■ ■■■■■■■■■■■■J ____	■ ■ ■ J
INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH IN KEMIČNIH IZDELKOV
O IX. kongresu ZK Jugoslavije
Med 1256 delegati in gosti na IX. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije od 11. do 15. marca letos v Beogradu sta bila tudi naša sodelavca tov. CIRIL HABE, diplomirani ekonomist, delegat in tov. BORUT SNUDERL, diplomirani pravnik, gost.
Po vrnitvi iz Beograda sem ju naprosil za krajši razgovor, za razgovor o njunih vtisih in o njunem mnenju o delu kongresa. Zatorej sem jima postavil naslednja vprašanja:
CIRIL HABE
1. Kaj je na vas na IX. kongresu ZKJ napravilo največji vtis?
Bil sem prvič na tako pomembnem zboru in se človeku veliko stvari vtisne v spomin. Vendar bi le poskušal izluščiti tisto, za kar menim, da je istočasno pomembna komponenta IX. kongresa, to je sproščenost vzdušja ter velika aktivnost delegatov v razpravah v komisijah. Naj povem, da je bilo od 1256 delegatov prijavljenih za razpravo skoraj 500. To je med drugim dalo kongresu resnično delovni značaj.
BORUT ŽNUDERL
Na IX. kongresu je bila predstavljena vsa Jugoslavija. Na njem so govorili o večini težav, ki nas tarejo, vendar je kljub dokaj različnim interesom posameznih panog in področij vladala med delegati velika enotnost glede nadaljnjega razvoja našega gospodarstva in samoupravne družbe, temelječe na samostojno in svobodno delujočih članih.
2. Še vsak kongres naše partije je doslej pomenil prelomnico z nečim. Kaj je bilo to po vašem mnenju na zadnjem kongresu?
CIRIL HABE
Noben kongres ne dobi svoje zgodovinske vrednosti, če sprejetih stališč ne realiziramo. Če tako ocenjujemo, v čem je prelomni značaj IX. kongresa, potem bi bilo to naslednje:
—	nova metoda formiranja politike jugoslovanskih komunistov ter afirmiranje demokratizacije znotraj same organizacije ZK,
—	odločenost, da realiziramo družbeno in gospodarsko reformo. Realizacijo tega bo pomenilo, da bomo s tako imenovanim jugoslovanskim konceptom razvoja socializma dokončno uspeli. IX. kongres
Ciril Habe, delegat na IX. kongresu ZKJ

¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
KOMUNISTICKA S IRANA SLOVENSKA
CELOZAVODNV VtBUR PRI N. P. GUMARNK 1. MAJA P0CHOV
Komunistična partija Slovaške
Centralni odbor pri narodnem podjetju GUMARNE 1. MAJ PUHOV
Tovarniška organizacija Zveze komunistov Jugoslavije
Tovarniška sindikalna organizacija
Uprava tovarne
SAVA
Kranj
Dragi tovariši!
Dovolite da vam v imenu komunistov in nepartijcev pošljemo naj prisrčne j še pozdrave in čestitke ob 50-letnici ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije.
Tradicija odnosov in sodelovanja naših narodov, kakor tudi skupna usoda v borbi zoper fašistične sovražnike so zelo bogate. Te bratske odnose v ničemer ni spremenilo niti obdobje stalinističnega terorja v mednarodnem delavskem gibanju in vaša partija je bila ena izmed prvih, ki je politično in moralno podprla preporod na češkoslovaškem januarja 1968 in pri svojih stališčih vedno ostaja.
Tako vaše stališče nas tud v današnjih težkih pogojih prepričuje, da so naši cilji, usmerjeni k demokratičnosti, pravilni. Obenem to utrjuje naše prepričanje, da tako skupaj z vami in drugimi komunističnimi partijami izpolnjujemo tudi našo internacionalno obveznost — prispevati s svojim delom za to, da bi komunistični ideali postali privlačni za delavski razred celega sveta.
Prosimo vas, da naše čestitke ob 50-letnici ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije posredujete vašemu delavstvu. Zagotavljamo vam, da bomo z naše strani storili vse, kar je v naših močeh za nadaljnji razvoj uspešnega sodelovanja tudi z vašim podjetjem, pa naj bo to izmenjava tehničnih in drugih izkušenj in razvoj medsebojnih odnosov.
Ob zasedanju IX. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, katerega delo pazljivo spremljamo, vam želimo mnogo uspehov pri uresničevanju njegovih sklepov.
S pozdravom DELU ČAST Tovarniški sindikat Uprava podjetja Tovarniški odbor KP Slovaške
Org.č.104-303._____
HJH!
KOH -Slov Pf3č v chem.
ZAVOD Gumirne 1
P u c h
.--sssjiia.
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
c-K^c-K-K-K-K-K-K-K-k-k-K-K-K-K-K-K-K-K-k-k-K-k-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K
je imenoval ta koncept samoupravni socializem. Vsebina le-tega je v tem, da v pogojih blagovno tržnih odnosov delovna organizacija skrbi za razširjeno reprodukcijo in da ji zato morajo ostati tudi materialna sredstva. Trga pa ne prepuščamo stihiji, temveč ga z družbenimi plani usmerjamo.
Kongres ni bil le manifestacija enotnosti v dogovoru in zato bomo uspeli.
BORUT ŠNUDERL
Težko je govoriti o prelomnici, vendar menim, da je kongres zelo jasno in soglasno sklenil, da je treba reformo nadaljevati, čeprav se nam včasih zdi, da je razpravljanja, o reformi, za reformo ipd. že malo preveč, je vendar treba upoštevati, da je ob izvajanju reforme prišlo do mnogih težav in da so zato mnogi želeli, naj se omili. Kongres je jasno sklenil, da to ni mogoče.
