180 »evflU. • UMM t MM, 11 Mi Nil M vinarjev« hal len .Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen celo leto......K 24 — pol leta........12 — četrt leta........ 6*— na mesec......., 2-— velja: Jv upravništvu prejeman: celo leto......K 22*— pol leta........11 — četrt leta........550 na mesec........ 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo Uredništvo: Knaflova ulica it. 5, (v pritličju levo), 1 lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, iaserati itd. to je administrativne stvari. številka valja 10 Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Slovenski Narod' velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: za Nemfljo: celo leto.......K 25*— cei0 ietQ.......K 28*— pol leta........13' četrt leta na mesec 650 2-30 za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30"— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka E-aaflova ulica ti, 5, (spodaj, dvorišče levo), tale!ob it. OS Klerikalci in nenrika sparkosa. r?noči ni bilo nikjer nobenega klerikalca videti. Poskrili so se kakor ščurki, ker jih je bilo sram, da so zopet enkrat morali javno in očitno pokazati svojo odvisnost od nem« >ke šparkase. Gospodarji nemške -narkase zahtevajo za svoj denar tuli pokornost. Sni niso klerikalcev podkupili samo zaradi lepih oči juhi ju nekega škofa. Šparkasa je kle-rikalee kupila in ti ji morajo zdaj ustreči in izpolnjevati njena povelja. Tn se je posebno jasno pokazalo sedaj, ko je šparkasa sklenila, postavi-realko pod kap. Najprej »Slovesni oh ni smel nobene besede zarisati o tem škandaloznem dogodku. Popolnoma je moral o tem molčati, toriti. Zdaj mora še hraniti in zagovarjati njeno početje. Ti ljudje ^e pač z (iu^o in telesom prodali nemšl šparkasi, drugače bi kaj takega gotovo ne storili; šparkasa jih mora imeti popolnoma v žepu, da opravljajo zanje službe, katerih se -ami t:*k<> sramujejo, da se celo skrivajo pred ljudmi. Zadrega šparkaso in »Slovenca« pa mora biti velikanska, ker branita jrlede realke storjeni sklep tako nerodno, da. naravnost neumno. V > Slovencu - beremo, da • -parkasa huda. ker je obč. svet popolnoma zasluženo obsodil njeno panje glede umetnoohrtne šole, ro hoče šparkasa sredi šolskega ,fTa na ce*ito vreči. Ker je obč. svet • lumparijo gl^de obrtne šole ožigo->a1, /d*o je šparkasa odpovedala zopet za sredi šolskega leta prostore • alki. Kaj so ti nemški koritniki nio >e naše vrste tako skrčile, a nasprotnikove tako narasle. Ljudje so hoteli biti moderni in liberalni, a se jim niti sanjalo ni, kaj je modernizem in še manj, kaj je liberalizem. Ljudska politika tedaj je bila prazna fraza, kajti o gospodarski ali katerikoli drugi organizaciji, ki bi ljudi držala skut aj, ni bilo govora. Edino ena vez je l.ia; to je par imen naših odličnih slovenskih naprednih prvoboriteljev, ki zaslužijo za svoje delovanje vse priznanje, čeprav jim mnogi mečejo polena pod noge. Vsakemu moramo kot pošteni ljudje priznati njegove zasluge; zakaj bi pri nekaterih vse dobrine pregledali! Za delo vedno plačilo ali vsaj skromno plačilo — priznanje ! S tem bi bil v par besedah opisan vzrok, zakaj smo padli. Poglejmo pa, na kak način so nasprotniki narasli. Obe vprašanji sta itak tesno vezani eno na drugo. Glavni pripomoček ali umetni gnoj za klerikalno njivo je bilo to, da so nevednost znali porabiti, oziroma boljše rečeno izrabiti. Duhovščina je začela javno nastopati in treba je bilo pokazati barvo. »Kdor ne voli z nami, je pogubljen; na smrtni postelji mu ne damo odveze itd.« To je bil bojni klic. Tedaj šele so »naprednjaki« spoznali, kaj je pravzaprav klerikalizem, verski klerikalizem namreč, katerega pa klerikalci kaj radi spravljajo s političnim v en koš, kar je čisto umevno. Gre se jim za moč in čim več volil-eev, temveč glasov. Vera je postranska stvar, le z nami je treba voliti! Tako vsaj je govoril znani kolovodja S. L. S. pred leti v Vodraatn na nekem shodu. To je geslo! Vera jim je le sredstvo za dosego cilja. Ta terorizem in strah od strani duhovščine, ki je bila takrat med ljudstvom še vedno zelo čislana, sta nam ugrabila mnogo pristašev. Bili pa smo obupi ji vi. Nasprotniki so organizirali in agitirali, mi pa smo se samo šteli in šteli. Držali smo roke navskriž in čakali, da se nebo samo zjasni, kakor tujec, ki gre ponoči po ozki stezici skozi gozd. Imeli smo luč — a pozabili smo jo prižgati! Imeli smo sredstva (ne trdim, bog ve kakšna, a taka so bila vender, da bi mnogo več lahko z njimi obdržali) a nismo jih porabili! In tako smo prišli tako daleč, da so postali nekdanji naši odlični pristaši, največji politični indolentje, kar jih premore naša strt«nka. Ljudje, ki so stali nekdaj v prvih vrstah, ljudje, ki so želeli boja in se veselili zmag, so se vlegli na blazine samo zato, da imajo — ljubi mir. In vprašanje je, kako vdihniti v te ljudi zopet novo življenje?! Pogoj za obstanek in procvit napredne misli na Slovenskem je to. Govori in piše se dandanes mnogo, da je treba ljudi politično vzgojiti in navdušiti. Kako bi se to dalo doseči, o tem molče tudi največji zabavljači in kriča-či. Ustvariti hočejo logičen sklep, a ne poznajo, ali pa nočejo poznati niti premis! Odprt in odločen boj pod pritiskom komandirane duhovščine, ki je ljudi begala in strašila z vsemi mogočimi sredstvi, je vzrok, da je prišel klerikalizem do gospodstva v naši deželi. \e iščimo vseh mogočih in nemogočih sredstev v zraku, ampak oglejmo si dejanski položaj pred nekaj leti in hipni preobrat. Povdar-jam besedo hipni, kajti g. urednik Stefe mi je nekoč sam dejal, da v politika prehitra pot navzgor ni preveč dobra. Pri tem seveda ni pomislil, da prorokuje lastni stranki na ta način razpad, ki se je v njihovi tako »tesni« organizaciji pojavil že sedaj. Razpoloženje pri nasprotnikih je isto, kot je bilo v začetku pri nas, kakor sem ga opisal v začetku članka. Le ena lastnost jih loči — bahatost !! Klerikalci bobna jo na boben o svoji moči in svojem delu, ljudje drvijo v njihov cirkus, ko pa pridejo vun, vidijo, da je bila predstava slaba. Parkrat gredo na led, a naveličali se bodo kmalu, posebno kmalu onih hazardnih iger