitja med dvema državama z različnimi družbenimi ureditvami. Med obiskom je Mario Zagari izročil Nikeziču pismo italijanskega zunanjega ministra Saragata državnemu tajniku za zunanje zadeve Koči »Popoviču, v katerem se poudarja želja italijanske vlade po nadaljnjem napredku medsebojnega sodelovanja. Po razgovoru je Nikezič priredil gostu kosilo in v zdravici dejal, da med Jugoslavijo in Italijo obstajajo dobri sosedni odnosi. Izrazil je upanje, da se bodo ti odnosi še nadalje razvijali v obojestransko korist. Poudaril je tudi, da se Jugoslavija in Italija v medsebojnih odnosih ravnata po načelih aktivne miroljubne koeksistenc*, kar je eden od elementov, ki vežejo obe državi tudi na mednarodnem področju. V odgovoru na zdravico je Zagari dejal, da Italija vidi v razvoju načela miroljubne koeksistence uresničenje miru na svetu, in je dodal, da Italija gleda na jugoslo-vanske napore na mednarodnem področju kot na napore za pomiritev svetovnega položaja in prispevek k utrditvi svetovnega miru in sodelovanja med narodi. Posebno Je opozoril na številne sporazume med obema državama ln de- jal, da to kaže, koliko skupnega imajo narodi Jugoslavije in Italije. Zagari je na koncu svojega go-vora dejal, da bo obisk predsednika Alda Mora in zunanjega ministra Saragata v Jugoslaviji posebnega pomena za nadaljnjo utr- , JkSF' v, $ 'Wm. M iAjIgferjteAS&SŽ|v'S IfifSS MARIO ZAGARI bllžno 5.000 preb . kilometrov severnovzhodno od Stanleyvllla. Belgijski zunanji minister Spaak je izjavil, da je bilo v tem mestu približno 300 Evropejcev. Medtem nadaljujejo prevažanje belcev iz Stanleyvilla in tudi iz. Paulisa. Danes so priDeljali v Leopoldville trupla blecev, ki so bili ubiti ob prihodu belgijskih padalcev. Nekatere begunce so že pripeljali v Bruselj. avtomobilov, last ameriškega diplomatskega osebja. Manjša skupina je demonstrirala tudi pred angleškim poslaništvom. Policija je z veliko težavo razgnala- demonstrante. ..*«.♦ Tudi v Nairobiju so bile demonstracije pred ameriškim in belgijskim poslaništvom. Demonstranti so poškodovali več ameriških in belgijskih avtomobilov. List «East Afričan Standard« piše, da je bel-[ijski in ameriški napad ob angle-ki podpori hudo škodoval ugledu zahodnjakov v Afriki in »nudi dragocen propagandistični material komunističnim državam«. List dodaja .da je to dejanje »zabrisalo še zadnje sledove spoštovanja do Combeja«, ki sicer ni bil nikoli popularen pri drugih afri ških voditeljih. Izredno ostre so bile demonstracije v Kairu. Številni demonstranti so pred ameriškim poslaništvom poškodovali več avtomobilov. Vdrli so tudi v notranjost poslopja, kjer so razbili številne šipe in zažgali knjižnico USIS. Policija je demonstrante razgnala in nekatere aretirala. Večina med demonstranti so bili afriški študentje. Demonstracije afriških študentov so bile tudi v Florenci, študentje so po glavnih ulicah nosili table s protiimperialističnimd in protikolonialističnimi napisi ter proti belgijsko-ameriškemu napadu na Kongo. Demonstrirali so tudi pred ameriškim in angleškim konzulatom. Trčenje med dvema ladjama ob vhodu v newyorško luko Norveška petrolejska ladja se je razklala na dvoje ■ 16 mornarjev mrtvih, 4 pa pogrešajo Podtajnik Storchi o Italijanih v Kongu RIM, 26. — Dane« je prispela v Rim prva skupina italijanskih beguncev, ki so živeli v Stanleyvil-lu. Italijanski zunanji minister Saragat je dal navodila italijanskemu poslaniku v Bruslju, naj se zahvali belgijski vladi za pomoč italijanskim državljanom. V zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice je podtajnik v zunanjem ministrstvu Storchi Izjavil, da na podlagi dosedanjih novic ni bilo žrtev med Italijani, ki živijo v Stanleyvillu. Včeraj NADALJUJE SE RAZPRAVA 0 DRŽAVNEM PRORAČUNU Danes resolucija KPI o predsedstvu republike Somalski minister za načrtovanje pri Moru in Colombu - Vodstva RD, PSI, PSIUP in PLI proučila izide upravnih volitev ditev prijateljstva in sodelovanja. Kosila so se z jugoslovanske strani udeležili tudi zvezni tajnik za informacije Vinterhalter, člani izvršnega odbora zveznega odbora SZDL Jugoslavije Dobrtvoje Vidič, pomočnik državnega podtajnika Dušan Kveder in tajnik komisije za kulturne stike z inozemstvom zveznega izvršnega sveta Osman Džikič. Zagarija so sprejeli tudi član izvršnega sveta Jože Brilej in zvezni tajnik Filip Bajkovič. V razgovorih, ki se ga je udeležil tudi veleposlanik Ducci so razpravljali o vprašanjih gospodarskega sodelovanja posebno o poglobitvi nadaljnjega razvoja dvostranskih odnosov in o gospodarskem sodelovanju na širšem mednarodnem področju. Uradni zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blagojevič je na današnji tiskovni konferenci odločno obsodil tujo vojaško Intervencijo v Kongu' in podprl napore Organizacije afriške enotnosti za rešitev vprašanja Konga. «Ta očitni prekršek listine OZN je grobo vmešavanje v notranje zadeve Konga, ki Ima lahko daljnosežne posledice za mir na svetu in posebno za neodvisnost afriških narodov,« Je dejal Blagojevič. Dodal je, da Jugoslavija čuti obveznost, da se skupno z ostalimi državami udeleženkami kairske konference aktivno 'zavzame za rešitev vprašanja Konga. Razgovore med Kočo Popovičem in francoskim zunanjim ministrom Couve de Murvillom v Parizu je Blagojevič ocenil kot > važen korak v razvoju jugoslovansko-francoskih odnosov, ki se zadnje leto uspešno razvijajo. V teh razgovorih so po besedah Blagojeviča ugotovili ugoden razvoj dvostranskih odnosov in možnosti njihovega nadaljnjega napredka posebno na kulturnem gospodarskem področju.* »Izmenjava misli, je poudaril Blagojevič, »je prispevala tudi k razumevanju stališč o aktualnih mednarodnih vprašanjih.« Obisk državnega podtajnika italijanskega zunanjega ministrstva Maria Zagarija, med katerim bodo izmenjali pisma o ureditvi nekaterih še nerešenih vprašanj, je Blagojevič ocenil kot zelo koristen. «Ta obisk, je dejal Blagojevič, ki spada v vrsto jugoslovansko-ltah-janskih stikov na visoki stopnji, nudi priložnost za koristno Izmenjavo misli o nadaljnjem napredku dobrega sosednega sodelovanja lednarodnih vprašanjih, ki RIM, 26. — V poslanski zbornici so na dopoldanskem zasedanju razpravljali o proračunu ministrstva za industrijo in tr-govino ter ministrstva za zunanjo trgovino, na popoldanskem zasedanju pa o proraj&unu ministrstva za državne soudeležbe in ministrstva za kmetijstvo. V senatu se je nadaljevala razprava o vladnem zakonskem osnutku, ki vsebuje določila za zatiranje posebnih oblik kaznivih dejanj organizirane zločinske dejavnosti (mafije). V zvezi z jutrišnjo razpravo NEW YORK, 26. — Blizu vhoda v newyorško pristanišče sta danes zaradi megle trčili norveška 12.723-tonaka petrolejska ladja »Stolt Dagali» ter izraelska 25.320-tonska potniška ladja »Shalom*. Pri nesreči je zgubilo življenje 16 ljudi, štiri pogrešajo, 23 pa so jih rešili. Pripeljali so jih z ladjami in helikopterji na kopno in nato v bolnišnico v 'New Jersey, da jih pregledajo. Reševalna akcija se nadaljuje kljub gosti megli. Pri akciji sodeluje pet čolnov ameriške obalne straže, dve trgovski ladji, eno letalo in več vojaških helikopterjev. Petrolejska ladja s« je razklala na dvoje. Izraelska ladja »Shalom« pa je bila poškodovana od spredaj. Morje je mimo. Na kraj nesreče so takoj prišli številni čolni obalne straže, druge ladje in helikopterji. Na izraelski ladji je bilo vkrcanih 616 potnikov in 460 članov posadke. Med njimi ni bilo žrtev. Ladja »Shalom« je takoj po nesreči spustila v morje rešilne čolne in je rešila nekatere mornarje norveške ladje, posadka te ladje je štela 43 mož. Izraelska ladja je sporočila, da ba zaplula v newyorško pristanišče z lastnimi sredstvi im ds ni v nevarnosti. Še tisoč dolarjev kredita Angliji o resoluciji KPI glede vprašanja predsedstva republike zaradi bolezni predsednika republike Segnija, je predsednik vlade Moro obiskal danes predsednika poslanske zbornice Buccia-relli Ducoija in se zadržal z njim v daljšem razgovoru. V zvezi z razpravo o tej resoluciji »o se danes sestali predstavniki vladne večine (Zaccagni-ni in Zanibelli za KD; Ferri za PSI, Bertinelli za PSDI; La Mal-fa j« bil zadržan) in sklenili, da bodo predložili resolucijo, s katero se odobrava postopek vlade, ki ga je nakazal Moro že ob prvi parlamentarni diskusiji o tem vprašanju. Po mnenju predstavnikov vladne večine je ta pasto- PARIZ, 26. — Predstavnik upravnega sveta naprednega dnevnika siranu .....“Liberation«, ki je bil tajno usta- °obeh | Ust ^jutri^preneka/* izhajati’ gSredi so popolnoma razdejali trinajst1 hudih finančnih težav. LONDON, 26. — Finančni minister Callaghan Je v spodnji zbornici v zvezi z mednarodnim kreditom Veliki Britaniji izjavil, da ta velika podpora dokazuje življenjsko važnost trdnosti funta šterlin-ga ne samo za Veliko Britanijo, temveč za ves svet. Pripomnil Je, da so ti krediti točeni od pomoči, ki jo je Velika Britanija že dobila, In ki jo bo vrnila s posojilom milijarde dolarjev pri mednarodnem denarnem skladu, ki ga bodo dvignili prihodnji teden. Minister je nadaljeval: »Ta akcija denarnih oblasti zahodnega sveta bo dokazala vsem, ki so podlegli vplivu govoric glede usode šterllnga, da Je bila njihova boja zen neutemeljena. Važnost teh kreditov Je v dejstvu, da nam bodo dali možnost izvajanja dolgoročnih načrtov vlade za okrepitev gospodarstva. Največja prednost se bo dajala povečanju izvoza, ln to z ukrepi, kt se že pripravljajo. Poleg tega se proučujejo celotni vladni Izdatki v tujini ln tudi Izdatki za obrambo, da se razbremeni plačilna bilanca. Poleg tega nameravamo pri naporih za Izvoz izkoristiti vse vire kvalificirane delovne sile. Na vprašanje bivšega finančnega ministra Maudlinga Je Callaghan odgovori 'a Je bil kredit dan za dobo v do šestih mesecev in brezpogoj.