3. Delno je razumljiv odnos Sovjetske zveze, Madžarskef Poljske, DR Nemčije in Bolgarije do kongresa. Toda kako komentirate stališče ČSSR (ndmreč tudi njeni predstavniki se kongresa niso udeležili)?
CIRIL HABE
Teorija o omejeni suverenosti, ki se je pojavila v razvoju socializma, je izredno nevarna ter jo je IX. kongres obsodil. Ta teorija je pripeljala v letu 1968 do žalostnih dogodkov v ČSSR. Po mojem mnenju je neudeležba predstavnikov češkoslovaške partije na IX. kongresu rezultat stopnjevanja pritiska Sovjetske zveze po lanskoletnih dogodkih.
BORUT ŠNUDERL
Čeprav se predstavniki vzhodnih držav in ČSSR niso udeležili kongresa, je vendar število pisem, ki so jih naši prijatelji poslali iz ČSSR, število brzojavk, ki sta jih dobila kongres in naše veleposlaništvo v Pragi, jasen dokaz, kakšno je stališče ljudstva te države do naše dosedanje politike in do sklepov kongresa.
Seminar za predsednike svetov delovnih enot (zborov delavcev) DE in njihovih namestnikov
Izobraževalni center je 13. marca organiziral na Bledu seminar za predsednike svetov delovnih enot in njihove namestnike. Namen seminarja je bil seznaniti vse prisotne, posebno pa tiste, ki so letos prvič v vlogi predsednika ali podpredsednika sveta delovne enote, o načinu organizacije dela in upravljanja podjetja, o gospodarskem načrtu kot instrumentu za upravljanje in vodenje podjetja.
Vendar so bile te teme samo osnova, težišče pa je bilo na razpravi, ki je bila precej živahna in raznolika. Moram reči, da so prisotni prikazali vse naše napake in pomanjkljivosti z veliko realnostjo, prosili na nasvete, kako in na kakšen način naj se oni, kot predsedniki ali podpredsedniki lotijo reševanja vsega tega.
Zaključnemu delu seminarja je prisostvoval v imenu direktorja dr. Premru in udeležence v njegovem imenu tudi pozdravil. V kratkem je opisal sedanje gospodarske razmere v podjetju in na koncu obljubil vso pomoč strokovnih služb delu organov upravljanja po delovnih enotah.
Ob zaključku seminarja je tov. Rakovčeva na željo udeležencev obljubila, da bodo podobne seminarje še organizirali in da bodo na njih določili še več časa za razprave.
Junija srečanje jugoslovanskih gumarjev — športnikov v Kranju
Športniki vseh večjih jugoslovanskih podjetij, ki se ukvarjaj a s proizvodnjo gumenih izdelkov, so dogovorjeni, da se vsako leto srečajo na enem kraju in se pomerijo v nekaterih športnih zvrsteh.
Doslej so bile takšne športn; manifestacije gumarjev leta 196/ v Zagrebu in lani v Borovu. Kot tretje prizorišče tega zanimivega tekmovanja, za katerega se je udomačilo skrajšano ime gumi-jada, pride letos na vrsto Kranj. Naša tovarna bo torej gostitelj športnikov, ki bodo nastopili na III. gumarskih športnih igrah. Prireditev bo v soboto in nedeljo, 21. in 22. junija, po večini v kranjskem športnem parku.
Na sporedu obsežnega dvodnevnega programa je tekmovanje v skupno osmih športn h panogah: v atletiki, kegljanju, namiznem tenisu, nogometu, odbojki, rokometu, streljanju in v šahu.
Za izvedbo te velike športne prireditve je bil imenovan posebni prireditveni odbor, ki že nekaj časa pripravlja vse potrebno, da bo ob koncu junija srečanje mladih gumarjev iz celotne države kar najbolj zanimivo in uspešno, Delo je razdeljeno med posamezne komisije, kot je npr. tekmovalna, sodniška, propagandna, komisija za sprejem gostov, komisija za prehrano in prenočišča itd. Priprave lahko tako potekajo intenzivnejše in kvalitetnejše; širši (Konec na 4. str.)
Vprašanja o zobozdravstvu in restavraciji
VPRAŠANJE:
Zakaj ni urejeno zobozdravstveno varstvo naših delavcev?
ODGOVOR:
dr. JAKA VADNJAL, obratni zdravnik
Leta 1961 je tovarna Sava kupila bivšemu zdravstvenemu domu Kranj zobni stol in ga podarila, Zdravstveni dom pa naj bi kot protiuslugo opravljal zobozdravstvene usluge za delavce naše tovarne.
Dogovorjeno je bilo, da sprejme zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Kranj vsak mesec 25 pacientov, ki pa se lahko zdravijo pri tistem zobozdravniku, ki si ga sami izberejo.
Tak dogovor sta potrdila upravni odbor Save (pod predsedstvom tov. Matije Gogale) in upravni odbor Zdravstvenega doma Kranj.
Ta dogovor je Zdravstveni dom spoštoval približno 3 leta, nakar je samovoljno prenehal sprejemati naše bolnike.	k
Obratna ambulanta in tovarna sta večkrat zahtevali odgovor za tak postopek, vendar je bil odgovor vedno isti, češ da zobna ambulanta pri Zdravstvenem domu Kranj ne dobi denarja za našo tovarno.
Po nekajkratnem spraševanju se nismo več pogajali z Zdravstvenim domom Kranj, ker so nam ob neki priliki povedali, da je vsak trud zaman.