v klerikalnih društvih ala Loški potok. Minul jih bode oni strah in le pomilovalen pogled bo plačilo za strašila. Ko pa pade terorizem, pade tudi moč S. L. S. Ta je bil in je opora klerikalizma! Napisal sem par vrstic s poštenim namenom, da spoznamo svojo preteklost in sedanje stanje. Potrebno je bilo to. Če hočemo zidati naprej, ne smemo seči po podstavo deset let v bodočnost, ampak vzeti jo moramo iz sedanjosti. Temelj naš mora biti realen in ne idealen! Vem, da marsikomu moje besede ne bodo dobrodošle, ker so odkritosrčne in vajeni smo za sebe le pohvale, za nasprotnika pa zakotnih zabavljanj. Naj mi vsi prizadeti velikodušno oprostijo, saj z imenom itak nisem nikogar imenoval, razun g. Štefeta, o katerem pa itak nič hudega napisal nisem. Držal sem se gesla: Greh se pove, a grešnika ne. Z osttlovanskega kontresB v JofiH. II. Velevažen predlog* Plenum slovanskega kongresa je osvojil soglasno predlog, D. K. Anastasijeviča, ki se glasi tako-le: Slovanski kongres je sklenil: 1. Izmed publikacij, ki jih v slo* vanskih zemljah izdaja država, državna cerkev, znanstvena društva, učilišča in v obče vsi državni zavodi, naj se po en izvod dopošlje centralnim knjižnicam v vseh slovanskih zemljah, seveda brezplačno. 2. Naj se poskrbi, da bodo centralne in državne biblioteke v poedi-nih slovanskih zemljah zamenjavale med sabo knjige in rokopise. 3. Poskrbi se naj, da bodo slovanska vseučilišča zamenjavala med sabo profesorje, ki predavajo razno nacijonalne in druge važne predmete. 4. Naj se osnuje vseslovansko društvo, ki bo skrbelo za prevode in izdajalo beletristične in znanstvene; klasike posamnih slovanskih narodov v vseh slovanskih jezikih. Ta izdanja naj bodo zelo poceni in pristopna najširšim slojem. 5. Merodajni činitelji naj poskr-be, naj se med svobodnimi slovanskimi državami osnuje poštna zveza po vzorcu nemške poštne zveze (potom znižanja poštnih pristojbin). 6. Slovanske akademije znano* sti naj z združenimi močmi in skupnimi sredstvi izdajajo dela, zanimiva za vse slovanstvo (n. pr. zbornike o slovanski zgodovini). Vseslovanski shod slavistov. Na predlog vseučiliškega profesorja dr. Polivka je bila sprejeta tale resolucija: a) Carska akademija znanosti v Petrogradu, oziroma njene sekcije za ruski jezik in literaturo se naprošajo, da poskrbe vse potrebno, da se skliče shod slovenskih filolo-gov. Pripravljalni kongres slovanskih filologov se naj v smislu skic* pa iz 1. 1903. skliče čim najpreje. b) Med posamnimi slovanskimi narodi se naj skličejo zborovanja domačih filologov, na katera imajo —= i LISTEK. U SOflJO. Piše dr. Ivan Lah. (Dalje.) Vesela doba za Petrograd je prišla z vlado Katarine. Mnogo javnih poslopij nas spominja nanjo. Posebno se je povećalo mesto v prvi polo-■. ici 19. veka. ima pa tudi nekaj lepih -tavb iz najnovejše dobe. Prebivalci Petrograda so zelo različnih narodnosti. 85/r je pravoslavnih ruskih, drugi so Nemci, Fini, Esti i. dr. Žilo v je v Petrogradu le 1%, kar je selo znamenje. Rus je dober kupec. Moskovski kupci in Nižjenovogo-odski sejmi so svetovno znani, /. nami so se v vagonu vozili onjski kupci, ki so cel čas govorili h sami kupčiji. Zato so ruska mesta opolnoina različna od poljskih, kjer '. vsake trgovine gleda Zid. Na Njevskem prospektu vidimo visoke -tavbe, same banke in trgovske hiše, razne akcijske družbe, zavaroval-ice itd. Vendar popolnoma še ni sa-nostojna ruska trgovina; kar se tiče uiode, vlada še vedno Anglija in Francija. V Petrogradu vlada vedno ».ajnovejša cvropejska moda, zato so modne trgovine večinoma tuje. Pe-'rograjski ženski svet višje vrste se nosi zelo šik. V tem je Petrogrrad gotovo na isti stopinji z vsemi velikimi evropskimi mesti, ako jih celo ni nadkriljuje. Puškin opeva v svojem Kvgeniju Onjeginu krasne nožice petrograjskih plesalk. To ni fantazija, ampak resnica. To se je od one romantične dobe ohranilo do danes. Nehote se človeku ustavi na ulici korak in gleda. Kje se vzame taka prelestna nožica. Petrojrrajske ulice so gladke, ravne, čiste. Stojiš in gledaš . . . No, kaj bi sedaj! Da hi človek sf>oznal Petrograd, je treba v njem živeti nekaj časa. Popotnika, ki pride tja za nekaj dni, zanimajo pred vsem razne stavbe, spomeniki, galerije slik, življenje na ulicah. Vsega je v Petrogradu dovolj. Cerkev in samostanov, raznih dvorov in dvorcev imate dovolj. Tudi spomenikov je mnogo: v Aleksan-drovskem vrtu so doprsni kipi Go-golja, Turgenjeva, Lermontova, v Letnem vrtu najdete ruskega pesnika basni, Krilova, ki v vsej svoji pri-prostosti sedi na svojem prestolu; obdaja ga vesela zverina, ki jo je ovekovečil v svojih basnih. Tudi Puškin ima v Puškinovi ulici svoj spomenik. Toda umetnost je bila vedno le nekak okras dvora; glavna sila države so vladarji in ti imajo v Petrogradu največje spomenike. Petrov spomenik, ki stoji ob Nje vi, je eden najbolj znamenitih spomenikov v Rusiji. Postavila ga je Katarina II. Drugi spomenik Petrov, ki ga je postavil »pravnuk pradedu« Petra na konju ar. stilu. Zanimiv je spomenik Katarine II. ob Njevskem Prospektu. Na vrhu stoji velika cesarica v vsej svoji ma-jestatnosti, v nje podnožju pa vidimo glavne osebe njenega dvora: v ospredju živahno govore Rumjancev, Potem k in in Suvorov, kakor da be-sedujejo o vojni in svetovni politiki, na pravo deklamira dvorni pesnik Deržavin svoje ode, ob njem sedi s knjigo v roki Daškova in v ozadju vidimo Orlova, Beckega in Cičago-va. Ako gremo po Njevskem Prospektu, vidimo spomenika dveh vojskovodij iz 1. 