«. parlamentarne skupine še vedno enako o-nemu, ki so ga zavzeli ob priliki odgovora, na pojasnila, ki jih je dal o tem vprašanju predsednik vlade 16. oktobra, in da se je treba zato poslužiti istega postopka v primeru, da bi to bilo potrebno, ko bo to vprašanje verjetno ponovno na dnevnem redu. Moro je sprejel danes somatskega ministra za načrtovanje Omarja Sega, ki mu je izročil osebno poslanico predsednika somalske vlade Abdirizaka. Somatskega ministra je sprejel.tudi minister Co-lombo in razpravljal z njim o vprašanjih vzajemne koristi. Go-lombo je zagotovil somalskemu ministru, da bo italijanska viada upoštevala v največji meri vprašanja, ki jih je minister Šego obrazložil. Zunanjepolitična komisija poslanske zbornice pa je odobrila v zakonodajni stopnji zakonski osnutek, ki predvideva finančno udeležbo italijanske vlade pri načrtu za gospodarski in socialni razvoj Somalije v zadnjih dveh letih in zakonski osnutek glede finančnega izravnanja lanskega in letošnjega somalske-ga državnega proračuna. Danes so se sestala vodstva KD, PSI, PSIUP in PLI, da bi proučila rezultate nedeljskih upravnih volitev. V sporočilu, ki ga je izdalo vodstvo KD, je rečeno med drugim, da ie vodstvo zadovoljno s temi rezultati, da pa bo treba še poglobiti njihovo analizo. Vod stvo poudarja napredovanje, ki ga je KD dosegla na občinskih volitvah; to napredovanj* je zlasti znatno na Siciliji. Pripominja se, da so tudi zavezniške stranke obdržale ali celo izboljšale svoje pozicije, PSI pa da je u-spešno omejil posledice razkola, kajti uveljavljenje PSIUp je za polovico manjše od odstotka, ki ga predstavlja njegovo parlamen tarno predstavništvo. Liberalci so se okoristili s polomom monarhistov in z nazadovanjem MSI, Nasproti rahlemu napredovanju K-Pl na pokrajinskih volitvah stoji njeno nazadovanje na občinskih volitvah; to nazadovanje je zlasti pomembno v mestih, na Siciliji pa da zadobi celo značaj poloma. Resolucija poudarja na koncu veljavnost sodelovanja med strankami, ki sestavljajo parlamentarno večino. Na današnji seji vodstva PSI je tajnik De Martino poročal o volilnih izidih, nato pa poudaril nujnost, da se reši vprašanje predsedstva republike. Kar zadeva vprašanje sestave upravnih odborov je pripomnil, da sklepi 35. kongresa stranke prepuščajo sicer krajevnim federacijam odgovornost odločitve glede političnih zavezništev, vendar pa da je po njegovem mnenju potrebno določiti neko usmeritev v vsedržavnem merilu. Ko je načel vpra šanje kongresa, ai je bil določen za december, je De Martino dejal, da je to praktično neizvedljivo, in je predlagal, naj bi ga sklicali čimprej, že v decembru, da bi mogel biti v februarju ali v začetku marca, V odgovor na poseg Lombardija, ki je dal negativno oceno volilnih izidov, je namestnik tajnika Brodollni dejal, da ti rezultati niso dramatični za PSi, čeprav nudijo priložnost za kritične pri-ombe glede šibkosti stranke in ibkosti vladne dejavnosti. Vse to pa ne more vplivati na veljavnost splošne politične linije stranke. Brodolini je hkrati poudaril, da stvarno obstaja vprašanje socialistične enotnosti, toda ne kot diplomatski sporazum med PSi in PSDI, ampak kot iskanje široke platforme, ki naj zajame tudi del PSIUP, in ki bi pritegnila zaupanje vedno širših plasti delavstva. Brodolini je trdil, da se »bo v vrstah PSIUP kmalu po-avila kriza. Kar zadeva sestavo dela, prihrankov in perspektive napredka in blaginje italijanskega naroda*, in da je zato nujno potrebno revidirati vladni program. Na ravni krajevnih uprav se PLI zavzema za centralistične rešitve. Kjer ne bo prišlo do takih upravnih odborov, se bo PLI omejil »na demokratično opozicijo*. Vodstvo je hkrati sklenilo, da bosta Bozzi in Cannizzo pripravila predlog, ki ga bodo libe- in o me ralci obrazložili jutri v poslanski priti »vezi z resolucijo KPI glede pred- zbornici ob priliki razprave v sodstva republike. zanimajo obe državi.« Članek objavljen v teoretskem časopisu KP Kitajske »Rdeča zastava«, v katerem so poleg napada na politiko Sovjetske zveze tudi napadi na Jugoslavijo, je po izjavi Dušana Blagojeviča samo novo potrdilo, da Je vlada Kitajske, ta nadaljuje svojo sovra>no politiko proti Jugoslaviji, v ostrem nasprotju z načeli konstruktivnega miroljubnega sodelovanja. Blagojevič je obvestil novinarje, da je nedavno obiskal Jugoslavijo član izvršnega odbora palestinske osvobodilne organizacije dr. Izak Panuz, ki se je v imenu organizacije zahvalil jugoslovanski vla'T za njeno podporo pri reševanja palestinskega vprašanja. B. B. iiiitiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiinfiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniitiititiuiitiiiiiittiiiiimfiiina MHillllHlHIII Zdravstveno stanje predsednika Segnija crajevnih uprav, pa je dejal, da le je treba držati sklepov kongresa Vodstvo PSI je sklenilo, da bo zasedanje centralnega odbora stranke 9. decembra. Na dnevnem redu je proučitev volilnih izidov. Na seji vodstva PSIUP je Vec-chietti poročal o izidu volitev, po diskusiji pa so odobrili resolucijo, ki jo bodo objavili jutri. Vec-chietti je v svojem poročilu dejal med drugim, da so volilni izidi »zelo dobri* za PSIUP tudi zato, ker pomenijo »poraz sil levega centra*. Volilni izidi postavljajo po njegovem mnenju ponovno v ospredje vprašanje »širše enotnosti socialističnih in proletarskih šil. ki naj preseže meje koalicije lil levega centra*. Kar zadeva krajevne uprave, je Vec-chietti izjavil, da bo PSIUP podpiral povsod, kjer je to mogoče, sestavo enotnih levičarskih u-pravnih odborov. Vodstvo PLI je pozitivno ocenilo volilne izide, v svoji resoluciji pa zatrjuje med drugim, da levi center »ni zmožen boriti se proti komunizmu niti zagotoviti RIM, 26. — Po obisku, ki ga j« začasni predsednik republike Merzagora opravil pretekli teden pri Segniju, »o izdali sporočilo, v katerem m bilo niti enkrat omenjeno, da bi se bil Merzagora razgo-varjal s Segnijem. In to Je tudi razumljivo, kajti, odkar je Segni zbolel, še ni spregovoril in tudi danes ne more govoriti. Glede tega ni nobenega izboljšanja. Kakšno je danes zdravstveno stanje Segnija? Kot poroča tednik »Espresso« v svoji zadnji številki, Je Segni zelo shujšal; tehta kvečjemu 35 do 38 kilogramov; njegov obraz ima še ostrejše poteze; desna stran je še vedno paralizirana, medtem ko je leva stran še zadostno aktivna; z lahkoto premika levo roko in nogo; z levico tudi piše, kar je znal tudi ko je bil zdrav. Segni spozna osebe, ki ga obiščejo, tudi sledi njihovim besedam in Jih razume. V nekem nedavnem sporočilu o njegovem zdravstvenem stanju se zatrjuje, da Je Segni zapustil posteljo že od polovice septembra; toda vstal je vsega vsaj dvakrat, od tega takrat, ko je sprejel Mer-zagoro. Zdravniki pa niso navdušeni nad temi poskusi Dornika, ker pomenijo nevarnost za nlegov krvni obtok'. Segni prebije pretežni del dneva v spalnici svoje žene Laure. Zbudi se zgodaj, med 6,30 in 7. Bolniške sestre, ki so pri njem noč in dan, ga umijejo in masirajo z alkoholom, specializirana bolničarka pa ga vežba, da bi ponovno govoril. Bolnik Je sicer u-bogljiv, vendar pa ga to utruja in dolgočasi, česar ne skriva. Njegov tek je izredno skromen. Cita-nje ga ne privlačuje, težko zaspi. Razen zdravnikov, ki ga zdravijo, sta Segnija obiskala le prefekt Strano ln predsednik vlade Moro, prejšnji teden pa M“rz'>gP’-a Sajgonska vlada se pogaja z budisti SAJGON, 26. — Med včerajšnjimi demonstracijami so bili ubiti trije budisti, ko so policaji streljali na demonstrante. Pogreb, ki je imel biti danes, so odložili na jutri. Študentovska organizacija je objavila sporočilo, s katerim ostro obsoja včerajšnji nastop policije in ponovno zahteva odstop vlade. Za popoldne so bile napovedane nove demonstracije. Toda medtem je prišlo do sestanka med predstavniki budistov na eni strani ter ameriškimi in jutnovietnamskimi predstavniki. Po več urah razgovorov so Javili, da se bo budistični voditelj Tič Tam Cau sestal Jutri s predsednikom republike. Razgovoru pripisujejo veliko važnost, ker bo od tega odvisno bodoče stališče budistov do vlade. Nocoj se Je sestal visoki narodni svet. Politični opazovalci so mnenja, da večina članov tega sveta nasprotuje zamenjavi predsedni-ka vlade. Ta pa je nekemu časnikarju Izjavil, da nima nobenega namena odstopiti ali pa izvr.ni spremembe v vladi pod pritiskom." Ameriški poslanik v Sajgonu general Taylor je prispel danes v VVashingtoh. Ob prihodu je izjavil, da Je prepričan, da sajgonska vlada »nudi Hokaz poguma in odločnost«. Dodal je, da bodo ZDA storile vse mogoče, da pomagajo sajgonski vladi proti osvobodilnemu gibanju. V zvezi z govoricami, da namerava odstopiti, je Taylor izjavil: »Kar se mene tiče, sem vključen v to vojno za ves čas njenega trajanja.« Agencija Taas je objavila danes izjavo, v kateri pravi, da Sovjetska zveza odločno obsoja letalsko bombardiranje proti objektom v Severnem Vietnamu, ki ga vodijo ZDA, ter zahteva takojšnje prenehanje izzivanj proti Severnemu Vienamu. V izjavi je rečeno, da Je Sovjetska' zveza pripravljata pomagati Severnemu Vietnamu, ker ne Če od'njih ni govoril z oUti ftm- more ostati brezbrižna spričo stal-pak le z njegovo žen«. i nega ameriškega ogrožanja. Vreme včeraj: najviSja temperatura 11.6. najnižja 9.6, ob 19. urt 11.2; vlaga 77 odst., zračni tlak 1026.5 stanoviten, veter 4 km, nebo pooblačemo, morje mirno, temperatura morja 13.7. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 27. novembra Valerija Sonce vzide ob 7.20 In zatone ob 16.25. Dolžina dneva 9.05 Luna vzide ob 00.00 in zatone ob 13.48 Jutri, SOBOTA, 28. novembra Jakob NOVI IZRAZI ZADOVOLJSTVA PO PODPISU PARSKE POGODBE Gradnja naftovoda bo zaposlila poleg strokovnjakov 5000 delaveev Mostiščne pomole naj bi gradili škedenjska železarna in CRDA, cevi za naftovod pa naj bi dobavila železarna Italsider iz Taranta - Na Dunaju ustunovitev družbe za gradnjo odcepa proti Dunaju Zanimanje tržaških poslovnih krogov za napovedano gradnjo novega naftovoda iz Trsta v Ingol-stadt na Bavarskem se stopnjuje. V včerajšnji številki smo poročali o izjavah, ki so jih v tej zvezi dali številni predstavniki gospodarskega in civilnega življenja na Tržaškem; tem so se včeraj pridružili še drugi poslovni ljudje iz našega mesta. Tako je predsednik trgovinske zbornice dr. R. Caidas-si med drugim poudaril, da novi industrijski podvig zagotavlja Trstu znatne gospodarske prednosti, hkrati s tem pa pomeni priznanje posebnega zemljepisnega položaja tržaškega pristanišča, ki ima vse možnosti, da se uveljavi kot najboljša izhodiščna točka za pomorske zveze med Evropskim skupnim trgom in deželami onstran Sueškega prekopa, zlasti s Srednjim in Daljnim vzhodom. Gradnja naftovoda ne bo ostala osamljena, ker bo Trst v bodoče bolje povezan z Južno Nemčijo in Srednjo Evropo tudi z novimi avtomobilskimi cestami in z letalskimi progami. Gradnja samega naftovoda pa ne bo koristila samo tržaški pokrajini, temveč gospodarskemu razvoju celotne dežele Furlanije-Julijske krajine, ker bodo vzdolž naftovoda v srednji in visoki Furlaniji verjetno s časom zrastle nove petrolejske čistilnice. Zdaj je treba še počakati, kako se bodo prizadete petrolejske družbe dogovorile glede gradnje odseka naftovoda na avstrijsko ozemlje, ki je tudi že delj časa v načrtu. Prepričan sem, je zaključil svojo izjavo dr. Caidassi, da se bodo tukajšnje in osrednje oblasti zavzele za čimprejšnjo rešitev tudi tega vprašanja. Tržaški prefekt dr. Mazza je izrazil svoje zadovoljstvo glede končne odločitve, da se naj izhodišče novega naftovoda postavi v Trstu, ter je dejal, da se je za to treba zahvaliti v prvi vrsti krajevnim oblastem, ki so se za takšno rešitev živo zanimale od prvega trenutka, ko se je izvedelo za novo namero mednarodnih petrolejskih organizacij, poleg tega na tudi številnim prijateljem tržaškega gospodarstva v notranjosti države, ki so se prav tako zavzemali za rešitev, ki jo je Trst te dni z zadovoljstvom dočakal. Prizadetim petrolejskim družbam, je zaključil prefekt Mazza, želimo, da bi ta njihov podvig doživel popolen u-speh. Dosedanji predsednik tržaške pokrajinske uprave dr. G. Delise je dejal, da je odločitev o gradnji novega naftovoda iz Trsta na Bavarsko mogoče primerjati z odkritjem velikega petrolejskega ležišča na Tržaškem, ali pa vpisu več sto novih ladij v tržaški matični pristaniški register. Poleg tega ima haaški sporazum tudi velik političen pomen, ker izraža popolno zaupanje v varnost novih investicij na Tržaškem. V nasprotju s stra/ hom, s katerim gledajo nekateri podjetniki na morebitno vlaganje kapitalov v tržaški pokrajini, so velike petrolejske družbe povezale s Trstom zemljepisno področje v popolnem gospodarskem razmahu, kakor je prav Bavarska. Predsednik zveze tržaških indu-strijcev dr. D. Doria je omenil, da gradnja naftovoda potrjuje, da v industrijski razvoj Trsta ne zaupajo samo velika državna podjetja (Itabjanski Zavod za izkoriščanje petrolejskih vrelcev in zemeljskega plina ENI bo namreč pri novem podvigu soudeležen z 10%), temveč tudi velike mednarodne finančne organizacije, med katere spadajo petrolejske družbe, ki so podpisale haaški sporazum. Gradnja naftovoda pa bo končno tudi prispevala k nadaljnji industrializaciji žaveljskeg* pristanišča. bavila železarna Italsider iz Taranta. Gradnja naftovoda bo zaposlila poleg večjega števila strokovnjakov in funkcionarjev petrolejskih družb tudi okoli 5.000 delavcev. Po najnovejših cenitvah bodo za izgradnjo mostiščnih pomolov v žaveljskem zalivu potrošili okoli 40 milijard lir. Operativna obala se bo razvijala v dolžino okoli 2 km. To bo najdražji objekt nafto, voda. Za poglobitev morja ob samih pomolih, kjer bo treba doseči globino 18 m, da bo pristajališče uporabno tudi za največje petrolejske ladje, bodo izdali okoli 2 milijardi lir. Z Dunaja se je medtem izvedelo, da se je tamkaj ustanovila posebna družba, ki bo skrbela za zgraditev naftovodnega odseka od glavnega cevovoda Trst -Bavarska na Schwechat v bližini Dunaja. Po tem odseku bo nova dunajska čistilnica prejemala po 8,000.000 ton surovega petroleja na leto. Kapital za gradnjo naftovoda bodo prispevale največje mednarodne petrolejske družbe. Med podpisnicami haaškega sporazuma namreč srečamo petrolejske magnate kakor Shell, Mobil, ENI, Esso, Itd. Pozneje, ko se bodo odtočili za gradnjo predvidenega odseka naftovoda na avstrijsko ozem. lje, pa se bo pridružila še avstrijska državna družba OMV. Sestanek četrte deželne komisije V palači Modello je bila včeraj prva delovna seja četrte komisije deželnega sveta za industrijo, trgovino in obrtništvo. Komisiji predseduje deželni svetnik Metus, sestavljajo pa jo podpredsednika Bisol in Pittoni, tajnik Chieu in svetovalci Rinaldo Berto 14 (katerega je tokrat zamenjal Trauner), Bettoli, Boschi, Coloni, Ginaldi, Pellegrini, Šema, Urli in Varisco (katerega je nadomeščal Ramani). Pred začetkom dnevnega reda so se prisotni sporazumeli o postopku, ki ga bodo uvedli za normalne poslovanje komisije. V prisotnosti deželnega odbornika za industrijo in trgovino odv. Mar-pillera so nato začeli razpravlja ti o osputku deželnega zakona, ki ga je pripravil odbor in ki se nanaša na nadzorstvo dežele nad konzorciji za industrijski razvoj tržiške občine in področja Aus-sa-Como v okviru izvajanja državnega zakona št. 633 od 6. julija 1964. Odbornik Marpillero je na ltrat-ko obrazložil tekst ukrepa in dal nekaj pojasnil, ki so jih zahtevali člani komisije. Nato se je začela splošna razprava, ki se bo nadaljevala na prihodnjem zasedanju komisije v ponedeljek, 30. nov, ob 10. uri. Predsednik komi- sije Metus je poveril svetniku Ginaldij-u nalogo poročevalca o že omenjenem osnutku deželnega zakona. Jutri se bo sestal volilni odbor, ki mora po notranjem pravilniku deželnega sveta potrditi izvolitev deželnih svetovalcev, ugotoviti e-ventualne razloge njihove neizvo-ljivosti kakor tudi vse obstoječe ali nastale neskladnosti in primere zapadlosti ali zamenjave izvoljenih. Na jutrišnji seji bo moral volilni odbor zaključiti z deli v zvezi s sedanjimi člani deželnega sveta in se dokončno izreči glede položaja enega izmed svetovalcev. Parlamentarci KD o deželnih potrebah Včeraj so se sestali v Rimu parlamentarca KD iz naše dežele ter proučili deželne probleme s posebnim poudarkom na nujnost izdaje norm za uresničenje deželnega statuta, na naloge IRI, na potrebo finansiranja družbe Autovie Venete in na gradnjo kanala na področju Aussa - Como. Parlamentarci bodo seznanili s temi potrebami pristojne vladne organe. Gen. konzulat SFRJ tri dni zaprt zaradi državnega praznika Uradi generalnega konzulata SF RJ v Trstu bodo zaprti dne 29., 30. novembra in 1. decembra t. 1. zaradi državnega praznika. Uradi bodo spet normalno poslovali 2. decembra. Sindikalna pogajanja na uradu za delo Danes se bodo na uradu za delo sestali predstavniki podjetja ORION in obeh sindikatov kovinarjev ter razpravljali o 100 odpustih, ki jih je napovedalo vodstvo podjetja z utemeljitvijo, da mu primanjkuje dela. Med drugim navaja podjetje, da je odpadlo neko veliko naročilo družbe z državno udeležbo ENI. Danes se bodo pričela tudi na sedežu zveze trgovcev pogajanja za sklenitev nove dopolnilne pokrajinske delovne pogodbe, ker so prejemki tržaških trgovinskih uslužbencev nižji kot v mnogih velikih italijanskih mestih, saj znašajo na mesec okrog 4OC0 lir več celo v Palermu. Uslužbenci so se pred kratkim sestali na skupščini in sklenili, da bodo začeli s stavkovnim gibanjem, kar je privedlo delodajalce do tega, da so končno pristali na začetek pogajanj. ------------- 5 Predsednik poslanske zbornice posl. Brunetto Bucciarelli-Ducci je zvezi s študijskim zborovanjem o ((Socialnih bremenih v evropski gospodarski skupnosti,) v Trstu 28. in 29. t. m., poslal predsedniku Italijanskega centra za finančne študije prof. Alfonsu Tesauru brzojavko, v kateri izreka zborovalcem željo po plodnem zasedanju. Generalnega direktorja informacijske službe ter literarne, umetnostne in znanstvene lastnine predsedstva mi. nistrskega sveta dr. Padellara, bo na tem zasedanju zastopal šef informacijskega urada deželnega vladnega komisariata dr. Nicolosi. PRVIČ V TRSTU Opera «Wozzeck» zelo lepo sprejeta Predstava je selo dobro pripravljena niiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuNiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ NA OSREDNJEM VOLILNEM URADU Uradna proglasitev izvoljenih 24 pokrajinskih svetovalcev 21 svetovalcev je bilo izvoljenih s polnimi količniki, trije pa iz ostankov - Dokončni seznami izvoljenih svetovalcev v okoliških občinah Na osrednjem volilnem uradu je | podlagi polnih količnikov. Z ostan-včeraj dopoldne predsednik priziv- ki so nato dodelili po vrstnem re-nega sodišča dr. Carmelo Palermo' du po 1 mesto PLI, LSS in MSI, uradno proglasi izid pokrajinskih volitev in imena izvoljenih pokra- jinskih svetovalcev. Proglasitvi so prisostvovali nekateri predstavniki Ust. Uradno so bili proglašeni za izvoljene v pokrajinski svet naslednji kandikati: KPI: Jelka Gerbec, Mario Colli, GalHano Donadel, Giuseppe Burlo, Giorgio Rossetti in dr. Laura Weigs. ,, . PSI; ing. Josip Pečenko LSS; Drago Legiša KD: dr, Alberto Savona, Arturo Vigini, Mario Dassovich, Carlo Celli, Mariano Maly, Sergio Visin-tini, Gennaro Degano in Mario Foschi. PSDI: Lorenzo Fogher in Glanni Giuricin PLI: odv. Corrado Jona, Gian-paolo Hruby in Carlo Beltrame MSI: Luigi Chiandussi, Attilio Angiolillo in Luigi Ruzzier. Dr. Palermo Je izjavil, da so na podlagi izidov volitev dodelili 21 sedežev v pokrajinskem svetu na •iiiiiiiiiimiiMiiitiiiHMiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimitnintiniiiniiiniiiMititiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMi DVE POMEMBNI SLOVESNOSTI V KOPRU Izročitev odlikovanja radiu Koper in pripadnikom Italijanske unije V obeh primerih so bila odlikovanja podeljena zaradi zaslug pri razvijanju novih odnosov na narodnostno mešanem obmejnem področju Predsednik Centra za gospodar- srebrnim vencem Sinoči je bila v Kopru slovesna podelitev visokega odlikovanja Red bratstva in enotnosti s kolektivu Ra- eki razvoj dr. C. Padoa je poudaril zlasti obseg napovedanih del ter je omeni) možnosti, Ki ji*1 h°’ va zamisel nuill nadaljnjemu ra z« voju turizma in gradbene industrije na Tržaškem. V nekaterih poslovnih krogih so mnenja, da bo gradnja novega naftovoda popolnoma spremenila gospodarsko strukturo tržaškega gospodarstva. Ta trditev se zdi v resnici nekoliko pretirana, čeprav je jasno, da bo nekaj sto petrolejskih ladii več na leto popolnoma spremenilo strukturo blagovnega dovoza po morju. Za primerjavo naj navedemo, da je dovoz surovega petroleja v tržaško pristanišče v prvih devetih mesecih letošnjega leta dosegel 