Znano je, da Zdravstveni dom Kranj dobi omejena sredstva, ter da dela samo toliko, kolikor je sredstev.
Zakaj je samo toliko sredstev, ter zakaj se zobozdravstvena služba ne uredi tako, kot bi bilo potrebno, o tem bi morali sklepati samoupravni organi Zdravstvenega doma in strokovni svet zdravstvenega centra za Gorenjsko. Toda eden kot drugi nista prišla dalj kot samo do ugotavljanja dejanskega stanja.
PRIPOMBA UREDNIŠTVA:
Kljub temu, da odgovor ni popoln, ga objavljamo z namenom, da bi se kdo v podjetju lotil reševanja tega problema.
VPRAŠANJE:
Kako je z ureditvijo problemov v delavski restavraciji?
najhitreje postrežejo. Več kot delati se pa ne da... Lani in letos smo začeli prodajati več novih jedi (predvsem hladnih) z namenom, da bi izpolnili čimveč želja. Pa še vedno občutimo, da je izbira premajhna. Kako bo v prihodnje?
V	dolgoročnem programu razvoja naše tovarne (do I. 1973!) je predvidena gradnja nove menze.
V	delovni enoti polizdelki pnevmatike je zaenkrat urejena improvizirana jedilnica, ki pa je zelo skromno opremljena. V novi avto-pnevmatikarni (sedaj v gradnji, op. ured.) je predvidena tudi sodobna jedilnica — in na to čakamo. Računamo, da bo ta jedilnica začela obratovati že letos.
Tudi v starih prostorih nameravamo podaljšati jedilnico. Prav sedaj tečejo pogovori, da bi nam odstopili še del stavbe (naprej od sedanje jedilnice).
S to rešitvijo bi dosegli dvoje:
—	uredili bi linijo razdeljevanja toplih obrokov,
—	prestavili bi lahko bife na ustreznejši prostor;
V	jedilnici nameravamo postaviti avtomat za oranžado in s tem »izločiti« iz vrst tiste, ki si želijo potešiti žejo.
Tudi kvaliteto hrane skušamo zboljševati in — kot kaže — nam to sicer počasi, a zagotovo uspeva, saj se v menzi hrani vsak dan več naših delavcev; če pri tem upoštevamo še določen odstotek stalno odsotnih (bolni, na dopustih idr.), potem je več kot na dlani, zakaj pri nas vedno večji »dren«.
Gotovo je, da so želje naših delavcev še precejšnje in povsem opravičene. Skupno s strokovnimi službami bomo naredili vse, da bi problem delavske restavracije čimprej rešili.
Na koncu samo še skromna želja:
Dosledno upoštevajte razporede malic! S tem bo vsaj 10 odstotkov manj težav.
VPRAŠANJE:
Ali je možno, da bi naši delavci dobili v tovarni zajtrk?
ODGOVOR:
ODGOVOR:
PAVLE GANTAR, vodja delavske restavracije Sedanji prostori delavske restavracije so bili predvideni za precej manjše število delavcev, kot pa jih je danes v tovarni. Tej nerazvese-Ijvi ugotovitvi se (moramo) prilagoditi tudi mi. Poskušamo vse, da bi delavcem v njihovem polurnem odmoru kar najbolj ustregli. Menim, da upravičeno lahko rečem — da si naše delavke prizadevajo, da kar
že v prejšnjem odgovoru sem povedal, da v sedanjih prostorih delavske restavracije ni možno izpolniti vseh želja naših delavcev.
Cehi hoteli prodajati pri nas tudi zajtrk, bi to zahtevalo nove naprave za družbeni Standard in in nove delavce, ki pa ne bi bili v celoti — ves delovni dan —
zaposleni.	upravnik počitniških do-
Zato o zajtrku še ne moremo govoriti, saj so na vrsti najprej topli obroki, hladne jedi in kosilo.	mOV
Peter Zigante, referent
O IX. kongresu ZK Jugoslavije
4. Delo kongresa bo imelo za gospodarsko in politično življenje v SFRJ daljnosežne posledice. Kakšne pa so zdaj konkretne naloge komunistov, npr. pri vas, v Savi?
CIRIL HABE
Naloge, ki izhajajo iz kongresnih resolucij (sprejete so bile tri resolucije) lahko v grobem razdelimo v
—	naloge na področju organiziranja racionalnega samoupravljanja. Dolžni smo vložiti večji napor v uveljavitev samuopravnih organov v delovnih enotah. Delo pri nadaljnji integraciji umskega in fizičnega dela kot temu pravimo, v okviru samoupravljanja ter uveljavljanje odgovornega samoupravljanja brez raznih primesi idej o anarhičnosti, neelastičnosti ipd.,
—	naloge s področja gospodarjenja ter področja ustvarjanja in delitve dohodka in razvojne politike. Kongres je sprejel stališče o formiranju dolgoročne razvojne politike gospodarstva. V našem podjetju imamo zato nalogo, da naš srednjeročni program še bolj obdelamo ter iz njega pripravimo program razvoja za daljši rok. S tem bomo omogočili hitrejšo realizacijo gospodarske reforme,
—	organizacija ZK mora poskrbeti za nadaljnji idejni razvoj same organizacije ZK v podjetju.
BORUT ŠNUDERL
Dosedanja savska praksa je v celoti v skladu z dokumenti kongresa tako za gospodarjenje kot tudi za samoupravljanje in jo tudi potrjujejo. Točneje rečeno, dokumenti kongresa so v celoti v skladu z našimi samuopravnimi, organizacijskimi in drugimi predpisi, s sklepi drugih političnih organizacij v tovarni. Razlika je le v praksi, ko včasih ne realiziramo oz. se ne ravnamo po sprejetih sklepih in verjetno je naša konkretna naloga, da to razliko odpravimo in da v bodoče bolj spoštujemo tisto, za kar smo se dogovorili.