1812. Kutuzova in Barklai de Tollv. Znane so štiri konjske figure na Aničkovem mostu, delo slavnega Klodta, ki je izvrši! tudi velikanski spomenik Nikolaju I., na Marinskem trgn. Na Njevskem Prospektu stoji tudi spomenik carja Aleksandra II-, ki pa Rusom ne ugaja, menda zato, ker konj ne skače, ampak stoji krepko na vseh štirih nogah in nosi na hrbtu krepko postavo silnega carja. Meni je zelo ugajal. Pri carskih spomenikih stoji častna straža. Več nego v spomenikih na ulici, nudi Petrograd v svojih muzejih in galerijah. Muzejev ima Petrograd sedaj 41, večjih in manjših. Kdo bi vse pregledal. Najbolj zanimiva sta: t. sv. Ermitaš in Ruski muzej Aleksandra III. Ako si hočete ta dva muzeja natančno ogledati, potrebujete nekoliko dni. Vatikansko bogastvo starine in umetnosti je nak ar Je* 4reh musejih. nam Ruski muzej kaže bolj domačo starino in umetnost, je v Ermitaži sestavljena v delih cela zgodovina človeške kulture in umetnosti. Oba muzeja z galerijami sta zastonj dostopna in imata vedno mnogo obiskovalcev. V muzeju Aleksandra III. vidimo razvoj ruske narodne umetnosti, od nje začetkov do danes. Ko preidemo prve sobe, ki nam kažejo XVII. in XVIII. vek — pozna se v njih vpliv francoske šole — pridemo v bogate privatne zbirke, ki kažejo razno rusko, pred vsem cerkveno umetnost. Novejša doba se nam pokaže v vsem svojem bogastvu, v prvem nadstropju. Tu najdemo Brullo-va (Zadnji dan Pompej), Bruny (Bronasta kača) i. dr. — Dvorana štev. XXV. ima v sebi najlepša dela Rjepina in Siemiradzkega: Trina v Olimpiji, Grešnica in oni slavni Za-porožci, ki pišejo pismo Jtifrškemu sultanu. V sredi dvorane sedi znani Mefisto kiparja Antokolskega. Tu so tudi dela Vasneeova, Makovskega in drugih umetnikov. Tudi moderni so se bogato zastopani v teh zbirkah. Verescaginu je posvečena posebna dvorana. Iz kiparjev srečamo tu Klodta, Cužova in Antokolskega: (Umirajoči Sokrat, Car Ivan Grozni) itd. Ermitaž je večji nego muzej Aleksandra ITI. Stavba sama na sebi je impozantna in ima svojo zgodovino. V spodnjih dvoranah se pošteno zbir ka mij, sfing, grobov itd. Od tod pridemo v dvorano razbitih starih bogov, vidimo vse od olimpijskega Cevza do rimskih božanskih imperatorjev. Srednji vek nam predstavlja viteštvo in bojno orožje vseh evropskih narodov itd. itd. Muzeji so povsod enaki. V gornjih dvoranah pa se ne utrudimo tako hitro, če nas ne premaga množina umetnosti, ki je sem1 znesena iz celega sveta. Tu je prava zgodovina upodabljajoče umetnosti. Na hodnikih stoje kipi Gudona (Voltaire) Kanove i. dr. Slike v dvoranah so razdeljene po šolah: nemška, italijanska, holandska. francoska šola. Tu so dela Holbeina, Rafaela, Leo-narda da Vinci, Ticijana, Rubensa (po številu menda najbogatejša zbirka) Rembrandta, Wateau itd. itd. Prijetno je hoditi po ^ galerijah in uživati umetnost z lastnimi očmi; neprijetno je pisati o njih, nikdar ne more mrtva črka podati, kajr je slikal živ umetniški duh. Omenil sem jih zato, ker se v zapadni Evropi misli, da imajo zbirke samo v Parizu, v Rimu, v Monakovem, na Dunaju, v Berolinu, v Pragi itd. Kdor je videl Ermitaž, mora priznati, da tudi glede galerij in muzejev Petrograd ne zaostaja za nobenim evrop- * skim mestom; pomisliti se mora, da Petrograda se ni bilo, ko sta bila Rim? in Pariš že središče umetnosti. Kar je tam srastlo s mestom in s časom, to je ta kupljeno s ogromnimi svo- sn pristop tudi delegati ostalih ekih narodov. Proglasu teh priprav-Ujalnih aborovanj mj imajo splošno slavistično formo. Prvi pripravljalni kongres se naj sestane meseca julija 1912. v Pragi ob priliki odkritja spomenika velikemu Palackemu. Organizacija slovanskih gledališč. Plenum slovanskega kongresa je soglasno osvojil predlog Jaroslava K vapila, dramaturga »Narodnega riivadla« v Pragi, glaseč se tako-le: Slovanski kongres v Sofiji smatra organizacijo slovanskih gledališč kot najvažnejše sredstvo za medsebojno zbližanje ter za kulturno in umetniško medsebojno spoznavanje. Za to odobrava predlog, da se pred vsem osnuje slovanska gledališka agencija, ki bi naj imela nalogo, da posreduje pri informacijah glede slovanskih literatur, da preskrbljuje dovoljenja za predstave slovanskih gledaliških komadov, da se briga za ■prevode v posainne slovanske jezike in da skrbi za to, da dobe pristop na neslovanska gledališča tudi slovanski repertoarji. Naproša se klub čeških dramaturgov v Pragi, da izvrši vsa pripravljalna dela in da stopi v zvezo z raznimi gledališkimi organizacijami, ki obstoje v posamnih slovanskih deželah. Dnevne vesti. -j- Kaj je humbug? Našim ljubljanskim Nemcem je začela vročina že mehčati možgane. Kar iz sebe poskakujejo v »Grazer Tagblattu« z dne 18. julija zaradi nezaslišanega iiumbuga. ki ga uganja »Mestna hranilnica ljubljanska«. Po zatrdilu tega lista baje razglaša »Mestna hranilnica« po raznih slovenskih dnevnikih, enkrat, da obrestuje vloge po 41/4%, drugič spet, da obrestuje po 4l/<*c/o. dočim v istini obrestuje le po 4J/4%. Zaradi tega baje žugajo nekateri vlagatelji »Mestni hranilnici« s tožbo, ker jim noče obrestovati njihovih vlog višje, kakor po 41 /4%- Na izid teh »procesov« baje tukajšnji nemški krogi že z vso napetostjo čakajo. — Res, prav za čas kislih kumar! Mi smo se pri ^Mestni hranilnici ljubljanski« o tem informirali in izvedeli, da je obrestna mera za vse vloge le i1/*^ > kakor ima to razglašeno po vseh svojih uradnih prostorih in na vsaki vložni knjižici. I-Totako ni hranilnica v nobenem listu objavila, da bi obrestovala po 4l/2<7< . Če se to kje objavlja, je to le tiskovna pomota. Niti v hranilnici sami, niti v javnosti se ne ve o kaki tožbi katerega vlagatelja radi prenizke obrestne mere. Prepričali pa smo se, da objavlja nemška »Kranjska hranilnica« v Ljubljani po amerikanskih listih, da obrestuje po 41 /%c/c (glej »Amerikanskega Slovenca« z dne 1. julija), dasi v resnici izplačuje vlagateljem le ll/4% obresti. Ravno ta nemška Kranjska hranilnica je še tudi pred kratkim objavljala, da ima 78 milijonov krtin vlog, dasi žc nad dve leti sem nima uiti 48 milijonov kron. To. to, vi nemški gospodje, je humbug. ki po ,vsej pravici zasluži, da poseže vmes vladni komisar! + Hinavci! V soboto so na Bledu zborovali Slomškarji. Malo jih je bilo, to prizna celo klerikalno glasilo, a za to so pa uganjali toliko yečje hinavstvo. Profesor Dokler je pridigoval, da Slomškarji nočejo s pritiskom ali s silo vabiti v svoj krog zlasti ne takih kolegov in koleginj, ki bi se ne počutili dobro v njih sredi. Kdo se ne smeje? Ogromna večina vseh Slomškarjev in Slom.