1,621.603 ton, medtem ko bo čez nekaj let lahko dosegel več milijonov ton. Naftovod Trst - Bavarska bo največji objekt te vrste ne samo v Evropi, temveč celo na svetu, kajti današnji rekord pripada naftovodu Marseille • Karlsruhe, čigar zmogljivost znaša 30,000.000 ton na leto. Kakor je predvideno, pa bo po tržaškem naftovodu teklo na leto po 40 milijonov ton goriva. Ugodnosti za krajevno gospodarstvo bodo zlasti v začetku precejšnje: najprej bo treba zgraditi vrsto mo-stičnih pomolov na morju pred železarno Italsider in čistilnico «Esso Standard«. Nato bo treba speljati cevi do skupine rezervoarjev ki jih bodo postavili nekie med Sv. Soboto In Dolino. Tu bo v kratkem času zrastlo 20 velikih tankov topo valjaste oblike, katerih premer bo meril 85 metrov. Skupna zmogljivost tankov bo presegala 2,000.000 kubičnih metrov. Cevi bodo od tod nadaljevale pot po ozemlju dežele Furlanije-Julijske krajine do avstrijske meje Dela v zvezi s postavljanjem cevi m z gradnjo štirih črpaln-h postaj bodo zahtevala mnogo dela v tržaški in drugih prizadetih pokrajinah do avstrijske meje, saj bodo od skupnega izdatka 130 milijard lir potrošili za dela na italijanskem ozemlju dobro po oviro teh sredstev, to Je 60-70 milijard lir Mostične pomole bo postavila tukajšnja industrija, in sicer — po Se nepotrjenih vesteh — škedenjska železarna Italsider in Združene jadranske ladjedelnice, potrebne cevi za italijanski odsek naftovoda pa bo po vsej verjetnosti do- aia Koper, s katerim ga je odlikoval predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito ob njegovi 15-letnici za izredne uspehe pri Sirjenju bratstva »n enotnosti na etnično mešanem ozemlju obalnega področja Istre in Reke, kakor tudi pri razvijanju najboljših sosedskih odnosov z Italijo. Slovesnosti, ki je bila v novem radijskem poslopju, so se udeležili številni predstavniki republiških institucij, med njiimi podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije Beno Zupančič, kakor tudi predstavniki lokalnih oblasti ter političnega in kulturnega življenja. Odlikovanje je predal upravniku Radia Koper Mariu A-hramu podpredsednik izvršnega sveta SRS Beno Zupančič, Poudaril je, da je to odlikovanje iz-faz skupnega prepričanja, da je kulturno in politično poslanstvo Radia Koper na zahodni meji posebno odgovorno ne samo zaradi odprtosti te meje, ki prerašča zgodovinska nasprotja in nesporazume, ampak tudi »zaradi socialističnega značaja naših prizadevanj doma in v svetu, med na-mj samimi, kakor tudi med nami in drugimi narodi ali njihovimi naprednimi gibanji, Ta socialistični značaj naših prizadevanj pa nam ni že prirojen, zanj se je treba boriti vsak dan in na slehernem delovnem torišču, zanj je potrebna tako znanstvena analiza kot humanistična privrženost človeku, ki smo ga postavili v o-spredje, kot smoter, ki se mu moramo nenehoma približevati«* Za visoko priznanje se je zahvalil upravnik Radia Koper Mario Abram, ki je poudaril, da bo to priznanje samo še nova spodbuda za nadaljevanje 15-letnega dela. Slovesnosti je sledil kultumo-umetniški spored pri katerem so sodelovali komorni trio bratov Lorenz, pianist profesor Marijan Lipovšek im tenorist Mitja Gregorač, Predsinočnjim pa je bila v Kopru slovesnost, na kateri so podelili vrsto visokih odlikovanj dvanajstim pripadnikom italijanske etnične skupine v koprskem .F'-' A tUCOftl A AJA, A4A ATAkJA, ki je dobila 746 glasov iz ostankov več kot KD Tako je za 746 glasov KD izgubila eno mesto v pokrajinskem svetu. Objavljamo tudi dokončni seznam novo izvoljenih občinskih svetovalcev v podeželskih občinah. OBČINA DEVIN ■ NABREŽINA LISTA DEMOKRATIČNE ENOTNOSTI: Albin Skerk, Dušan Furlan, Mario Criscenti, Rudolf Grgič, JoSip Marušič, Abdon Vižintin. KD: Raffaello Corberi, Sergio Bandini, Antonio Beltramini, Pie-tro Clon, Luciano Colomban, Giuseppe Frisolini, Alberto Zando-meni. PLI: Fulvio Ettore PSDI: Marcello Pabris PSI: Vittorino Caldi, Agostino Zerilli LSS: Josip Terčon, Dragomir Legiša, dr. Jože Skerk. OBČINA ZGONIK LISTA DEMOKRATIČNE ENOT-NOSTI: Josip Guštin, Vladimir Ci-bic, Ivan Doljak, Ivan Godina, Karel Grilanc, Albin Hrovatin, Franc Husel, Albin Kralj, Boris Milič, Danijel Milič, Just Pegan, Franc Colja. LSS: Vladimir Rebula, Miroslav Žigon, Karel Štolfa. OBČINA REPENTABOR DEMOKRATIČNA ENOTNA LISTA: Egidij Bajs, Milan Purič, Albin Guštin LSS: Mihael Guštin, Josip Doljak, Karel Guštin, Edvard Guštin, Emil Guštin, Ludvik Guštin, Milan Hrovatič, Alojz Milič, Karel Škabar, Karel Škabar, Roman Škabar, Avgust Zlobec. OBČINA DOLINA OBČINSKA ENOTNA LISTA: Dušan Lovriha, Josip Bolčič, Ml-lan Kuret, BaziliJ Hrvatič, Josip PraŠelj, Drago Slavec, Veljko Smo-tlak, Josip Sancin, Just Klun, Veronika Kralj PSI: Marino Bandi, Josip Lo- vriha LSS: Alojz Tul, Nikolaj Kosmač, Mirko Žerjal, Ugo Lovrečič, Mario Zahar KD: Alfio Cumani, Luciano Hlada, Federico Burlon. OBČINA MILJE KPI: Gastone Millo, Giordano Pacco, Kiljan Ferluga, Vlncenzo Campagna, Nereo Martinelli, Gino ; Fontanot, Luciano Cicogna, Pietro Viola, Paolo Nicollni, Giovannl Franceschinel, Bonomo Tominez, Libera Mauro por. Costanzo, Pa-squale Turco, Reden ta Rossetti por. Pacco, Josip Škerjanc - Sche-riani KD: Amelia Postogna, Vinioio Felluga, Fulvio Černigoj, Giordano Pontini, Luciano Birsa, Fabio Opara, Giuseppe Rizzi, Pietro Paren-tin, Paolo Paolini, Eugenio Dragan PSDI: Egidio Canziani, Giorgio Menguzzato PSI: Pietro Robba PRI: Arrigo Viezzoli PLI: Italico Stener. Načrt za izboljšanje živinoreje v deželi Deželni odbornik za kmetijstvo in gorsko gospodarstvo Comelli proučuje že nekaj tednov načrt za izboljšanje živinoreje v deželi. To je odbornik sporočil ob umestitvi posebne komisije, ki bo dala konkretne predloge glede te panoge. Natančna pročitev položaja v živi- Sprejem, ki ga je ob včerajšnji premieri doživela opera «Wozzeck» Albana Berga, je zgovorno pričal, da smo že davno preživeli dobo, ko bi nam še bilo to delo težko sprejemljivo in preveč moderno. Občinstvo je včeraj mnogo ploskalo že po prvih dveh dejanjih, na koncu predstave pa se odobravanje še dolgo ni polegld. Sicer pa delo nikakor ni več tako novo, če pomislimo, da je nastalo že med prvo svetovno vojno, pa čeprav je potem doživelo prvo uprizoritev šele leta 1925 v Berlinu. Po prvem skopem uspehu je opera osvajala odre Evrope in Amerike, medtem ko je v domovini, ko je zavladal nacizem, postala sentarte-te Kunst:> .(V Italijo pa je prvič prišla nrav sredi vojne, in sicer leta 1942 v Rimu.) V času svojega nastanka pa je prav gotovo predstavljal «Woz-zeck» nekaj povsem novega ne le po glasbi temveč tudi po sestavi opere: tri dejanja, vsako iz petih slik, ki so čisto svojevrstno označene. Skozi vse delo se prepleta dovolj jasno začetna zgodba človeške usode, ki jo je Berg (p,o Georgu Buechnerju) pesimistično naslikal. Prvo tržaško uprizoritev te opere je glasbeno pripravil dirigent Gianjranco Rivoli ter je predstavo vodil z veliko natančnostjo. V vlogi protagonista je nastopil Mario Basiola ml., ki mu petje ni delalo težav. Dobro je izdelal igralsko plat vloge, kar na splošno velja o vseh nastopajočih in kar je treba gotovo šteti v dobro tudi režiserju Giovanniju Poliju. Medtem ko posamezne osebe včasih svoje besedilo le recitirajo, p a so postavljene tudi pred nelahke višine, npr. Maria (Claudia Parada) ali pa kapetan (Mario Guggia) in tudi drugi. Vsi skupaj — poleg omenjenih še Aldo Bottion. Angelo Mori, Angelo Nosotti, Teodoro Ro vet ta, Vito Susea, Glauco Scar-lini in Rosa Laghezza — so ustvarili homogeno celoto, ki si je po pravici zaslužila odobravanje občinstva. Za odlično izvajanje je bil deležen odobravanja tudi orkester. Zbor, ki je bil sicer manj zaposlen, je tudi to pot dobro iz-vežbal Giorgi Kirschner._ Gledališče je bilo na premieri dobro zasedeno in verjetno bo «Wozzeck» tudi na ostalih predstavah pritegnil dovolj občinstva. Delo se toliko bolj splača videti, ker spada med tiste opere, ki se pac na istem odru ne ponavljajo vsaka tri ali štiri leta. Ganljiv recital Milly v Avditoriju V Avditoriju je včeraj prvič nastopila kot gost stalnega gledališča znana pevka Milly, ki je pela, ali bolje povedano »igrala«, v pestrem recitalu 28 popevk, če jih smemo sploh tako imenovati, ter nam pričarala pred oči celih 45 let življenja, saj je popevka • Kako je deževalo!« jz leta 1919. Ko je zapela prvo Maschero-nije-vo pesem «Sono tre parole, Ti vo-glio bene«, s katero je prvič nastopila v Milanu 1. 1933, ko je bila v operetnem ansamblu Schwarzt se je zdelo, da bo obujala spo- min na tista leta, ikio so bile v modi osladne sentimentalne pesmi, a se je hkrati brusilo orožje za fašistična osvajanja. Toda že druga popevka je pokazala, da to ni tako, saj je razvila v njej ves svoj igralski talent in veliki razpon od komične igrivosti do tragike, ki sta obe naravnost očarali in osvojili, žal redko, občinstvo. Ce je bil prvi del 14 popevk nekak sprehod ali potopitev v preteklost, to je v čas med obema vojnama ter zato nekoliko melanholičen, pa je bil drugi del povojnih popevk Brechta-Weila, Borisa Viana, Maria Rogliottija in drugih često pravi krik proti krivicam v zasebnem in družbenem življenju. Višek je bil v tem dosežen z Vianovo popevko «Le de-serteur« (Vojaški begun), ki jo je francoska cenzura prepovedala in v kateri pravi: »Gospod predsednik, nočem vojne! Nisem na zemlji zato, da bi ubijal uboge ljudi!