J. Š.
mmr s s	* j—r * s mr s *mr * * jmr s jmr * *mr s * jmr * jmr s jmr s mar * Mm s * jmr s * *
Kako bomo letovali?
Pusti dnevi marca nas sicer še ne opominjajo na dopust, toda turistična podjetja, domovi in hoteli se nanj že pripravljajo.
če nam letošnje zimsko vreme ni bilo najbolj naklonjeno, bodimo vsaj optimisti, da bo letos več sončnih in toplih dni (kakor lani!) in to v tistih mesecih, ki so po koledarju »dopustovski«.
Kako in kje bomo letos letovali Savčani?
Med kolonami motoriziranih, na pol motoriziranih in nemotorizira-nih, ki se bodo valile proti morju, bo prav gotovo tudi precej naših delavcev.
Ta presneti kolektivni dopust in šolske počitnice pa marsikomu onemogočajo, da bi se nasončil in nakopal ob našem domu v Crik-venici. Kam torej?
Odgovarja:
tov. PETER ŽIGANTE, referent za družbeni standard in upravnik počitniškega doma v Crikvenici:
Komaj so se umaknili zadnji zimski dnevi in z njimi vse neprijetnosti in tegobe letošnje sorazmerno dolge zime, smo se znašli v prvih spomladanskih dneh. Marsikoga je verjetno nehote spreletela misel, za koliko in kam letos na dopust.
Tako kot dosedaj bomo tudi letos v začetku aprila predlagali organom upravljanja politiko letovanja in cene za tekoče leto. Naš predlog bo obsegal:
1.	Organizacijo letovanja v naših počitniških domovih in najetih kapacitetah.
2.	Cene dnevnih penzionov v naših počitniških domovih za savske letovalce in druge turiste, ki v času, ko doma ne zasedajo popolnoma naši letovalci.
3.	Regresiranje dopustov za člane kolektiva in za nepreskrbljene svojce.
Na začetku bi rad poudaril, da so se priprave za letovanje letos pričele nekoliko poprej kot druga leta. To pa zaradi tega, ker je za letošnjo letovalno sezono treba računati s skoraj eno tretjino večjim številom letovalcev. Upoštevati moramo, da se je kolektiv
po spojitvi s Standardom povečal za skoraj 500 ljudi. Poleg tega je treba računati tudi na običajni letni porast števila interesentov za letovanje, če v podjetju ne bi imeli kolektivnega dopusta, bi se v naših počitniških domovih lahko zvrstilo precej večje število letovalcev kot se sicer. Kljub temu upamo, da bomo lahko zagotovili letovanje večini interesentom.
Letošnji kolektivni dopust bo od 12. do 27. julija. V tem času bomo lahko razporedili za letovanje okoli 310 naših delavcev in njihovih svojcev. Če bodo dopustniki sami dobro razporedili svoj dopust, jih bo v našem domu lahko letovalo dosti več, kot če bodo vsi čakali na kolektivni dopust. Predlagam, da se o tem pravočasno pogovorite z vodjem svoje delovne enote.
Vsem, ki imajo več kot 14 dni dopusta in nameravajo letovati v naših počitniških domovih in če lahko dopust koristijo pred ali po kolektivnem dopustu, priporočamo, da si izberejo najugodnejši čas letovanja. Ker v času kolektivnega dopusta običajno opravljamo v tovarni remont, ki »vežejo« precej delavcev iz pomožnih dejavnosti, bomo le-te lahko razporedili v kasnejši čas. Letos bomo v Crikvenici razpolagali predvidoma s 150 ležišči. Temu primerno bo urejeno tudi ostalo: gostinske kapacitete in sedišča.
Interesenti za letovanje v drugih domovih bodo letos lahko izbirali med Rabatom na Rabu in Vodicami pri Šibeniku. Tu nameravamo najeti nekaj ležišč pri turističnem podjetju Alpe Adria iz Ljubljane. Sodelovanje s tem podjetjem je že tradicionalno in do sedaj smo bili vedno zadovoljni z njihovimi uslugami. Poleg dobre slovenske kuhinje in udobnih ležišč bodo letos sami organizirali prevoze letovalcev v obe smeri.
Torej toliko o možnostih letovanja.
Kakšne pa bodo letos cene dnevnih penzionov?
Po analizi lanskoletnih stroškov poslovanja v počitniškem domu Crikvenice in podražitvi sob za
10 do 12 %, povečanju osebnih dohodkov zaposlenih za 15 % in podražitvi življenjskih potrebščin za cca 6 %, bi se morala cena dnevnega penziona povečati za približno 10%, to je 2,80 N din. Penzion bi bil torej 30,80 N din.
Iz dosedanjih izkušenj lahko sklepamo, da bomo ustvarili nekaj dohodka s prometom v bifeju in z oddajanjem letovalnih kapacitet drugim interesentom. Ta dohodek lahko porabimo za kritje povečanih stroškov poslovanja doma. Primerjava predloga naših cen s cenami najetih letovalnih kapacitet kaže, da so v naših cenah vkalkulirani samo materialni stroški in osebni dohodek delavcev doma.