Škaric se je uklonila samo brutalnemu tero-lizmu in strahovladi, da je sploh pristopila tej zvezi, in ko bi ne bilo ta azijatske strahovlade, ki jo je pomagal etablirati in ki jo podpira Sehwarz, bi bila Slomškova zveza še danes družba ljudi, s katerimi nihče ne mara občevati. Spričo takim razmeram .je hinavščina. ki jo je prodala! prof. Dokler na Bledu, naravnost ostudna. Razumljiva pa je. Slomškarji namreč vedo, da jih ves svet zaničuje, radi bi se lepe delali in zato stresajo tako sladke besede. Pa ne bodo nič opravili. Vsak človek ve, da je Slomškova zveza družba kruli o borce v in renegat o v. + Klerikalni komedijanti. Štajerski klerikalci hočejo osrečiti tudi delavstvo. Pravijo, da so za kmeta že mnogo storili, česar seveda kmet nikjer ne čuti, zdaj hočejo preskrbeti nebesa 'tudi delavstvu. Klerikalna »Straža« pravi, da je že skrajni čas, da klerikalci popravijo, kar so zamudili. Socijalni demokrati ne poznajo stanovske in strokovne organizacije, ki nima strankarske primesi, zato morajo klerikalci poskrbeti za tako c rganizacijo. Socijalna demokracija izrablja in izkorišča organizatorično delo vedno in povsod v svoje strankarsko - politične namene. Glavna maksima socijalne demokracije je hujskanje enega stanu proti drugemu. Tako piše »Straža« in pravi, da je temu treba napraviti konec. Vse Je nezadovoljno in m. In v »Straža« takoj pove, kako mi slijo klerikalci pomagati delavstvu« Pravi namreč: »Ta re obstojati v skrbimo sa Torej samo organizacijo hočejo preskrbeti štajerski klerikalci delavstvu. S procesijami, s botjjmi poti, z odpustki in dragimi podobnimi sredstvi nameravajo pomagati delavstvu. Materijalom koristi naj delavstvo ne pričakuje od klerikalcev. Zato je pa jako bedasto klerikalno očitanje, da socijalni demokrati ničesar ne store za organizirano delavstvo marveč ga samo izkoriščajo v svoje strankarsko-politične namene. Saj vendar klerikalci sami pravijo, da njihova pomoč za delavstvo ne more obstati v drugem, kakor v organizaciji delavstva. To mora vendar vsakdo tako razumeti, da hočejo klerikalci organizirati delavstvo v svoje strankarske namene. Zakaj torej očitajo klerikalci socijalnim demokratom to, po čemer klerikalci sami hrepene? Se bolj bedasto pa je klerikalno očitanje, da socijalui demokrati hujskajo stan proti stanu, bedasto namreč zato, ker so klerikalci tista stranka, ki najbolj litijska stan proti stanu. — Kolikokrat so že h u jokali kmeta na meščana. In ali se niso ravno v delavskem vprašanju izkazali kot grdi hinavski hujskači. Kadar so klerikalci med delavstvom, hujskajo proti mojstrom in podjetnikom, kadar so med mojstri, hujskajo proti delavstvu. Na shodu obrtnikov v Ljubljani dne 29. junija je trdil dr. Lampc. da hočejo delavci uničili mojstre. Na tem shodu so rohneli klerikalci proti delavcem, in temu shodu je poslal delavski general Gostinca r brzojavni pozdrav. Ali si je mogoče misliti večjih hinavcev, kakor so klerikalci. Hujskajo stan proti stanu, ta greh pa notem očitajo svojemu nasprotniku. Štajersko delavstvo je gotovo toliko razsodno, da ne bo šlo na lim klerikalnim komedijantom. -j- Maribor v nevarnosti. Neki nemški špekulant bridko zdihuje v zadnji vsenemški »Marburger Zei-tung«. kako prehajajo nemška posestva a* mariborski okolici v last nevarnih panslavistov. Posestvo za posestvom izgubljajo Nemci, pansla-vistična vrv se vedno bolj nateguje, tako da ni več daleč čas, ko bodo panslavisti nemški Maribor popolnoma zadrgnili. Tako jat likuje nemški špekulant. Končno pa še pristavlja, da stojijo za vsemi temu kupčijami ljubljanski denarni zavodi. katerim ni za solidno poslovanje, marveč samo za uničenje nemštva. To je seveda neumno besedičenje, kajti vsakdo ve. da se naši denarni zavodi ne pečajo s takimi posli, s kakršnimi se bavi »Sudmarka«. če tudi bi bilo to včasih jako koristno. Sicer mora hiti pa takoj vsakemu jasno, kaj hoče doseči nemški špekulant s svojimi neresničnimi trditvami. Gre se mu edino za to, da pritisne na »Siidmarko«. -Siidmarka« ima toliko denarja, da da za slovensko posestvo dvakrat ali celo trikrat več kot je vredno. Zakaj bi »Sudmarka« ne dala za zadolženo nemško posestvo dvakrat ali trikrat toliko kot je vredno. Treba je samo kričati, da preti nevarnost, da se polasti posestva nevaren panslavist, in v.Sudmarka« je takoj pri rokah s pruskimi milijoni. Šj>odnještajerski /Nemci« so praktični ljudje, zato jim nihče nc zameri, ako skušajo na tak način priti do pruskih mark. »Preuss', gib, du hast ja viel! -p Za magistra farmacije je bil včeraj sponsiran na graškem senči-liscu dr. Rihard Karba iz Knmnika Napravil je vse izpite z odliko. -j- Odlikovan Slovenec. Dunajska juridična fakulteta je prisodila goriškemu rojaku dr. Ivanu Slokarju častno Kruppovo nagrado 2000 K za konkurenčno nalogo: »Der indu-strielle Export Oesterrcich-TTngarns und sein Einfluss auf die Handels-politik.« — Razpisana srednješolska mesta. Od 3. julija do 15. julija so bili objavljeni sledeči razpisi: Ravn. mesto: Dunaj III. (realg., 25. VII.) — Klas. filologija: Tešinj (g., L. G., 25. VIL), Novo mesto na Dolenjskem (g., L. 6. si., 24. VIL), M. Triibau (g., L. G. d., 21. VIL) — Modema filologija: Jagerndorf (r., Fr. D., 25.VIL), Novo mesto na Dolenjskem (g., SI. D., 24. VIL), Ljubljana fr., Fr. D., 26. VIL) — Zgodov. Akupina: Tešinj (g., H., 25. VIL, prov. mesto), Ljubljana (II. drž. g., H., 24. VII.) — Prirodoplsna skupina: Prostejev (r., Ng. C, 18. VIL), Olomuc (r., Ng. m. nI., 18. VIL) — Telovadba: Goding (r., 20. VII.) — Suplenture: Dunaj, Kari Ludv. g. klasična fil., prošnje na ravnateljstvo do 23. VIL — Kratice in znaki kakor navadno. — Nemarnost župnik uradov. Ministrstvo notranjih del je ljub-'jansemu škofijskemu ordinarijata poslalo pritožbo, da župni uradi ne pošiljajo redno politični oblasti is* kazov o ljudskem gibanju. Vodstvo matrik je veuder glavni posel župnih uradov, pa se tega ne izvršujejo točno. Plod čuvajnico m. m nad Kranjem je osebni vlak v sredo ponoči ob pol 11. povozil čuvaja Martina Hačina. Truplo je bilo vas rsameoarjono. Hačm je najbrž zadremal, ho je pa sočni prihajajoči vlak, se je ustrašil ter s svetilko stekel po stopnicah doli na progo. Pri lom so js spodtakail in padel pred vlak. Hačin zapušča ženo in osem nepreskrbljenih otrok. aa za Hrastnik in Trbovlje je dosegla minulo leto skoro 200 članov. To število naj bo Slovencem v spodbudo za vstrajno narodno delol Štiriletna dokliee Izginila. V Kam niči pri Mariboru je izginila štiriletna Tilka Leopold, hčerka Antonije Leopold. IJnbsmilva sena. V Studencih pri Mariboru živita zakonska Mau-ser. Mož in žena sta si v političnem prepričanju dijametralno nasprotna. On je navdušen Slovenec, ona zagrizena nemškuta. Kakor poročajo štajerski listi, je hotela žena nedavno svojega moža samo vsled narodne mržnje umoriti. Zadala mu je s sekiro več težkih poškodb. Ko so priskočili ljudje, jih je cinično vprašala: »Ist der windische Hund noch nicht hin?