« In to popevko je Milly zapela s takšnim čutom za tragiko, da se je zdelo, kakor da bi imeli pred seboj drobno Edith Piaff. Kdor ne pričakuje od Mil-ly običajnega popevkarskega nastopa v slogu kričačev, ta naj gre poslušat to simpatično pevko v tesni obleki iz jerseya, posuti bleščavicami; prav gotovo mu ne bo žal. V Avditoriju bo pela vsak večer do vključno nedelje. noreji namreč narekuje nujne u-krepe zlasti zaradi močno razširjenih živinskih bolezni v Furlaniji. iiniiiiifiinitmmiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiititnuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimilmiiiMlniiiiimiifimiiiiiiiiiifitlll IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Potrjena kazen uslužbencu črpalke ki je klientu ukradel transistor Prizivni sodniki niso upoštevali olajševalnih okoliščin Na prizivnems zodišču je bila včeraj razprava proti 30-letnemu Aldu Bonazziju iz Pirana pri Son-driu, katerega je kazensko sodišče 21. maja letos obsodilo na dva meseca zapora in plačilo 21.000 lir globe zaradi tatvine z obteževalni-mi okoliščinami. Bonazzi je zagrešil tatvino 15, junija Ionskega leta, ko Je ukradel transistor. Bil je uslužben pri bencinski črpalki «Total» v Žav-Ijah in tistega dne je k črpalki privozil Sergio Milloni, trgovec iz Florence ter naročil Bonazziju naj napolni rezervoar. Milloni se je tedaj za nekaj trenutkov oddaljil, Bonazzi pa je izkoristil priložnost In iz prednjega predala v avtomobilu vzel majhen transistor. Tatvine se je Milloni zavedel nekaj dni potem in jo prijavil na policiji. Zgodilo se je, da je Miltoni pezneje privozil k bencinski to ob 20-letnici ustanovitve Italijanske unije za Istro in Reko, Odlikovanja je podelil podpredsednik okrajne skupščine Franc Skok ki je poudaril zasluge unije za širjenje bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi in italijansko etnično skupino. Dejavnost /unije zajema prav vsa področja — kulturno, prosvetno, politično, gospodarsko itd. in njeni uspehi pri skupnih prizadevanjih za napredek koprskega okraja so iz dneva V dan večji. Za priznanje se je zahvalil član upravnega odbora unije Gino Gobbo. Poudaril je, da s temi odlikovanji ni bilo dano priznanje samo posameznikom, ampak celotnemu delu italijanske etnične skupine v okviru jugoslovanske skupnosti. .......... m m iiimiiiimiiiiiiii mi.............................................. PRIJETA VLOMILCA V «B0TTECHI DEL VINO* NA GRADU 10.000 lir napitnine vzbudilo upravičen sum prisotnih agentov Pri kraji je sodeloval tudi uslužbenec v lokalu * Po tatvini je eden od zlikovcev v eni noči zamenjal kar štiri ukradene avtomobile S hitro ln uspelo akcijo so agen-1 počakal, dokler niso vsi uslužben- tretjim ukradenim avtom se je na-tl letnega oddelka policije, kate-1 d odšli. , 1 to Dose ^pe a v Ul.. Segantini re vodi dr. Cappa, zasačili ln pri wi nrenričan da ni niko- in tam uicraaei s Jeli neznanca, ki sta v noči med 17. in 18. novembrom ukradla 600.000 lir iz blagajne v lokalu nBottega del Vino« na gradu Sv. Justa. Zlikovca, ki sta na zaslišanju na kvesturi priznala tatvino, sta 17-letni Roberto P., uslužben v «Bot-teghbi in 20-letni Gino Dose Iz Ul. Crispi 5. Oba sta se dva dni prej domenila, da bosta izvršila tatvino v lokalih. Zvečer je Roberto kot po navad: prišel v službo. Nekaj ur pozneje se Je oddaljil za nekaj časa ter pritrdil na nadzidek gradu dolgo gumijasto cev, katere drugi konec Je spustil na San Giusto, kjer Je skrit ča- Trg . m kal Dose. Okrog 2. ure ponoči, ko •____so začeli zapirati lokal, je Rober- ok ra ju." Te" pripadnike" italijanske j to pozdravil delovne tovariše in se etnične skupine je odlikoval pred- oddaljil. Toda ni šel domov. Skril sedmk Jugoslavije Josip Broz Ti- I se je v teman kot na gradu in gar več, je zažvižgal svojemu pajdašu in ta se je po gumijasti cevi povzpel na nadzidek. Potem je bi- lo vse lahko. Prišla sta v notranjost lokala ter ukradla omenjeno vsoto, potem ko sta s silo odprla vzidano blagajno. Tatiča sta prizorišče zapustila po isti poti po kateri sta splezala na obzidje Potem Je pobudo prevzel Dose, ki se je počutil k'ot Krez s tako veliko vsoto denarja v žepu. Na Trgu Sv. Justa je ukradel fiat 500 in z avtom sta se tatiča odpeljali v Ul. Molino a Ven-to, kjer Je Roberto skril svoj del plena med ruševine podrte zgradbe. Potem sta se odpeljala na Trg Llbertk, kjer je Dose zapustil u-kradeni avtomobil ter ukradel drugega, istega tipa. S tem se je odpeljal na Opčine, kjer ga Je zapustil in ukradel tretji fiat 500. S in tam ukradel še en fiat 500, ki ga Je potem pustil v Ul. Pindemon-te. Med svojim nočnim kolovratenjem po mestu Je obiskal več nočnih lokalov ln se tudi pošteno napil. Toda pri svojih obiskih v raznih lokalih je napravil usodno napako. Nekje je dal natakarju kar... 10.000 lir napitnine. To pa so opazili nekateri agenti v civilu. Od tistega trenutka dalje, so Doseju začeli slediti ln ga nekaj dni zasledovali. Tako Je prišlo na dan, da je bil soudeležen pri tatvini Agenti so Doseja in Roberta prijeli. Prvi je ukraden denar že potrošil, drugi pa je bil bolj varčen. Njegov delež pri tatvini so agenti zaplenili in skoraj vse vrnili last- n'zUkovca bodo prijavili sodišču zaradi tatvine z obteževalniml okoliščinami. črpalki in na mizi zagledal svoj radio. Sporazumno z upraviteljem črpalke je Milloni vzel svoj transistor. Med policijsko preiskavo je prišlo na dan, da si je transistor prisvojil Bonazzi. Na zaslišanju in potem na razpravi kazenskega so dišča, pa je Bonazzi vedno trdil, da je radio našel na tleh. Povedal je tudi, da je tedaj napisal listek z evidenčno tablico avtomobila, ker da je mislil radio vrniti lastniku. Vendar listka preiskovalni organi niso nikoli našli. Agenti Bonazziju niso verjeli, kot mu niso verjeli sodniki, zato so Bonazzija obsodili. Proti obsodbi kazenskega sodišča Je Bonazzi vložil priziv, in se zagovarjal, da tatvine ni zagrešil. Zaprosil je tudi, naj bi sodniki upoštevali razbremenilne okoliščine ter da bi obtožbo tatvine spremenili v obtožbo nedovoljene prilastitve. Sodniki pa niso upoštevali Bonaz-zijevih zahtev in predsednik prizivnega sodišča dr. Franz je včeraj potrdil prejšnjo obsodbo. Na istem sodišču je bila včeraj razprava proti 33-letnemu Enricu Pizziolu iz Cordenonsa, Ul. Romana 52 in 28-letnemu Luigiju De Roii iz Gordenonsa, Ul. Monte Grappa 56. Oba sta kriva tatvine z obteževalnimi okoliščinami in 28. aprila letos ju je kazensko sodišče v Pordenonu obsodilo na 3 mesece in 7 dni zapora ter na plačilo 20.000 lir globe vsakega. Proti tej obsodbi je vložil priziv javni tožilec in včeraj sta se mladeniča znašla na zatožni klopi pred sodniki prizivnega sodišča. Piziol In De Roia sta kriva, da sta 25. r.,ovembra lani v Gordenon-bu ukradla svtofurgon UD 84454. last Erminia Piccinina. Hotela sta se poslužiti avtomobila za prevoz ostankov bomb, ki sta jih nabrala na vojaškem strelišču. Ko sta avtomobil odrabila, sta ga zapustila v neki zakotni ulici v Gordenonsu. Nekaj dni potem so karabinjerji iz Gordenonsa zasačili tatova ter ju prijavili sodišču zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami. Kazensko sodišče je upoštevalo vrsto olajševalnih okoliščin in Piz-ziola ter De Roio obsodilo na tri mesece in nekaj dni zapora. S tn obsodbo se ni strinjal javni tožilec, ki je vložil priziv. Na včerajšnji razpravi pa prizivno sodišče ni upoštevalo olajševalnih okoliščin ter povišalo kazen na pet mesecev in 10 dni zapora ter plačilo 20.000 lir globe vsakemu. JVova radijska oddaja: «Danes v dcželi» Od ponedeljka dalje bodo radijske postaje Trst 1, Gorica 1 in deželne postaje UKW oddajale novo dnevno oddajo z naslovom »Danes v deželi«. Oddaja se bo začela vsak delavnik ob 19.30 pred ((Vestnikom za Furlanijo - Julijsko krajino« in bo obsegala vesti, intervjuje ter izjave deželnih predstavnikov o delovanju odbora in sveta, o delovanju komisij, o problemih, ki so v proučevanju ter sploh o problemih, ki zanimajo javnost in ki spadajo v okvir pristojnosti deželne uprave. Poseben del oddaje bo posvečen prikazovanju izvora, značilnosti in posebnih funkcij dežel v okviru italijanske ustave. Izvleček vsakokratne oddaje v slovenščini bosta oddajali radijski postaji Trst A in Gorica IV. po dnevnih vesteh ob 20.15. Gledališča TEATRU SLABILE Danes ob 21. uri v Avditoriju bo Filippo Crivelli predstavil Mitij v svoji pevski predstavi: »Odprta knjiga našega petja, v kateri vsaka stran nudi nekaj lepega in plemenitega«. Nazlonale 16.00 aFrenesia del piace-re« Anna Bancroft, Peter Finch. James Mason. Prepovedano mladini pod 14 letom. Arcobaleno 16.C0 «11 giardino di ges-so» Technicolor. Deborah Kerr, John Mills. Excelslor 15.00 »Topkapi« Technicolor. Melina Mercouri, Peter Ustinov, Maximilian Shell. Fenice 15.00 #...e venne 11 giorno deli a vendetta« Gregory Pečk, Daniela Rocca, Anthony Quinn. Grattacielo 15.30 «Deserto rosso« — Technicolor. Monica Vltti. Prepovedano mladini. Nagrajen v Benetkah. Alabarda 16.30 «L'amore prtmltlvo« Technicolor. Franchi-Ingrassia, Jan-ne Mansfield. Prepovedano mladi-nl. Filodrammatico 16.00 «Una adorabue idiota« Brigitte Bardot, Anthony Perkins. Aurora 16.30 «Per un pugno dl dol- lari«. Cristallo 16.00 «1 giornt del vino e delle rose« Jack Lemmon. Prepovedano mladini pod 14. letom Capitol 15.30 »La settlma alba« Technicolor. VVilliam Holden, Susan York. Garibaldi 16.30 «Tentazlonl proiblte« Technicolor. Prepovedano mladini. Zadnji dan. Impero 16.00 »Controspionaggio«. Vittorio Veneto 1600 «Quella nosfa estate« Technicolor Henry Fonda. Moderno 15.30 18.45'22.00 «Gli am-mutinati del Bounty» Technicolor. Marlon Brando. Astra 16.30 21.45 «La nave matta * mister Roberts«. Astoria 16.30 «Gli Imbroglioni« Fran-chi Ingrassia, VValter Chiari. Abbazia 16.00 «Gli esclusi« Burt Lan-caster, Judy Garland Ideale 15.30 »Vento seivaggio« Technicolor. John Wayne, Susan Hay-vvorth. Taksist podrl dečka Na nevrokirurški bddelek boIriiS-.kaipor, s? ga preplejalj,.* re,-silnim avtom, so včeraj sprejeli 7-letnega učenca Tommasa France-seja s Scala dell’Erica 7, ki je po stal žrtev prometne nesreče. Fran-cese je v teku prečkal Ul. Com-merciale blizu stavbe št. 26 v trenutku, ko je navzdol po ulici s taksijem TS 60385 privozil 68-letni šofer Francesco Battig iz Istrske ulice 42. Pri nesreči se je France-se pobil in ranil po čelu ter si verjetno zlomil nosno kost. V bolnišnici se bo moral zdraviti 8 dni. Samomor s solno kislino Živčno bolan in neuravnovešen, je včeraj opoldne v svojem stanovanju v Ul. Vidali 4, 55-letni delavec Mirko Sibeni, v samomorilne namene popil solno kislino. Nesrečnika so z rešilnim avtom nemudoma prepeljali v bolnišnico ter ga s prognozo okrevanja od 30 do 40 dni sprejeli na četrti medicinski oddelek. Sibeni je povedal, da je izpil kislino, ker se je naveličal življenja. Zal so bile vse zdravniške nege Za nesrečnega Sibenija zaman in tri ure ik> sprejemu v bolnišnico je izdihnil zaradi notranje zastrupitve. 