Organom upravljanja poodjetja bomo predlagali naslednje: počitniški dom v Crikvenici 1. Domači letovalci
a)	člani kolektiva in njihovi nepreskrbljeni svojci
—	sobe	28,00 N	din
—	vikend	hišice	24,00 N	din
b)	preskrbljeni svojci
—	sobe	30,00 N	din
—	vikend	hišice	28,00 N	din
c)	letovalci drugih kolektivov, s katerimi podjetje poslovno sodeluje in najamejo določeno število ležišč najmanj za 60 dni (Anhovo) 34,00 N din
d)	turisti, ki letujejo preko potovalnih agencij, s katerimi imamo pogodbo za najmanj 60 dni
—	sobe I. kategorije 36,00 N din
—	sobe II. kategorije 34,00 N din Iz dosedanje prakse sodeč, bo
tudi letos letovalo precejšnje število naših delavcev v najetih domovih pri Alpe-Adria, zato tu navajamo tudi cene, ki bodo veljale na Rabu in v Vodicah pri Šibeniku
— Vodice pri Šibeniku
e v sezoni od 1. 7. do 31. 8. e pred sezono in po njej (maj, junij, september in oktober)
sobe II. kat. sobe III. kat.
38,00	N din 35,00 N din 30,00—35,00 N din 25,00—35,00 N din
(Nadaljevanje na naslednji strani)
Kaj delajo?
Marsikdo od vas — vsaj starih Savčanov — ne ve, da imajo tudi v sedanjem obratu IV svojo razvojno skupino strokovnih delavcev, razdeljeno podobno kot pri nas v raziskovalne in operativne tehnologe, ki rešujejo tekoče probleme proizvodnje.
Prav gotovo ne moremo dati prednosti enemu ali drugemu delu, kajti raziskovanje in nemoten
razvojna služba Standarda organizacijsko vključila v razvojno tehnološki sektor združenega podjetja. Prejšnja razvojna služba je bila sestavljena iz treh grup — grupa za umetno usnje, za naravno usnje in kemijske izdelke. Te grupe v okviru RTS v enakem sestavu tudi po združitvi delajo na isti problematiki naprej.
Janez Bohorič, dipl. inž., vodja razvojne skupine za umetno usnje
potek proizvodnje gresta z roko v roki. Pa vendar se pri vsakem delu pojavljajo spetifične težave ali pa značilni uspehi. Kaj in kateri? O tem sem želel zvedeti, ko sem se odločil, da pripravim skromno reportažo o delu razvojne skupine umetnega usnja v obratu IV.
Kot vedno v primerih, ko pišemo o naših delovnih enotah, sem za razgovor najprej prosil tov. Janeza Bohoriča, dipl. inž., vodjo razvojne grupe za umetno usnje.
V razvojni skupini za umetno usnje trenutno delata dva inženirja, trije tehniki in dve skupini delavcev za delo na laboratorijskem stroju. Razvojnega laboratorija se pri svojem delu poslužuje tudi operativna tehnološka grupa pri reševanju tekoče tehnološke problematike in za niansiranje-pripravljanje zahtevnih barvnih nians umetnega usnja za tekočo proizvodnjo. Zaradi obsežnega programa dela obeh skupin delamo v dveh izmenah.
Zdenka Kunčič, dipl. inž., tehnolog za umetno usnje
1. Tov. Bohorič, bi hoteli našim Obe grupi kljub obilici dela in bralcem najprej razložiti organi- pomanjkanju ustreznih prostorov zacijo vaše grupe in povedali šte- kar lepo sodelujeta, vilo delavcev v enoti?	2. Bi hoteli le v grobem opisati
Po integraciji med podjetjema delo v razvojnem laboratoriju? Standard in Sava se je prejšnja Delno ste dobili na to vprašanje
odgovor že preje, lahko pa še tole:
Naš proizvodni program obsega več vrst penjenega in nepenjenega umetnega usnja na osnovi polivi-nilklorida, poliakrilatno umetno usnje in celo vrsto artiklov brez tekstilne podloge, ki jih s skupnim imenom označujemo kot folijo.
Vsi ti artikli, ki so našli svoje široko področje uporabe v čevljarstvu, galanteriji, tapetništvu, industriji pohištva in drugod, so zelo podrejeni modnim muham kupcev. Zato jih je treba stalno spreminjati in dopolnjevati. Poleg kvalitete je pomemben še oprijem, debelina, barva, desen itd. Vse to pa ni mogoče doseči brez množice poskusov. Ce k temu prištejemo še delo na razvijanju novih vrst umetnega usnja — pri katerem imajo zopet glavno vlogo poskusi — si našega dela brez razvojno tehnološkega laboratorija sploh ne moremo predstavljati. Poudariti moram, da smo za ta namen relativno dobro opremljeni. Laboratorijski nana-šalni stroj nam ob tem — pretežno empiričnem — delu prihrani mnogo stroškov, ki bi se jim težko izognili, če bi hoteli vse eksperimentalno delo, potrebno pri razvijanju novih proizvodov — opraviti v obratu. V laboratoriju je namreč v zmanjšanem merilu možno izvesti skoraj vse faze izdelave umetnega usnja, tako da lahko proizvodnja in razvojno delo potekata vzporedno. S takim načinom dela pa število poskusov na proizvodnih strojih lahko omejimo na najmanjše potrebno število.
3. Kaj vam povzroča največ težav?
Logično je, da se tudi pri našem delu srečujemo s številnimi težavami. Ob relativno dobri opremljenosti tehnološkega laboratorija trpimo veliko pomanjkanje aparatov za preizkušnje umetnega usnja. Služba kontrole kakovosti, ki nam analizira vzorce, je s spremljanjem kvalitete tekoče proizvodnje tako obremenjena, da nam dostikrat ne more kontrolirati vzorcev tako hitro, kot bi mi želeli, tržišče pa postaja vedno zahtevnejše in želi z novimi izdelki vedno pogosteje imeti tudi ateste.