« Kako vzgoja je jo uradniki pnn-tigamske pivovarne svoje otroke. V Puntigamu je nek nemškonacijo-nalni uradnik puntigamske pivovarne, ki ne more videti niti slovenskega otroka. Svoje otroke vzgaja že zdaj v takozvani nemški kulturi ter jih ščuva zoper slovenske otroke. Ce vidi svoje otroke v družbi otrok druge narodnosti, tedaj vpije nad njimi: »Geht mir sofort von diesen Windi-schen weg.« Kakršen gospodar, taki nastavi jenci! Ponarejeni stokronski bankovci. V Trstu so aretovali dva elegantnih oblečena gospoda. Eden je star okoli 60, drugi okoli 25 let. Prišla sta v neko manufakturno trgovino ter sta se pri menjavanju stokronskih bankovcev jako sumljivo obnašala. Na policiji so jima odvzeli štiri bankovce. Kdo sta aretovanca, ne poročajo. Uboj ali umor. V Trstu so našli v včerajšnji noči krog ene ure na cesti s preparanimi trebuhom 331etnega delavca Edgarja Vovka, stanujočega v via della Cattedrale št. 4. Revežu so lezla na 12 krajih prerezana čreva iz trebuha. V bolnišnici so poskusili Vovka operirati, pa je med operacijo umrl. O storilcu ni nobenega sledu. Poskusen samomor. Včeraj se je nenadoma omračil um 281etni Mariji Ladih, stanujoči pri Mariji Magdaleni v Trstu št. 81. Stekla je iz kuhinje na dvorišče, kjer je pograbila svojo 6 mesecev staro hčerko ter jo vrgla v vodnjak, nato pa je še sama za njo skočila. Možu in sostanovalcem se je posrečilo, da so ženo in hčerko rešili iz vodnjaka. Žena je bila že pred 14 dnevi na opazovalnici za umobolne. Čudno vreme. Vreme je letos res čudovito spremenljivo, sosebno danes je bilo nekaj izrednega. Noč je bila lepa, jasna. Ob 4. zjutraj je začelo grmeti, ob 5. pa deževati. A kmalu nato se je zopet zjasnilo in pripekalo je pozneje običajno poletno soln-ce. Proti polu 12. dopoldne pa se je nebo zatemnilo in kakor iz škafa se ?e nato viil dež pomešan s točo. Ozračje se je vsled tega ohladilo, postalo je pozneje zopet soparno. Ali ni to res čudno vreme? Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 3. do 9. julija. Rojenih je bilo 17 otrok, umrlo pa je 26 oseb. Med umrlimi je domačinov samo 10. Umrli so: 1 za škrlatico, 1 za vratico, 9 za jetiko (6 tujcev), 1 vsled nezgode in 14 za različnimi boleznimi. Sirovež. Ko je snoči po 10. uri šel iz Mezetove gostilne v Metelkovi ulici nek prostak 27. pešpolka s civilisti, je začel, ko so prišli do zaloge »Men-giškega piva« metati na dvorišče kamenje. Ko so ga hlapci stavili na odgovor, je potegnil bodalo. Med tem je pa prišla mimo vojaška patrulja in ko jo je junak zagledal, je liki plah zajec odnesel pete. Priporočljiv hlapec. Ko je včeraj nek gospodar poslal svojega hlapca Jakoba Seunika s konjema h kovaču in mu dal 29 K denarja za oves, je ta konja dal podkovati, potem ga poslal po nekem neznancu domov, z denarjem pa pobegnil. Delavsko gibanje* Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 40 Makedoncev, 50 Hrvatov, 10 Črnogorcev in 10 Ogrov. V Buchs je šlo 25, v Heb 40, v Inomost pa 35 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Na južnem kolodvoru sta bila izgubljena odnosno najdena dva dežnika, otroška obleka, škatulja stare obleke, par čevljev, zavitek perila, bel slamnik, dva klobuka in sicer eden rjav in eden črn in kukalo. — Ga. I lena Thurm je izgubila rjavo denarnico s 5 K. — Gdč. Marija Peršlova je izgubila denarnico, v kateri je imela 30 kron denarja. — Šolska učenka Giae-la je izgubila črn dežnik. — G. Ivan Majcen je izgubil pleten jopič. — Neka gospodična je izgubila srebrno bruto« ur* s išolgo ovratno vose je v nedeljo nekje v mestu izgubila. Kdor bo jo našel, se naprosi, da jo prinese v upravništvo »Slov. Naroda«. »Slovenske Filharmonije« oddelek koncertira jutri ob lepem vremenu od 8. do 12. zvečer na vrtu hotela >Tratnik« (zlata kaplja). Sv. Petra cesta št. 27. — Drogi oddelek igra, kakor običajno v hotelu »Tivoli« od 3. popoldne do polu 11. zvečer. Vstopnina prosta. Uradno vesti. Pri okrajnem sodišču v Črnomlju bode dne 24. avgusta dražba semjišč vlož. št. 33, 386 in 455 k, o. Vinica ter vlož. št. 130 k. o. Učekovce. Zemljišča so cenjena na 742 K 20 v. — Dne 31. avgusta bo dražba zemljišča vi. št. 186 k. o. Petrova vas. To zemljišče je cenjeno 622 K 50 v. Najmanjši ponudek znaša 311 K 25 v. — Dne 7. septembra bo dražba zemljišč vlož. št. 130, 165, 253 in 259 k. o. Hrast. Ta zemljišča so cenjena 1885 K. Najmanjši ponudek znaša 1256 K 66 vin. Narodno obramba. Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 792. Neimenovani »Notra-njec« (plačal 200 K); 793. moška podružnica v Krškem (plačala 200 K); 794. ženska podružnica v Krškem (plačala 200 K); 795. »Arimatejsko pogrebno društvo« v Barkovljah (plačalo 40 K); 796. »Obrtnijsko društvo v Barkovljah (plačalo 80 K). Slavnost v Matenjivasi. V nedeljo, dne 24. t. m. vsi v »Strašen dol«, kjer se vrši v proslavo proglasitve »Ljudovlade Cirilmetodarije« velikanska ljudska veselica na prostem. Začetek ob 3. popoldne. Jako ugodna železniška zveza! Prihod vlakov na kolodvor Prestranek, (kateri je oddaljen 10 minut od veseličnega prostora), iz Ljubljane ob 12*2 in 311 popoldne. Iz Prestraneka proti Ljubljani odhod ob 4*38 popoldne, 9 47 in 2*33 ponoči. Od Trsta na Prestranek prihod ob 104 in 4*38 popoldne, odhod proti Trstu ob 10*36 in 3*11 ponoči. Društvena naznanilo. Stesanek gostilničarjev in go-stilničark je v četrtek 21. t. m. ob 4. popoldne v restavraciji »Novi svet« na Marije Terezije cesti. Ker se vrši drugi dan občni zbor gostilničarske zadruge in bo torej na sestanku važen