15 dni je ležala mrtva v stanovanju Ker je več dni niso videli, so zaskrbljeni stanovalci v Ul. Giulia 37, poklicali agente letečega oddelka policije, da bi ugotovili, kaj se je pripetilo 75-letni Giovanni Abram vd. Macorig. Policisti so žensko našli mrtvo v njenem stanovanju, kjer je ležala nribližno že dva tedna, v Ul. Giulia je prihitel tudi sodni zdravnik dr. Reich, ki je po pregledu trupla ugotovil, da je smrt nastopila pred približno 15 dnevi zaradi srčne kapi. Po opravljenih formalnostih so truplo Abramove prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Abramova je v stanovanju živela sama. Prst pod rezilom stroja Na delu se ie včeraj popoldne ponesrečila 22-letna Miranda Fer-luga iz Doline 292, ki je zaposlena v tovarni «Compensati Paniz-zolj« v Ul. Flavia 53. Ko je upravljala stroj za luščenje drevesne skorje, je nerodno postavila desnico pod ostra rezila, ki so ji odrezala zadnji členek na kazalcu Ponesrečenko so z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico ter jo pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo morala zdraviti en mesec. Pri telovadni uri se je včeraj popoldne v telovadnici umetnostnega zavoda v Ul. Besenghi 2, ponesrečil I4-letni dijak Ferruccio Lange iz Ul. Puccini 20. Ko je s sošolci igral odbojko je nerodno spodrsnil in padel. Pri tem si ie zlomil desno podlakt. Ponesrečenega dijaka so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti 50 dni. Ljudska prosveta Prosvetno društvo v Saednju sporoča, da je razstava slovenske Knjige odprta od 17. do 19 ure samo še danes 27. tjn. Vljudno vabljeni na ogled zanimive razstave. Prosvetno društvo »Ivan Cankar« priredi 8 decembra Izlet v Bohinj in na Vogel (1923 m). Vpisnina 1800 lir. Vpisovanje vsak dan v društvenih prostorih Ul. Montecchi 6 od ,19. do 20. ure. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 26. novembra 1964 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa j« 9 oseb. UMRLI SO: 79-letna Feticita Žorži vd. DeH’Antonio, 56-letni Palmiro Boscolo, 85-letni Luigi Minazaganian, 84-letna Anna Cociancich por. Derin, 58-letna Giuseppina Zeffar por. Bi-siacchl, 33-letnl Bruno Zucca, 87-letna Giuseppina Pečar vd. Pielli, 66-letna Luigia Krapež vd. Cascone, 584etnl Giovanni Mauro DNEVNA SLUŽBA LEKARN (23. II. — 29. 11.) AIPAlabarda, Ul. dellTstrla 7; Cen-tauro, Ul. Buonarrotl 11; de Leiten-burg. Trg S. Giovanni 5; Mizzan. Trg Venezia 2; Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ulica Commerciale 26; Vielmetti, Trg del-la Borsa 12; Mianl, Drevored Mira-mare 117. NOČNA SLUŽBA LEKARN <23. 11. - 29 11.) Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26: Vielmetti, Trg della Borsa 12; Mia-ni, Drevored Mlramare 117. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob 1-n v počastitev spomina pok. gospe Eme Dekleva vd. Kukanja so darovali za Dijaško Matico: Angela Gec 1000. Malka Kosmina 2000 lir. V počastitev spomina pok. Eme Kukanja daruje družina- Vesel 5000 tir za sklad Sergija Tončiča. V počastitev spomina pok gosp« Eme Dekleva vd. Kukanja darujeta Sonja in Just Colja 1000 lir za Sklad Sergija Tončiča. Namesto cvetja na grob pok. dr. Darla Sosiča daruje Ivan Kralj iz Trebč št. 17 1000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. stricu Josipu Loccardlju darujejo nečaki Cok la Beograda 6000 lir za Dijaško Matico. Ob 20-letnlcl smrti hčerke Vojke na bojnem polju pri Kninu v Dalmaciji daruje Roman Smuč 10.000 Mr za Sklad Sergija Tončiča In 10.000 lir za Dijaško Matico. Tatjana 1» Jože Koren pa darujeta v počaštl- -------------~ ske narodne pesmi in plesi; 15.15 114 prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 T3lrt£<*a» 1R IS .. RaIaH Siimnno TTcrrt* 90 1*? ftnnrf* Baleti Susanne Egri; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 «1 Rusteghi« od Carla Goldonija; 22.45 Petnajst liki pevci za velike pesmi; 18.35 s Claudiom ViUo; 23.00 Enotni razred;_ 18.50 Vaši najljub- Dnevnik. ^ RANAf 21.00 Dnevnik; 23.00 Šport. Jug. televizija 17.10 Angleščina; 17.40 TV v šoli; 18.10 Skrinjica, ki pripoveduje; 18.25 Napoved in TVO; 18.45 Rdeči signal; 19.15 Koroški akademski oktet; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Viborški okraj — sovjetski film; 22.30 TV obzornik. 27. novembra 19M Goriško-beneškl dnevnik CHIENTAROLU IN GALLAROTTI V LJUBLJANI Sporazum o cesti Palmanova -Ljubljana Goričani so med razgovori s predstavniki Nove Gorice in Ljubljane ugotovili veliko korist ceste za obe državi LJUBLJANA, 26. — Na povabilo Slovenijo in avtonomno deželo mestnega sveta Ljubljane je danes prispela na uraden obisk v Ljubljano delegacija iz Gorice, v kateri so bili med drugimi predsednik goriške pokrajine dr. Bruno Chian. tarolli, goriški župan dr. Franco Gallarotti, predsednik go riške trgovinske industrije in kmetijske zbornice inž. Bruno Rigonat in drugi predstavniki goriškega mesta. Delegacijo Je dopoldne sprejel predsednik mestnega sveta Ljubljane inž. Marjan Tepina. Na sprejemu so bili navzoči, poleg predsednikov ljubljanskih občin, tudi zvezni poslanec Milo Vižintin, predsednik koprske okrajne skupščine Jože Eržen, podpredsednik okrajne gospodarske zbornice iz Kopra Jer. nej Kruh, predsednik občinske skupščine Nove Gorice Jožko Štrukelj in drugi. V pozdravni dobrodošlici je inž. Marjan Tepina poudaril koristno sodelovanje med mesti z obeh strani meje, župan mesta Gorice dr. Gallarotti pa je naglasil pomen sodelovanja v korist prebivalstva obeh držav. Gosti iz Gorice so se vse dopoldne zadržali v prostorih mestnega sveta, kjer so predstavniki obeh mest na široko razpravljali o raznih komunalnih problemih mesta Ljubljane, osrednja točka razgovorov pa je bila izgradnja avtomobilske ceste Palmanova-Gorica-Ljub-ljana. Na razgovorih so ugotovili, da bi ta cesta pomenila veliko koristi za obe državi in hkrati pomenila najbolj naravno in najkrajšo zvezo med obema državama. Predstavniki obeh mest so se zedinib v prepričanju, da bi bilo nujno potrebno storiti vse napore, da pride do uresničenja tega načrta Opoldne je italijanske goste sprejel na vljudnostni obisk podpredsednik republiškega izvršnega sveta Beno Zupančič ob prisotnosti nekaterih članov izvršnega sveta. Popoldne si je goriška delegacija v spremstvu domačinov ogledala letališče na Brniku m pa avtomobilsko cesto na Ljubelj ter ljubeljski predor. Gostje so se zelo pohvalno izrazili o tej lepi planinski cesti. Po vrnitvi v Ljubljano so si ogledali še nekatere točke mesta zvečer pa je mestni svet priredil gostom slavnostno večerjo v hotelu «Bellevue». Goriški župan Je pred odhodom izjavil, da je delegacija Izredno zadovoljna tako s sprejemom kakor z vsem, kar so videli v Ljubljani, poudaril pa Je, da je poglavitni pomen tega obiska ta, da so se z njim razširili dosedanji stiki Gorice tudi do Ljubljane. Dejal je na koncu, da bi bilo nujno potrebno razširiti tako sodelovanje med VERDI. 17.00: «Le lunghe navnt, R. Wldmark in R. Schiaffino. Angleški cinemascope v barvah. Zadnja ob 22. uri. CORSO. 16.30. «Italiani brava gen-te». De Sanctiisov film o vojni v Rusiji. A. Kennedy in R. Pišu. Italijanski film v barvah. MODERN ISSlMO. 16.00: «L’idea fissa«, E. R. Drago in S. Kosci-na, italijanski film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan VITTOR1A. 17 — 21.30: «90 minuti dopo mezzanotten, Cr. Haufmann in M. Held. Cmobeli nemški film. Mladini pod 14. letom pre povedan. CENTRALE. 16.30: vErcole l’invin-cibile«, D. Vadiš in G. Barton. Italijanski film v barvah. Furlanijo-Julijsko krajino. V večer, nih urah se je delegacija vrnila v Gorico. D. K. Predstavnik ministrstva v goriških tovarnah Včeraj si je ogledal goriško tovarno Safog predstavnik ministrstva za delo iz Rima dr. Giuseppe Pupillo. Po ogledu se je pohvalno izrazil o tovarni in njenih napravah. Prejšnji dan si Je dr. Pupillo ogledal tudi tekstilno tovarno v Podgori. V obeh tovarnah se je zanimal za njihove probleme in potrebe. Ob tej priliki je imel predstavnik ministrstva tudi razgovor s predsednikom trgovinske zbornice inž. Rigonatom, ki ga je seznanil z gospodarskimi problemi na Goriškem. Ta obisk je v zvezi z nedavnim obiskom ministra Me-dicija na Goriškem. Gasilci se pripravljajo na svoj praznik Goriški gasilci so imeli včeraj popoldne nekakšno generalko za nastop ob svojem pra/.n.ku na dan sv. Barbare. Pri tej priliki so pod vodstvom svojega poveljnika Lui-gia Salateua izvršili več težkih vaj na lestvah, v spuščanju z vrvmi, reševanju iz goreče hiše itd. Posebno dobro so izvedli nevarne skoke z višine na platno in še z akrobacijami in vse je prav lepo uspelo. Generalko so zaključili z uprizoritvijo požara in protipožarne obrambe, pri kateri so se po-služili tudi dimnih bomb, da bi bila slika bolj verna. Vse te vaje, ki so /elo zanimive ter trajajo približno eno uro, bodo prikazali pred povabljenci ob svojem prazniku, ter bodo prikazali med drugim tudi nove naprave, ki so jih dobili med letom in med njimi tudi nov furgon, opremljen z reševalnimi napravami. Odlikovanje Doberdobu za borbo proti jetiki Mednarodni odbor za borbo pro ti jetiki je te dni odlikoval s srebrno kolajno pet goriških občin za njihove zasluge v borbi proti jetiki. Med odlikovanimi je tudi občinska uprava v Doberdobu. llfL&ll|||l||||||||||t|||||||||||||t|||||||||||||||||l||t|N|„„|||||„|„,m„„„|„„|„|,|„|„||||n„|||||„|||u„|||„||||„| V KLUBU n so V primerjavi s sedanjo dobo dokaz izredno bujne takratne tiskarske dejavnosti. Razstavo so o-mogočile Državna knjižnica v Gorici in Studijska knjižnica v Trstu. Ob zaključku predavanja se fe Walfrit«cJv zahvalil predavatelju ip poslušalcem za udeležbo ter napovedal prihodnji večer ob sredah, ki bo posvečen socialni liriki; priredili ga bodo študentje iz Nove Gorice. PRAPROTNO Socialdemokrati 332, Krščanska demokracija 407 ST. PETER SLOVENOV Kršč. demokracija 564, PSDI 259, «Autonomia - Rinascita« 136 ST. LENART Kršč. demokracija 446, PSDI 248 SREDNJE Socialdemokrati 212, Kršč. demokracija 203. — V tej občini se Je zgodilo prvič, da so socialdemokrati prejeli večino in bodo upravljali občino. Imeli bodo 11 svetovalcev, ki so Anton Durjava, Josip Lavretič, Pio Pas Plccinini, Rihard Predan, Mario Hvalica, Anton Simončič, Vincenzo Veneto