Trenutno smo na tesnem tudi s prostori, vendar so perspektive tu lepše, saj bo z dograditvijo laboratorija za fizikalne meritve kontrola sprostila del naših prostorov, naš delovni prostor pa se bo povečal tudi ob preselitvi razvojne skupine za kemijske izdelke v obrat II.
Omenjene rešitve so nujne, saj si v sedanjih razmerah ne moremo zamisliti okrepitve razvojne skupine z novimi sodelavci, kar pa nam narekuje obsežen program dela. Razvoj umetnega usnja v svetu gre zelo hitro naprej, na trgu se pojavljajo stalno nove vrste, ki po svojih lastnostih daleč prekašajo umetno usnje na bazi polivinilklorida — in če hočemo kot proizvajalci umetnega usnja vsaj na domačem trgu predstavljati tisto, kar smo predstavljali do sedaj, bomo morali čimpreje tudi mi usmeriti dejavnost v to smer. To pa ne bo tako enostavno, saj je izdelava teh vrst umetnega usnja dosti zahtevnejša od izdelave polivinilkloridnega umetnega usnja. Priprava in vpeljava take proizvodnje pa zahteva novo opremo in nove kadre.
JOŽE ŠTULAR
Kako
bomo
letovali?
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
— Rab
e v sezoni 1. 7. do 31. 8.
• pred sezono in po njej (maj, junij, september in oktober)
sobe II. kat. sobe III. kat.
37.00	N din 30,00 N din
34.00	N din 31,00 N din
K stroškom letovanja je treba prišteti še turistično takso.
Predvidevamo, da bo regres za letovanje tudi izplačan pred kolektivnim dopustom vsem članom kolektiva. Regres bodo dobili vsi, ki bodo 15. do 20. julija letos
imeli 6-mesečno neprekinjeno zaposlitev v podjetju. Regres dobe po 90. členu pravilnika o delitvi sredstev skupne porabe vsi člani delovne skupnosti Sava, ne glede na to, kdaj in kje koristijo letni dopust.
Višina regresa je naslednja:
—	člani delovne skupnosti
300,00	N din
—	nepreskrbljeni otroci članov
kolektiva	100,00 N din
V eni prihodnjih številk bomo posredovali nekaj podatkov, s katerimi si bo bralec lahko ustvaril približno sliko kraja, kjer želi letovati (kolikor tega že ne pozna). Menimo, da bo za marsikoga odločilna cena dnevnega penziona, zato bomo najprej pisali o
—	počitniškem domu v Crikve-nici ter o
—	počitniškem domu na Pokljuki.
Ko bomo dobili natančnejše informacije od podjetja Alpe. Adria, bomo tudi o tem več pisali v časopisu ali informatorju.
Vse informacije v zvezi z letovanjem lahko dobite ustno ali po telefonu v oddelku za družbeni standard, interna 220, obrat II.
Tatjana Stepišnik, kontrolni tehnik »-KV-K-k-k-k-k-k-k-k-ft-k-K-K-k-k-k-k-K-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-K-k-k-k-k-k-k-k-K-lt-k-k-k-k-k-k-k-k-k-K-K-k-k-k-k-k-k-k-k-K-k-k-Fk-kjt-k-k
Sedem grehov ogroža naše zdravje
Okoli 400 zdravnikov iz vseh delov ZR Nemčije je sodelovalo na nedavnem kongresu za praktično medicino v Bad Gasteinu.
Glavna tema je bila »sedem grehov našega današnjega človeka«.
Dr. Sheetzmayr iz Augsburga je povedal, da mora zdravnik vsakemu pacientu svetovati in ga opozoriti na bolezni, katerim se lahko izogne.
Znano je, da se danes pogosto srečujemo s problemom prezaposlenosti in s tem tudi funkcionalnimi boleznimi, to so razne nevroze in psihoze, ki so v teh grehih močno zastopane.
V kratkem bomo skušali po sklepu tega kongresa posredovati »pregled grehov«, v katerem bomo navedli napake današnjega življenja.
KAJENJE
Za najtežji greh današnjega časa velja kajenje, predvsem kronično zastrupljanje s cigaretami.
Zelo nevarno je. če kadijo mladi ljudje, ki bi s tem radi pokazali, da so odrasli. Prof. dr. E. L. Wyd-nev iz New Yorka meni, da bo
treba ta pojav sistematično odpravljati s prevzgojo, če nočemo, da bo bodoče narodno zdravje ogroženo.
»Tudi neočiščeni zrak«, je dejal dr. H Oettel iz Ludwigshafena, »je nevaren za naše zdravje, prav tako je velika nevarnost v pitni vodi in onesnaženi vodi.«
»V zraku je precej ogljikovega monoksida, ki je zelo nevaren, nevarnejši od avtomobilskih izpušnih plinov v zraku. Tako pridejo v mestnih četrtih na račun tudi nekadilci, ki dan na dan vdihavajo ta nečisti zrak. Za kadilce pa je situacija še slabša. Od tod tudi toliko rakastih obolenj,« je dejal prof. dr. Keller iz Mainza.
ALKOHOL
Največ težav pri nas in tudi v svetu povzroča še vedno alkoholizem, s katerim se medicina največ ukvarja. Dr. W. Mende je povedal, da je v Zvezni republiki Nemčiji okoli 350.000 alkoholikov, od tega 30.000 žensk.
Tudi pri nas je alkoholizem postal družben problem. Število al-
koholikov se iz dneva v dan veča.
Veliko ljudi je, ki mislijo, da najdejo v alkoholu svoje zadovoljstvo, mislijo, da postajajo junaki, tembolj pa je žalostna resnica, ko postanejo zopet trezni.