razgovor, je želeti, da se gostilničarji in gostilni čarke sestanka pol-noštevilno udeleže. Gasilno društvo na Verdu pri Vrhniki priredi 24. julija v proslavo svojega 251etnega obstanka slavnost in ljudsko veselico. Iz Novega mesta. Veselica z javno telovadbo, ki jo je priredilo telovadno društvo »Sokol« v Novem mestu v hosti g. Rudolfa Smoleta dne 17. julija popoldne, je uspela jako dobro. Vse meščanstvo iz mesta in mnogo ljudstva iz okolice je hitelo v senčnati gozd, da prebije soparni popoldan v prijetnem hladu ob sviranju godbe in glasih mile narodne pesmi. Toplo zahvalo in pohvalo zaslužijo bratje Sokoli iz Mokronoga, ki so nas posetili v nepričakovano lepem številu. Telovadba se je vršila s prav dobrim uspehom. Članice, ki so nastopile prve, so žele priznanje za lepo izvajanje vaj s kiji. Proste vaje, strumno izvajane od članov, so se vršile v tako popolno zadovoljnost in med burnim odobravanjem gledalcev, kakor telovadba na orodju. Z občudovanjem je zrlo občinstvo skupine, ki so tvorile konec telovadbe. Po telovadbi je zadovoljno občinstvo zasedlo klopi in se veselilo pri mizah, drugi so se zabavali po paviljonih in pod šotori, kjer so post režiji ve gospe in gospodične prodajale okusna jedila in točile izvrstno kapljico po nizkih cenah in z dobro mero. V mraku so razsvetlili veselični prostor balončki in nebroj drugih svetilk. Na plesišču so rajali pari. Deževal je koriandoli in konfeti pozno v noč, ko so posetniki zapuščali veselični prostor z veseljem v srcu in upanjem, da jim prirede vrli Sokoli kmalu tako veselje in zabavo. Na zdar! Zlet III. okraja Primorske Sokolske župe v Prvačino v nedeljo je uspel prav dobro v vsakem oziru. Sokolov je došlo z Vipavske in Goriške strani blizu 300, občinstva je bilo v Prvačini par tisoč. Ko je prišel Vipavski vlak, se je pomikal sprevod s kolodvora pred občinski dom. Sprevod je bil prav impozanten, dekleta so sipala cvetje na Sokole, igrala je domača prvaška godba. Pred občinskim domom je pozdravil Sokole in drugo občinstvo vrli g. župau Furlani v lepih besedah, poudarjajoč važnost telovadbe, ki krepi telo, da v zdravem telesu biva zdrava duša, kar je tudi pogoj k pravemu napredku. Zahvalil je navzoče, da so prišli v tolikem številu v Prvačino, na kar je starosta goriškega Sokola, brst dr. Levpušček odgovoril, zahvalil se za lep sprejem ter poudarjal, da so Sokoli kij radi zleteli v napredno Prvačino. Živo je bilo po Prvačini, ki je bila slavnostno oblečena, posebno seveda na veseličnem prostoru. Naraščaj, moški in ženski, je nastopil precizno ter žel obilo zaslužene hvale. Občinstvo je bilo kar navdušeno, kako lepo so nastopile deklice in dečki. Telovadba Sokolov h bila po splošni sodbi prav dobra. Postavljen je bil paviljon za Sokol ski dom, ki ga postavijo v Prvačini, Prvačina ima Sokola že dolg<» vrsto let; sploh je bilo skoro do zad njega časa na Goriškem sokolsk«, društvo le v Gorici in Prvačini. Sokol v Prvačini raste ter postavi na plan sto članov v kroju. Posebno priznanje za trud gre br. starosti M o -z e t i č u. »Jugoslavija.« Na Dunaju se jo ustanovilo dne 4. julija 1910 društvo »Jugoslavija«, zveza jugoslovanskih akademičnih tehničnih društev. Namen tega društva je predvsem strokovno zedinjenje jugoslovanskih tehnikov. V začetku svojega obstan ka se mora društvo boriti posebno z gmotnimi teškočami. Odbor »Jugoslavije« se obrača tem potom do jugoslovanskih rodoljubov z iskreno prošnjo, da po možnosti pripomorejo našemu potrebnemu društvu s prostovoljnimi prispevki do napredka. Naslov: »Jugoslavija«, Dunaj IV.. tehnika. Prosveta. — Fran Naval je spisal, kakor čujemo, veseloigro v treh dejanjih in jo je izročil mestnemu gledališču na Kralj. Vinogradih, kjer jo bodu uprizorili v prihodnji sezoni. ioljtoi poročila. Letno poročilo cesarja Franca Jožefa I. 6razredne ljudske šole v Spodnji Šiški. V preteklem šolskem letu je poučevalo na tej šoli 15 učnih moči. Koncem šolskega leta je bilo 573 šolskih otrok, in sicer 569 slovenske, 4 druge narodnosti. Za višji razred je bilo sposobnih 469, nespo sobnih 98 učencev, neizprašanih 6. Izvestje meščanske šole v Postojni o šolskem letu 1909/1910. Učnih moči je bilo na tej šoli pet. Koncem šol. leta je bilo 70 učencev in si cer so bili vsi Slovenci. Slovanski Jug. — Jugoslovanski dijaški kongres v Bel gradu. Odbor za prireditev jugoslovanskega dijaškega kongresa v Bel gradu je nas naprosil, da priobčimo to-le okrožnico: »Dragi tovariši! Z velikim zadovoljstvom smo sprejeli poročilo naših delegatov o posvetovanjih, ki ste jih imeli ž njimi. Vsa stališča, ki ste jih pri tej priliki priobčili, načelno osvajamo. Na kongresu se bodo čitali referati o kulturnih jugoslovanskih vprašanjih in o širjenju jugoslovanske ideje med narodom. Ker je sedaj potrebno, da se določijo tudi podrobnosti o jugoslovanskem dijaškem kongresu, pričakujemo, da nam naznanite, o kakem predmetu bodo poročali vaši odposlanci. Tema, o kateri bodo referirali vsi delegat je, se naj tiče kulturnega in političnega stanja v posaninih jugoslovanskih pokrajinah. Kazen tega bodo na dnevnem redu tudi referati o posamnih vprašanjih, iz katerih je sestavljen jugoslovanski problem. O vsakem referatu bo svobodna diskusija. Delo kongresa bodo res umirale razne rezolucije. Prosimo, da nas obvestite o referatih, ki bi naj prišli na dnevni red polejr splošnih. Predsednik: B. P o p o v i č, tajnik: S. Kosanovič. NB. Prosimo za čim najskorajšnji odgovor. Naslov: Dragoljub T o g i č , stud phil., Belgrad, Skopljanska 25.« — Odprava nemškega uradnega jezika v Bosni. V bosanskem deželnem zboru bodo te dni poslanci stavili predlog, naj se v Bosni in Hercegovini odpravi nemški notranji uradni jezik in naj se mesto nemščine uvede na vsi črti srbo-hrvaški jezik. Ta predlog bo soglasno sprejet, ker bodo zanj glasovali vsi Srbi, Hrvati in mohamedanci. — Za združitev Bosne s Hrvaško. V eni izmed zadnjih sej bosanskega deželnega zbora je vodja hrvatske klerikalne stranke Vancaš v svojem govoru izrazil željo, naj bi se sabor izrekel za to, da se naj Bosna in Hercegovina združita s Hrvaško. Na ta izvajanja so srbski poslanci odgovorili: »Mi bomo za združitev Bosne s Hrvaško v tistem trenotku, ko nas hrvaški starčevičanci priznajo za narodnost in nam zajamčijo popolno ravnopravnost.