in Divio Vogrič, Celso Durjavič. KD pa bodo zastopali Luigi Predan, Nata-le Bergnac, ki je bil doslej župan, Pietro Marseu In Eugenio Vogrič. SOVODNJE Kršč. demokracija 427, PSDI 302 GRMEK Kršč. demokracija 181, PSDI 183 PODBONESEC Kršč. demokracija 695, PSDI 203 DREKA Kršč. demokracija 185, Socialdemokrati 85 FOJDA Kršč. demokracija 882, PSI 228, «Autonomia - Rinascita« 171 NEME Kršč. demokracija 1040, «Autono-mia . Rinascita« 551 TIPANA Kršč. demokracija 47, »Coltivato-ri diretti« 10 (zelo čuden primer občinskih volitev: od okrog 1.000 volivcev jih je glasovalo samo 571) BRDO Kršč. demokracija 640, PSDI 301 CENTA KPI 66, MSI 349, PSI 1.377, PLI 230, PSDI 576, KD 2.662 AHTEN Kršč. demokracija 632, sAlleanza demokrati ca« 257 GORJANI Kršč. demokracija 218, «Autono-mia • Rinascita« 43 REZIJA Kršč. demokracija 392, PSDI 166, Neodvisna rezjanska demokratična lista 72 TRBIŽ KPI 323, MSI-Abete 445, PSI 544, PSDI 591, PLI 231, KD 1451 NABORJET - OVČJA VES Lista «Campana» 273, Kršč. demokracija 156 PONTEBA «Unione Socialista« 720; Kršč. d*, mokracija 502. — Tudi v tej občini so prvič združene levičarske stranke na listi »Unione socialista« Iztrgale občinsko upravo iz rok KD. Zborovanja PSI Kot poroča tiskovni urad PSI, je pokrajinska federacija stranke organizirala v zadnjih dneh zborovanja članov v sekcijah v Gorici, Krminu in Gradežu. Ob tej priliki so člani pokrajinskega vodstva stranke prikazali splošen političen položaj, razpravljali pa so tudi o organizaciji stranke. Podobna zborovanja bodo v prihodnjih dneh tudi po drugih sekcijah. Meddeželna konferenca o kmetijstvu v Vidmu V dvorani Aiace v Vidmu bo danes dopoldne konferenca Treh Benečij o kmetijskih problemih teh dežel. Glavno predavanje bo imel prof. Osvaldo Passerini s pa dovske univerze. Sodelovali bodo kmetijski strokovnjaki teh treh dežel. Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu Včeraj s I. koloni začetek tekmovanja posameznikov Vsi Jugoslovani, z izjemo Vecka, premagali prve tekmece MALMOE, 26 — Danes se Je začelo na evropskem namiznoteniškem prvenstvu tekmovanje posameznikov. Jugoslovani so bili u-spešni in so se, razen Vecka, uvrstili v nadaljnji del tekmovanja. Herbud Željko lz Zagreba je premagal Angleža Wrighta 3:2 (17:21, 23:21, 12:21, 21:19, 22:20), Drago Suberk pa si je privoščil Belgijca Puliesa s 3:0 (1:6, 21:16, 22:20). Vo- —-------- jislav Markovič se je danes oddol- žil Nemcu Amdtu zaporaz, ki mu ga je zadal v polfinalni skupini med dvobojem Jugoslavija-Zahod-na Nemčija. Markovič je po izredni igri prisilil Nemca na predajo s 3:2 (21:11, 16:21, 21:17, 21:23, 21:15). Vsi ostali so premagali nasprotnike z izjemo Vecka, ki je moral prepustiti 3:0 zmago Nemcu Gomolli. Na današnjem sestanku mednarodne zveze za namizni tenis je bilo sklenjeno, da bodo prihodnje leto v jeseni organizirali tekmovanje klubov držav stare celine in da bo prihodnje evropsko prvenstvo 1966 leta v Veliki Britaniji. Kot smo že včeraj javili ni namiznoteniški reprezentanci Jugoslavije uspelo osvojiti naslova iz •NiniiiiiiiikiiiiMiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiitiiiiiiiimiMmiiiiiiiiiiiifiiiiisiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiHiiH SMRT PREŽI NA CESTAH Goriški gradbenik smrtno povozil priletno ženico Pet dni po padcu je morala v bolnišnico Prejšnji večer okrog 22. uire se je pripetila na križišču v Villano-vi ob Idrijci prometna nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Ob tisti uri se je peljal geometer 41-letni Pietro Proto, doma iz Gorice Ul. Vittorio Veneto 65, ki ima v našem mestu znano gradbeno podjetje, s svojim avtom Peugeot od Vidma proti Gorici. Na omenjenem križišču pa je prečkala cesto 63-letna Italia Rodaro iz Vil-lanove ob Idrijci prav v trenutku, ko je vozil skozi Proto. Tako avtomobilist kot ženica sta prepozno opazila drug drugega in trčenje je bilo neizogibno. Avto je podrl ženico, ki je dobila pri tem hude poškodbe, katerim je kmalu potem podlegla Zapisnik o nesreči je napravila izvidnica cestne policije iz Gorice. Včeraj ob 17. uri pa se je zatekla v goriško civilno bolnišnico 19-letna Giovanna Ballada iz Go- rice Ul. 24. maja št. 8. Prt pregledu so ji zdravniki ugotovili u-darec na glavi ter so jo pridržali za 10 dni na zdravljenju. Ballada je povedala, da je že v soboto padla v bližini županstva v Gorici, kjer ji )e spodrsni«, pred bencinsko črpalko. Takrat se je pa brala in odšla domov. Ker pa bolečine na glavi le niso ponehale, se je včeraj odločila in odšla bolnišnico. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan In ponoči je od prta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta št. 18, telefon 21-24 miuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiNnMiiiiimiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiMiiiuiniiMiiiiiiiiH IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Mlada mati pred sodniki zaradi svojega otroka Soseda jo je zatožila, da je z otrokom slabo ravnala Preiskava pa je dokazala ravno nasprotno . Oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov Berlina. Tokrat so se Švedi oddolžili in v finalu premagali Jugoslovane 5:3 ter tako osvojili evropski naslov. Zanimivo je, da je Jugoslavija vodila že 2:0, a kasneje so igralci popolnoma odpovedali ali bolje so se švedski tekmovalci izredno izkazali in prisilili jugoslovanske tekmece na prvi poraz e-kipnega tekmovanja za evropski naslov. Markovič je v prvi igri gladko odpravil svojega nasprotni-ka, Vecko pa Je pripravil izredno presenečenje s tem, da je prisilil na predajo Johanssona 2:0 (21:18, 21:19). V tretji igri je nastopil evropski prvak med posamezniki Al-ser, ki Je premagal Korpo 2:1 (21:15, 18:21, 21:14). Za tem je Jo-hansson premagal Markoviča in tako izenačil stanje. Korpa se je tokrat Izkazal nad Oldenom In ta ko Jugoslavijo ponovno povedel \ vodstvo. Tu pa so se Jugoslovani ustavili in niso mogli več priti do zmage: Alser je premagal Vecka 2:1 (19:21, 21:14, 21:14), Johansson Korpo 2:0 (21:10, 21:11), Alser pa je zaključil tekmovanje z zmago nad Markovičem z 2:0 (21:18, 21:19). Mati 24-letna Anna Lesa iz Ulice Ospitale 10 je včeraj sedela na zatožni klopi goriškega sodišča, ker jo je soseda zatožila, da ne pazi dovolj na svojega otroka leto in pol starega Flavia. Obdolžnica Je trdila, da Je mati puščala otroka ponoči samega doma, da ga je tepla, slabo oblačila pozimi, da ga je zavijala, ker ni hotela slišati njegovega kričanja: končno so jo dolžili, da je otroka smerj&la. Na včerajšnji razpravi je Vitto-ria Grusovin, ki Je kvesturo seznanila z vsemi temi prekrški, obdol-žitve ponovila in jih v nekaterih primerih še povečala; pri tem ji je bila v pomoč tudi sestra Maria. Mlada mati je okrajnemu sodniku dr. Bassiju odgovorila, da niso resnične. Otrok nosi pozimi kratke hlače, ker Je kuhinja zakurjena Tudi pretepla ga ni nad mero, ki je v veljavi pri vsaki materi. Kar pa zadeva obdolžitve, češ da Je bdi otrok ponoči brez varstva, je Lesova dejala, da ga Je vsakikrat, ko je odšla zdoma, zaupala sosedi. Tudi članica ženske policije Clau-dla Sentilli je izpodbila trditve Grusovinovih. Po njenih izjavah otrok ni bolan, nasprotno je krepak, živ in kriči za vsako malenkost. Ob vsaki priložnosti ga je mati poslala v otroške jasli. Zagovornik prokurator dr. Turel Je svoj obrambni govor oslonll na izjave te policistke; sodnik pa Je Leso oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. slovenskih srednjih šol v Gorici prof. Mihael Rožič zaradi obrekovanja. Popravilo vodovoda v Ločniku in Moši Vodstvo vodovodnega konzorci- 1a CAFO sporoča, da bodo danes od 8. do 14. ure prekinili dobavo vode v Ločniku in Moši zaradi nekaterih nujno potrebnih popravil. Na cesti ji je postalo slabo Včeraj ob 10.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 74-let-no Ano Medvešček iz Gorice, Ul. Co-lombo 34. Zenici je malo prej postalo slabo, ko je šla peš po Ul. Pavia in se je zgrudila na tla. Zdravniki so ji ugotovili pretres možganov, številne manjše poškodbe po bbrazu in rokah ter so Jo pridržali za IS dni na zdravljenju. Danes razprava proti misovcu Baiocehiju Danes ob 11. uri se bo pred go riškim okrožnim sodiščem začel proces proti pokrajinskemu tajni ku MSI Baiocehiju ter odgovornemu za mladinsko sekcijo «Giovane Italia« Cossovelu. Toži Ju ravnatelj Zavarujte vodne števce Ker se bližamo zimi, opozarja vodstvo občinskih podjetij v Gorici vse uporabnike mestnega vo dovoda, da pravočasno zavarujejo števce in cevi na odprtem proti mrazu. Po pravilih je potroš ni/k sam odgovoren za škodo v takih primerih. Prijave za športne nagrade Vodstvo CONI v Gorici je začelo sprejemati prošnje posameznih športnih društev za podelitev letošnjih nagrad. Prošnje Je treba vložiti najkasneje do 10. decembra. HOKEJ nogomet MILAN, 26. — Znani Parili maser Emile Wanono, h kateremu so se v zadnjih letih zatekali tudi igralci interja, zahteva od m - lanskega kluba približno 13 mil jonov lir. To je javil panski maser osebno, ki je poveril nalog , da izterja dolg odvetniku Bernardu Gomyju. Podpredsednik Interja odv. Pri-sco pa je danes izjavil, da Inter nima nobenega dolga ne na jem ne v Italiji m da Je klub vedno izplačal Wanonu zneske, ki jih je sam zahteval. KOltSARSTVO de za- BUDIMPESTA, 26. — Povratna kvalifikacijska tekma za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu med Madžarsko in Italijo se Je zaključila neodločeno 2:2 (1:0, 1:1, 1:0). Ker so madžarski reprezentanti zmagali v prvi tekmi v Genovi 3:2, so se uvrstili v finalno skupino svetovnega prvenstva. RIM, 25. — Med ifklijanskimi novinarji vlada v teh dneh precejšnje zanimanje o Touru France de 1’Avenir, ki se bo kij učil v Barceloni. Zato sobote li zvedeti za mnenje tehničnega komisarja amaterjev za .