Vse kronične alkoholike je treba pripraviti do zdravljenja. Zelo dober način zdravljenja je z injekcijami magnezijevih soli. Seveda pa je v veliki meri odvisen uspeh od alkoholika samega.
DEBELOST
Ne samo pri nas, tudi v svetu je vedno večji problem nevarnega debeljenja. Strokovnjaki trdijo, da od bolezni v zvezi s prehrano umre največ ljudi, več kot zaradi drugih. Zaradi nepravilne in čezmerne prehrane prihaja do sladkornih obolenj, povečanega krvnega pritiska in večjega števila srčnih kapi, poapnenja žil, izlivov krvi v mozeg in še več drugih komplikacij.
Priporočamo jesti večkrat, pa po malem, ne pa samo tri obilne obroke na dan.
Po MTT
(Dalje prihodnjič)
(Nadaljevanje s 1. str.) krog sodelavcev je angažiran za izvedbo posameznih nalog.
Nekateri savski športniki se že nekaj časa intenzivno pripravlja-
jo za ta nastop, drugi pa še vedno stoje ob strani. Zadnji čas je, da poiščemo prav vse moči, sij je med nami še marsikdo, ki bi lahko nastopil na gumarskih
Otvoritev gumijade lani v Borovem
Sto let v borbi proti ognju
Letos bomo gasilci praznovali visok jubilej: sto let gasilstva na Slovenskem. Velika svečanost bo 16. in 17. avgusta v Metliki v Beli Krajini.
Kranjsko gasilsko društvo pa bo praznovalo letos 90-letnico svojega delovanja, svečana proslava bo 15. junija v Kranju (na Prim-skovem).
Uspehi gasilstva in visoki jubileji nesebičnega dela v tej humani organizaciji naj nam bodo kažipot in vzpodbuda našemu nadaljnemu delu, krepitvi organizacije in še večji množičnosti.
Kako bodo na teh proslavah sodelovali savski gasilci — pa kdaj drugič!	IVAN PETRIČ
O prvenstvu savskih smučarjev na Krvavcu bomo pisali v prihodnji številki
igrah. Te igre morajo biti priložnost, da aktiviramo čimširši krog naših delavcev, da se ponovno lo-
ZIMSKE GUME Z ŽEBLJI
V GLASU je 19. marca izšel članek, ki nepristransko govori o praktični preizkušnji naših avtomobilskih plaščev. Avtor sestavka je tov. J. Prusnik, ki se je udeležil rallyja. Sestavek zaradi zanimivosti objavljamo v celoti:
Zimske gume z žeblji niso več
tijo športne rekreacije. Hkrati redkost na vozilih v zimskem času. moramo gumijado izvesti tako, Tudi naši vozniki jih že uporab-da bo njena brezhibna izvedba in Ijajo. Zato bi rad za tiste, ki se
uspehi športnikov v ponos naši tovarni.
ne morejo odločiti za nabavo leteli, napisal nekaj vrstic ali kratek
Personalne vesti
mek Štefan —
V tem času stili:
Lutar Avgust — odšel v JLA,
skladiščni delavci, so podjetje zapu-
V februarju so se v našem podjetju na novo zaposlili:
Bukovšek Jože — vulkanizer na preši 500 x 500 in 630 x 630, Dol-movič Anton — premazovanje pro-tektorja, Grubor Katarina — previjanje ovojnega blaga, Hozjan Slavko — delavec pri brizganju ve-lozračnic, Hribar Franc — opra-ševanje zmesi na dvovalju pod mikserjem GK-100, Jereb Silvester
—	premazovanje protektorja, Koš-nik Peter — delavec II pri avtoklavu, Kranjec Leopold — transportni delavec pri konfekciji, Kristan Stane — konfekcioner potniških avtoplaščev, Majcen Anton — izdelovalec raztopin, Novak Jože — rezanje tesnil. Ovčar Gabrijel — konfekcioner tovornih avtoplaščev, Pongrac Franjo — vulkanizer pri prešah 500 x 500,
Šenk Jože — pomožni delavec na valju pod mikserjem GK-100, Ter-nar Ivan — transportni delavec pri konfekciji, Tomoski Slobodan
—	delavec I pri avtoklavu, Veternik Ivan — vulkanizer na preši 500 x 500, Vitez Franc
—	rezanje tesnil, Zebec Milan — transportni delavec,
Zorc Marjan — konfekcioner pot- svoja pojasnila najtežjih stvari
test domačih gum SAVA M + S spikes.
Takoj na začetku naj povem, da smo imeli na testu dve dimenziji ježevk 5,20 X 12 in 5,60 X 13 z 90 oz. 100 žeblji.
Gume smo dobili v Savi na brezplačno uporabo kot udeleženci I. zimskega rallyja Jugoslavije.
V nekaj manj kot mesecu dni smo prevozili vsak po 5000 km, od tega 1000 km na tekmovanju. Savske ježevke so se odlično izkazale.
že med treningom na Brniku
Gdtz Sašo — odšel v JLA, Gogala smo na poledenelem cestišču z lah-
koto in zanesljivo vijugali med keglji in zavirali na naprej določenih točkah. Zavorna pot je bila izredno kratka.
Vsi trije vozniki smo načrtno merili porabo goriva; porabili smo le 5—7 odstotkov več kot pri vožnji z letnimi gumami.
Najvišja hitrost se je zmanjšala za 10—15 odstotkov, odvisno od vozila. Imeli smo fiat 750 in dva MG: športni dvosed in limuzino,
začenjajo s stavkom: »Saj čisto preprosto ...«
Vedno upaj na malo sreče laže boš živel.