« — Resnica o usodi »Vardarjeve-ga« urednika v Skoplju. Približno pred enim mesecem so poročali listi, da so turške oblasti dale aretirati urednika srbskega lista »Vardar« v Skoplju, Davida Dimitrijevića, ter ga postavile pred vojno sodišče. Nadalje so listi poročali« da jo rajne sodišče obsodilo urednika ms smrt Is da je bila smrtna obsodba na jsjssa se tudi izvršena. Te vesti avaia bogu niso resnične. Turske oblasti to peč zabranile na daljno isbajsnje »Vardarja«, uredniku Dim i tri je viču pa se ni zgodilo ničesar šalega. Dimitrijev ič je sedaj jel izdajati nov list, k i nosi ime »Zakonitost«. List i shaja vsak četrtek in nedeljo. Po slovanskem svetu, — Poljske študentke na avstr. univerzah. Iz Lvova poročajo, da je bil tam shod poljskih vseučiliskih slušateljie, na katerem je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva za absolventke poljskih srednjih in trgovskih šol na ruskem Poljskem vstop na avstrijska vseučilišča. — Bodočnost ruskega jezika. Vseučiliški profesor v Monakovem dr. Krumbacher je nedavno tega izdal brošuro, v kateri prerokuje ruskemu jeziku sijajno bodočnost. Krumbacher naglasa, da je nesporno, da se v kratkem pridruži k dosedanjim trem svetovnim jezikom — francoskemu, angleškemu in nemškemu še četrti to je ruski jezik. To je nujna posledica razmer — pravi učenjak — in naj se evropska javnost temu še tako brani. Območje ruskega vpliva je tako ogromno in prebivalstvo, ki govori rusko, se tako rapid- množi, da je treba računati s tem, da stopi ruščina v doglednem času na mesto glavnega svetovnega jezika. V najbližji bodočnosti bosta plavna svetovna mednarodna jezika edino ruščina in angleščina. — Rusi na grunvvaldskih slavno-stih. Poleg drugih Slovanov so se grunvvaldskih slavnosti v Krakovu udeležili kot privatniki tudi Rusi: poslanec Rodičev. profesor Aleksander Pogodin in Aleksander pl. iSta-hovič. Pri odkritju .lagiellovega spori enika so jim bila odkazana častni mesta, a ]>o programu bi Rusi pri odkritju ne imeli govoriti. Toda Rusi se so ravnali po programu, marveč so pri >Iavnosti izrekli svoje pozdravne govore, v katerih so izražali želio, naj bi poljskomu narodu zopet zasijalo solnce svobode. O teh govorih molči \ poljsko časopisje, priobčujc jih edino »Novva Reforma«, organ člana slovanskega eksekutivnega odbora dr. Doboki govor, v katerem je v vznesenih besedah pozdravil zastopnike >\obodnega. plemenito mislečega ruskega naroda ter končal svoja izvajanja z vzklikom, da je slovanska vzajemnost in medsebojna slovanska ljubezen edin jez proti strašnemu na-* alu germanščine. Razne stvari. * Dvoboj med kaznjenci. V kaznilnici v* Fatignani na Laškem se je \ršil meri dvema kaznjencema dvoboj z bodal i.Enemu od dvobojevalcev ie drugi zasadil bodalo v pljuča. * Senzaeijonalen umor v Turi-nu. V Piiiir**orinese so našli umorjene profesorja na Albertino - akademiji. Giovannija Fiore in njegovo sestro, ki sta bila v vili grofa Croce na letovišču. Storilci so pobegnili. Iz ljubosumnosti. V Draždanih je pisarniški sluga Štefan \Vran trikrat ustrelil na svojo ljubico. Motiv ljubosumnost. Deklica je bila le lahko ranjena. Z neko žensko, ki je bila lakrat v prodajalni, sta potem poskusila se ustreliti. Revolver se pa ni i sprožil. Wrana so aretirali. * Modre rože. Nekemu angleškemu vrtnarju se je posrečilo vzgojiti modre rože. Kakor poroča »Ma- in« iz Londona, se je vrtnar Smith « Downleyn pečal več let s tem vpra--mjem. »Modra« roža je menda jako lepe barve. Smith jo imenuje »Ladv r»t Coventrv«. * Zopet goljufija na Ogrskem. V hranilnico v Sobotici je prišel nek moški iz Budimpešte, ter hotel vzdigniti LfOOO K. Ker ga uradnik ni poznal, je zahteval, naj dokaže, kako je prišel do knjižice. Poizvedbe so dognale, da jrre za goljufijo hranilni-škega uradnika Kisa. Tega, kakor tudi njegovega tovariša so aretirali. * Brezsrčni oče. V Neaplu je v-lrla policija v hišo nekega noljedeJ-ea. po imenu Reta, ter oprostila njegovo ženo in dvanajstletnega sina, katera je imel Reta že pet let zaprta, *er jih je tako slabo hranil, da bi kmalu že gladu umrla. Najstarejšemu sinu, ki je bil tudi zaprt, se je posrečilo pobegniti, ter je ovadil vso -tvar policiji. Reto, ki je blazen, so !ali v blaznico. * Od strele zadeti. V bližini neke gozdarske hiše pri Komotavi je strela zadela tri deklice. Dve »te bili omamljeni, tretjo, 171etno hčerko privatnika Genaucka iz Pirue je strela ubila. V Griinholzu blizu Mo-nakovega je strela udarila v rodbino, obstoječo iz sedmih oseb, ki je pod neko smreko iskala zavetja pred nevihto. 181etni sin in 171etna hči sta bila na je bilo le v»f<^«*i»*tt 6siU kiMoaoki eeetjalei v Progi ono«, boju ft mu je tudi nadškof Skrbeoak? poslal svoj posdrav. Na shodu sta se prav pošto-no prepirala predsednika shoda nek Staatn? in pa zastopnik katoliškega dtjaštva Reieher. Po shodu so sbere* valei sapeli soeijamodemokrasko himno »Rud^ prapor«. Čudno se nam le zdi, da niso poslali udanostnih is-jav papežu in pa dr. Adlerju. * Napačen bandit Pred kratkim se je poročalo, da so italijanski šan-darji ustrelili najnevarnejšega roparja, bandita Sanguinettija. Truplo so hitro pokopali, da bi se prebivalstvo ne razburjalo. Zdaj se je pa ropar zopet pojavil in premožnejše prebivalstvo zopet trepeče pred njim. Izkazalo se je, da so žandar j i ustrelili nekega slaboumnega Campano, ki je hotel postati slaven na ta način, da se je izdal za bandita Sanguinettija. Pravijo, da so se nosovi orožnikom zelo podaljšali, ko se je dognalo, da so pravzaprav ustrelili kozla, ne pa roparja. * Zmagovalec Johnson. Črni rokoborec Johnsohn, ki je v Renu premagal Angleža Jefftriesa, nastopa zdaj vsak večer v newyorškem gledališču Music Hali. Z rokoborbo je zaslužil v tem kratkem času 7(X).000 K. Na vprašanje, kateri udarec je bil odločilnega pomena za boj, je odgovoril Johnson, da udarec, ki ga je dal nasprotniku že pri drugem nastopu na oko. Ta udarec je bil gotovo težak 210 funtov, zato je bil zini j