^tn-vožnie Elia Rimedia. Ta ni hotel ničesar reči, ker nima na razp -lago dovolj podatkov o progi. Trenutno ga zadeva niti ne zanima, ker bo januarja obem zoor italijanske kolesarske zveze možnostjo, da poverijo a™®1?" nalogo tehničnega komisarja. w bi njega ponovno potrdili, teaaj bi začel resno proučevati podron-nosti posameznih etap. Ker pozna skoraj vse ceste v pokrajinam kjer bo potekala amaterska etapna dirka, verjetno mu ne bi biJO treba iti niti na osebni pregled-Na vsak način bo izbral take kolesarje, ki bodo najbolj primerni za tovrstno prireditev. Ker bodo Italijani tokrat uradno poslali amatersko reprezentanco na etapno dirko miru Varsav • Praga, je malo verjetno, da bi j-sti kolesarji nastopili tudi v Franciji. Iz dirke po vzhodnem predelu Evrope bi namreč izšli utru) ni s čimer bi bil onemogočen vsakršen uspeh v Franciji KOŠARKARSKA ŽENSKA A LIGA Ginnastica že sedaj v slabem položaju V nedeljo spopad kandidatk za naslov Drugo kolo ženske košarkarske A lige potrjuje mnenja izrečena ob priliki prvega dneva prvenstva. Tržaška petorka pluje še vedno v kalnih vodah in ni videti možnosti, da bi si lahko opomogla iz sedanjega težavnega in nevarnega položaja. Čeprav niso imele no-beAih izgledov do zmage v nedeljskem nastopu proti močni bolonj- Še pet bomb so našli v Gorici Na gradbišču nove industrijske Sole v Ul. Puccini v Gorici so delavci našli še pet bomb, ki so osta. le tam od prve svetovne vojne. Bombe so zavarovali ir, vojaški izvedenci iz Trsta Jih 'todo odstranili. 2e prej so našli na tem gradbišču še devet drugih bomb raznega kalibra. skl peterki, Je bilo pričakovati bo’J borbeno igro tržaških zastopnic. Le-te so se kaj slabo odrezale na tujem igrišču in so se samo v sredini drugega polčasa zbrale ln speljale nekaj boljših potez, ki so jim pripomogle k zmanjšanju težkega pasiva. Neapeljsko moštvo pa se nahaja še v večjih težavah kot Triestlna. Na milanskem Igrišču so neapeljske atletinje naletele na Stando, ki je hotela brž Izbrisati slab spomin na nesrečni nastop v Vicenzi, kjer je morala morda že v prvem dnevu tekmovanja pokopati vse upe na osvojitev drugega mesta na lestvici, ki Je bilo že dolgo let njen stalni plen. Beneška ekipa pa nas še nadalje preseneča. Pred osmimi dnevi Je nepričakovano osvojila točke v Trstu, v nedeljo pa je pred svojim občinstvom prepustila prosto pot ekipi, ki jo tehnično ne prekaša, a je šla v borbo z večjim elanom ln si tako priborila prvo zmago Gostujoča Omsa Je prevzela pobude brž, ko Je uvidela, da domačin- ke niso najbolje razpoložene: str’a Je prvi resnejši odpor ter je na ■> čvrsto držala vajeti igre v svojih rokah. Pa preld-mo k ekipama, ki bodo kot vse kaže, glavni Junakinji letošnjega prvenstva. Tako Fiat kot Portorico sta brez večjih težav o-svojili obe točki. Turinska petorka je igrala doma, kjer je gostila Pejo Iz Brescie. Rezultat ni h11 nikoli v dvomu, vendar pokazana Igra ni povsem zadovoljila domačega trenerja, ki ima letos težavnejšo nalogo za ponovitev rezultatov preteklih sezon. Portorico iz Vicenze se Je znašel pred resnejšim odporom treviških igralk le v uvodnih minutah. Ko pa se je ekipa popolnoma razigrala, Je kot stroj zmečkala nasprotnikovo obrambo ln zlahka našla pot do koša. Kljub temu, da smo šele v začetku prvenstva, Je razmerje moči nastopajočih ekip, že 'kar jasno. Se bolj pa se bo razjasnilo v prihodnjem kolu, ko se bosta direktno spoprijeli kandidatki za končni naslov. I. PATRIZIO CESIRA FIORI Nazadnje so se lotili velike, leta 1935 vzidane kamnite plo-|če na občinskem pročelju z napisom «da se bodo spominjali pozni rodovi skozi stoletja sramote, zaradi sankcij, ki jih Je naložil hudobni kolonialni imperialist delavski Italiji, ki Je hrepenela po prostoru na sonetu«. Vse to se Je dogajalo med vpitjem, prepevanjem in preletnim veseljem dečkov, ki so skakali naokrog In prevračali kozolce. Odrasli, fcl so se zbrali v ve-Kkd množici, so gledali tiho, nekateri v strahu, drugi zopet samo brezbrižno. Ml vsi. tovariši v nesreči, smo skušali tem mlačnim ljudem razložiti, kaj to pomeni, toda zmigovali so z rameni, ker niso mogli tako hitro razumeti stvari, ki Je niso poznali, in so rekli: cNe mešam se v to, brigam se za svoje stvari!« Med vzkliki «živio!« Je padla kamnita plošča in se razbila na sto kosov Pritekli so vsi karabinjerji in vsi vojaki iz pehotne edi-nice. «Mir! Mdr! Vrnite se v vojašnico! Počakajmo na odloč- be! Vojna se nadaljuje.« Treba se je bilo bati te skupine stoosemdesetih nevojakov, ki so Jih dogodki spremenili, čeprav so bili neoboroženi. Zlato smo Jim svetovali, naj se pokorijo za sedaj. Orožniški višji narednik, ves bled od jeze, je stopil Uk do nas In rekel: «Tudi vam ukazujem, da se vrnete domov. Badogliova vlada m Izdala nobenega odloka n politične pripornike, in če se boste upirali, boste spoznali, kdo sem jaz. Mairš!« Vsa naduta fašistična mladina, ki se je poskrila ponoči tako kakor odgovorni fašisti, se je začela smejati. •Čuvajte se, vi!« smo kriča li »Čuvajte se! Bomo že obračunali z vami o pravem času ln na primernem kraju!« Nehali so se režati. Slovence so oddali v vojašnico do nove odredbe Med njimi Je bil zelo velik nered, in da bi jih pomirili, so razdedild mednje konservne škatle, šotorsko platno, nahrbtnike in o-deje. Bali so se tudi, da bodo pobegnili, čeprav Jih je straži- lo sedemdeset vojakov v polni bojni opremi. Ti vojaki, ki so bili prisiljeni stražiti nad njimi dan in noč, so polagoma postali njihovi prijatelji. • • • Minili so julij, avgust ln prvi dnevi v septembru. Politične pripornike so počasi izpustili na svobodo. Poslednji so prišli na vrsto komunisti, pa ne vsi. Nama je bilo odrejeno, da ne smeva zapustiti Abrucov. Marija, ki Je ostala brez strehe, Je hotela ostati z nama in z nama deliti najino dejavnost. Naše zveze s posebnim bataljonom so se bolj in bolj utrjevale ln postajale vedno bolj koristne. Nekateri so študirali i nami in poslušali zgodbe iz našega življenja. Berto Jim je govoril o namenih poslanca Srebrniča glede Slovencev in kakšni bi morali biti po nje go vem mnenju njihovi odnosi do Italijanov, ko je kakor u-sodna strela z neba prišel 8 september 1943. Ta dogodek je pretresel vso deželo. Kakor brez uma so vsi planili na ceste. •Vojna je končana!« «Premirje je bilo sklenjeno!« •Konec je bombardiranju!« •Vrnili se bodo naši vojaki!« «Vojne ni več!« Vsi radii so ponavljali vese lo novico. •Podpisano je premirje!« «Mir, mir!« Naša hiša je bila polna naših sosedov ln tudi ljudi, ki jih nismo poznali ali ki niso nlkoM spregovorili z nami «Gospa učiteljica, mir je tu!« me Je kot prva objela neka nebrižna ženska, po imenu •Svetohllnka«. Opravljala je težaška dela kot nobena druga, ki Je živela ob kruhu in vodi. Imela je številno družino in sl Je hotela ponovno pridobiti premoženje, ki so ga njeni starši zapravili s tem, da so ves dan prečepeli v cerkvi in se tolkli po prsih, ker so ponovili Adamov greh, name sto da bi bili delali. Starši 60 bili tudi krivi, da so ji ljudje nadeli vzdevek »svetohllnka«, ki ji je ostal. «MHr, gospa učiteljica!« je jokala stara koščena Lucija, katere sin je bil karabinjer v Albaniji. «Tako se bo vrnil in skrbel za nas!« Nato je mene in Marijo objela Dora, ki je kar koprnela po svojem možu. «Pomislita samo,« je rekla, «komaj en teden sva bila poročena'» Prišla je tudi nuna, ki Je pekla v kraju kruh in ki ji le bilo dovoljeno poleti in pozimi nositi frančiškansko oblačilo. Kot novinko so Jo odpustili iz samostana, da bi skrbela za svojega paralittčnega očeta. Ker je btlo to njeno edino o-blačllo. Je bilo vedno polno prahu ln vsakovrstnih madežev. •Kakšen mir, gospa učiteljica? Samo Gospod nam daje mir! No, sem zadovoljna zaradi žen. Ko se bodo možje vrnili, bodo manj hude. Ml gredo že na živce, ker me nenehno nadlegujejo, kakor da ne bi znala več peči kruha ln kolačev!« Tipaje je prišla tudi skoraj devetdeset let stara Kotona, ki ni nikoli še zapustila kraja. Tudi ona je bila radovedna. •Vse beži. Skozi zrak gredo besede tn vsi ploskajo. Oh, mir? Spominjam se, da so vedno bile vojne v mojem življenju.# Vsa lz sebe in z odprtimi u sti se Je usedla pred radiom vedno pripravljena, revica, da ' pobegne na tistih svojih oteklih nogah iz strahu pred glasom, ki Je prihajal lz neke škatle. «Ne vidim nikogar. AH so duhovi, gospa?« je vprašala In se prekrižala. Tudi mi smo vedeli, da Se ni miru. Sibllske in dvoumne besede v Badogliovem sporočilu «Italijanske vojaške sile bodo odgovorile na morebitne napade, najsi pridejo od katere koli strani« niso našle me sta v upijanjenih preprostih glavah. •Premirje je bilo podpisa no!« Vedeli smo, da bodo Nemci še bolj neusmiljeni z nami kljub zanosnim Badogliovlm besedam, ki jih Je Izgovoril evečeT 25. julija: «Vojna se na daljuje. Italija, ki Je bila tež-ko zadeta v svojih zasedenih provincah ln v svojih uničenih mestih, hoče držati dano besedo. Vedno smo bili zanje zaničevanja vredni, strahopetni in brezbrižni zavezniki. Imeli so nas za manj vredno arijsko raso mešancev, ki jih je vedno Izdajala za hrbtom.« Toda pustimo, da Imajo eno uro počitka ta večer, to samo noč, preprosti ljudje, ki so se s tolikšnim zaupanjem ln tar ko nedolžno zatekli k nam! • • • Neprestano so se ljudje valili po cestah. Nikoli nismo videli še tolikšnega vrveža Nekateri so nosili bakle. Tudi s kitarami, mandolinami ln drugimi glasbili so hodili mimo, da bi zaigrali podoknico naj-lepšl osebi na svetu «Miru». Nato so prišli hrupni ln nepotrpežljivi Slovenci. Niso se več veselili, ker so dobro razumeli, kaj pomenijo besede «vojna se nadaljuje«. V svojem srcu ln med seboj so se že odločili: oditi ln to takoj. Hoteli so se vrniti domov ln se boriti vsaj ramo ob rami s svojimi dragimi za ljubljeno domovino. (Nadaljevanje sledi) II Telefon 3382 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 87 388 - NAROČNINA: mesečna Hilli lit - Vnapre) četrt UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6 II TELEFON 10-80* U) M-k« - Poštni P?**1 dta^ietno* ltfžO^din polletno 960 din, četrtletno 4«) din - Poštni tekoč.)' račun, Založništvo tržaškega tiska Ttsi 11 5374 - ka SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, letna 2 250 Ur, polletna 4400 ur celoletna 1100 Ur - SPRL v Urtnv ™ «un«(£Sm, cJT oz^ Za vl mra il” enega s oipca: trgovski 150, finančno upravni 250 osmrtn.ee .50 „t - Mali oglas. «0 beseda - Oglasi trtašk. tn goriška pokraltn. - Stari trg »a, telefon 22-207, tekoči račun ^u^nTrugT£m.lnS* pri "sorietš ^ibbuciti ItaZna, - (Mgovoml ur^n.k STANISLAV RENKO - leda,a In -iška Zalomiš, vc tmsk.ga Mak. Trs,