V zmagi ni lepote.
niških avtoplaščev, Zver Franc — premazovanje protektorja, Perko Vladimir — brušenje fulminoza,
Marec Jože — pomočnik vodje delovne enote naravno usnje, Dud-mir Jožefa — čistilka, Merlak Valentina — izdelovalka zračnih tlačilk, Škorjance Ida — izdelovalka zračnih tlačilk, Urlep Vera
—	razvojni tehnolog, Potrč Tamara — vodja prodajne skupine za kemično galanterijo, lepila idr.,
Medarovski Pando — skladiščni delavec v prevzemu, Medja Stanislav — konstrukter II, Martinek Marija — kurir, Tubin Djuro — transportni delavec. Stare Franc
—	tekoči kontrolor, Tači Fetah — manjši od tebe. transportni delavec, Triller Primož
—	kontrolni tehnolog II, Gorenc Justin — tehnik I, Lesjak Leopold,
Janko — odšel v JLA, Veisseisen Jože — odšel v JLA, Vit Cornelius
—	sporazumno, Šarčevič Miroslav
—	sporazumno.
SLAVKA MITROVIČ
Za dobro voljo
»Zakaj si ne poiščeš službe?« je
vprašal oče sina. »Ko sem bil jaz obadva z motorjem 1100 ccm. v tvojih letih, sem bil mali obrt- Ježevke so prestale ognjeni krst mk. In cez pet let sem imel hišo, na raiiy tekmovanju, ki je bilo avto ■ • •“	22. in 23. februarja 1969.
»Že mogoče, oče,« je odgovoril V prvi noči tekmovanja je prisili, »ampak čas je prinesel tudi šlo zaradi snega in poledenele ce-spremembe. Npr. inšpekcije, kon- ste do več nesreč, toda vsi, ki so trolo. ..«	»nadrsali«, so bili brez ježevk in
nihče z ježevkami ni bil zapleten v nesrečo. Gume so se odlično izkazale tudi na popolnoma zdelanem asfaltnem cestišču na gorski hitrostni vožnji na planino Zlatar. Dva kilometra dolgi klanec z ne-Prave norce spoznaš po, tem, da štetimi ovinki in z vzponi do 20
odstotkov sem premagal v 2’05” pri povprečni hitrosti 58,5 km/h.
Na povratku s tekmovanja smo za relacijo N. Varoš — čačak — Beograd — Ljubljana potrebovali za 930 km točno deset ur.
Med Beogradom in Ljubljano je bilo poprečje 110 km h, fiat je zaostal za 70 minut.
Nakup ježevk se splača. Kom-Neumnost je sama vase zaljub- PIet štirih gum (dimenzije 5,20 X
Za vsakim slavnim možem je žena, ki mu šepeče, da tako pomemben niti ni!
to je
Ijena in njeno samoljubje je brez-mejno.
Podleža najbolj žali ponos. Varuj se raniti tistega, ki je
Zakon je kakor pristanišče, kjer : srečata dve ladji. Včasih je
Jerneje Janez, Starič Rupert, Hu- ena od obeh bojna ladja.
Nagradna
križanka
VODORAVNO:
1. delavec v kadrovski službi; 8. delen, po etapah; 9. vrsta cigaret; 10. kraj pri Ljubljani; 11. število; 12. velika, udobna hiša; 14. tuj predlog; 15. grška črka; 16. tehnična označba, šifra; 18. država v Aziji; 20. kazalni zaimek; 21. Estonec; 22. zrak (angleško); 23. velika posoda za prevoz tekočin;
NAVPIČNO:
1. pripadnik jugoslovanskega naroda; 2. glavno mesto sosednje države; 3. telesna poškodba; 4. Centralni partizanski tabor; 5. samoglasnika; 6. Janez Nardin; 7. okončina; 10. ilovica; 12. znanstvena disciplina; 13. Rina; 15. neobrt; 16. nemški filozof (Hans); 17. agregatno stanje vode; 19. Jugoslovanska strojna industrija; 20. Ujevič; 22. ploskovna mera.
Rešitve pošljite v uredništvo do 15. aprila. Izmed prispelih rešitev bomo izžrebali tri pravilne in nagradili z 10,00 N dinarji.
Če hočeš, tudi moreš. Največja moč na svetu, to je volja.
Bolje je umreti stoje, kot živeti kleče.
Po telefonu:
»Si ti, moja zlata?«
»Sem, kdo pa je tam?«
Izkušnje niso to, kar doživimo, ampak to, kar se iz doživetega naučimo.
12, ki ustrezajo tudi za 5,50 X 12) velja 680 N din. Vsaka guma ima 90 žebljev. Tako smo rešili problem za tri do štiri leta in gremo lahko ob naj slabših vremenskih pogojih na pot. Če pridenemo k temu še strah pred poledico v zimskih jutrih, težko speljavanje v snegu in svojevoljno zanašanje vozila na ledu in snegu in neskončno dolgo zavorno pot, ki se ponavadi konča šele ob drugem vozilu ali obcestnem jarku, je investicija za nabavo ježevk opravičena, vsekakor veliko bolj kot pa razne prevleke za sedeže in dvoglasne troblje.
Vozilo moramo opremiti vsaj s štirimi, če že za pet ježevk ni dovolj velika denarnica. Svarim pa pred uporabo samo dveh, ker takega vozila ni moč kontrolirano voziti.
Pri demontaži zaznamujemo smer vrtenja koles, ker bi pri ponovni montaži in spremembi vrtenja koles prišlo do razrahljanja žebljev in bi ti lahko izpadli.
SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški o dbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Štular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, tel.22-521, interno 282. Tisk in klišeji CP Gorenjski tisk Kranj.