nadaljni boj igrača. Pri tem priiK)vedovanju Johnson neprestano poljubu je svojo levo pest, kakor da bi jih hotel izražati zahvalo za njeno izl>orno delo. Iz dežele lepih čednosti. V Nemčiji, in sicer v Draždanih, imajo zopet svoj pristno nemški škandal. V nekem ^masažneni zavodu« so se uganjale pod krinko »naravne zdravstvene metode« najgrše svinjariie. Pol ičija je konfiscirala celo zalogo modernega erotičnega orodja. V afero so zapletene osebe iz najvišjih krogov. Zavod je izvrstno uspeval, ker mu je znal lastnik Kaempf s pomočjo spretno sestavljenih inseratov dobiti vedno novih, bogatih pospeše-vateljev. Kaempf in njegova žena sta pri svojem »podjetju« briljantno živela. Policija ju je seveda zaprla in mož se je po zaslišanju v ječi obesil. Mnogo prizadetih oseb je iz Draž-dan izginilo. * Klerikalci so povsod brezna-rodni. Poljaki obhajajo svoj največji in najznamenitejši jubilej — jubilej bitke pri Grunewaldu, ko so premagali nemški viteški red. Ta nemški viteški red je bila stalna armada srednjeveškega bojevitega klerikalizma. Zaradi tega še dandanes peče klerikalce vseh narodnosti, da so Poljaki pri Gmnewaldu premagali latoliško vojsko. In vsled tega Je tudi nadškof krakovski, kardinal Pu-evna, prepovedal, da bi se ob tej priliki čitala maša. Kakšno vpitje bi nastalo, če bi ne postavili na program maše. Naši klerikalci seveda tega ne bodo obsodili, ker se le s prikrito hinavščino »vesele« tega poljskega in vseslovanskega jubileja. * Nemci v Afriki. I« nemške naselbine Kamerun piše svojemu prijatelju v Berolin neki Nemec, ki ;e že mnogo let v Afriki, da se nam rava dvigniti proti tamkajšnjim Nem-cem Ijudozrski rod Makas. Postaja Dume je baje v veliki nevarnosti. Nasproti 120 možem nemške popadke se pripravlja na boj več tisoč Maka-sev. Nemški državni kolonijalni urad še ni dobil ni kakega obvestila o kakem gibanju med domačini. Najbi*z bi afriški Nemci radi oropali domači i od za njegovo zemljo, zato pa potrebujejo več vojakov. Zato pisarijo o »Ijudozrski« nevarnosti. * Papeževo prazno verstvo. Znano je, da papež že dolgo ni imenoval kardinalov. V kardinalskom kolegiju je že 18 mest praznih. »Cri de Pariš« ne veruje, da se imenovanje ne izvrši iz osebnih ali diplomatičnih ozirov, in piše: »Papež kakor večina njegovih rojakov je praznoveren. Veruje v vpliv številk. Devet let je bil duhovnik, devet let škof, devet let kardinal; devetica igra sploh v njegovem življenju veliko vlogo. Ker je leta 1903. postal papež, veruje, da bo papež do leta 1912., ko umre. Bilo mu je pa tudi od druge strani prorokovano, da se od sveta loči pri petem konzistoriju. Do zdaj so se vršili štirje in letos se ima vršiti peti; papež se brani ga sklicati, ker bi moral imenovati nove kardinale.« * Prostovoljni davki. Kajenje in loterija, to sta dva zelo važna vira dohodkov za prazno državno blagajno. Ako se smatra kajenje za davek pametnih, potem je stavljenje v loteriji davek neumnih ljudi. Leta 1909 je imela drsava pri loteriji čistih 14-4 milijonov. V 3100 avstrijskih loterijah se je stavilo lansko leto 96,748.lJSOkrat, zadelo pa 1,331.766-krat, pride torej en dobitek Sele na K, tssoj liv MKoHvsoooa os je »mm K, dobitek 16 K, torej Je vsak Igralen to soju roma sestavil 90 K, za bnr js dobil 15 K. Upravni stroški loterij so znašali 2,215.150 K, čisti dobiček pa 14,445.907 K. To je vse-kako lep dohodek države in finančni minister je lahko vesel, da je še toliko norcev, ki prostovljno plačujejo davek. — Koledar »Slovenskega planinskega društva« se je vsled zamude v knjigoveznici zakasnil in ga dobi člani »SI. pl. dršutva« v kratkem poslanega. Poleg planinoslovne vsebine polagamo posebno važnost na seznam slovenskih hotelov in gostil-nic, ki je primeren odgovor na spis »Deutsebe und deutschfreuadliche Gastštattea in Sidosterreich« (Južno Koroško, Jušno Štajersko, Kranjsko, Primorsko, Trst in dalmatinsko obrežje), kateri je izšel letos že v četrti izdaji, uredili pa so ga nemški narodni sveti teh dežel. Ze zaradi tega toplo priporočamo, da naj se »Koledar« gmotno podpira s tem, da vsak plača zares nizko ceno koledarja 1 K. Telefonsku in brzojavno poročilo. Po gruaewaldskik slavaostih. Krakov, 19. julija. Grunewald-ske slavnosti je zaključil banket, ki ga je priredilo tukajšno časnikarsko društvo in h kateremu je bilo povabljenih 400 oseb. Pri banketu samem so se govorile navdušene napitnice. Tudi francoski častnikarji, ki so se udeležili tega banketa, so navdušeno napi v al i poljskemu narodu, viteštvu in kulturi. Med drugimi je govoril za Slovence tudi neki Štele, ki je napil v svoji napituici meščanstvu in procvitu mesta Krakov. Krakov, 19. julija. Gostje, ki so prihiteli semkaj na grunewaldsko slavnost. so pričeli zapuščati naše mesto. V noči od 17. na 18. t. m. se je odpeljalo iz Krakova 40.000 ljudi v 43 brzovlakih na vse strani sveta, te-kon včerajšuega dneva je zapustilo nad 30.000 gostov s številnimi vlaki naše mesto. Poneverjenje v avstrijskem konzulatu (?). Hamburg, 19. julija. Po mestu so se raztrosile tekom v če raj snega dne vesti o velikem poneverjenju, ki se je baje zgodilo v avstrijskem konzulatu. Konzularna oblast pa zanikuje te vesti, češ, da so iz trte izvite. Sicer je res, da se je pred kratkem izvršila revizija v konzularnem uradu, toda ta revizija je pokazala, da je vse v najlepšem redu. Železniška nesreča. Melbourne, 19. julija. Pri železniški nesreči, o kateri je bilo včeraj poročano, je bilo 114 oseb ubitih. Demisija hrvaškega bana. Budimpešta, 19. julija. Ministrski predsednik Khuen je po adresni debati v poslanski zbornici zadržan potovati pred koncem tega tedna k cesarju v Ischl, da mu poroča o demisiji hrvaškega bana. Politična stavka. Madrid, 19. julija. Stavka premoga jre v v Bilbao ni gospodarskega nego političnega izvira. Javni red je tako ogrožen, da je vlada zopet poslala dva polka vojaštva v Bilbao. Tudi iz Barcelone došla poročila so jako vznemirljiva in je vojaštvo zasedlo že vse važnejše točke. Vojno stanje ni še nikjer razglašeno. Razkrita zarota. Petrograd, 19. julija. Policija je v knjižnici akademije znanosti zasledila mnogo revolucijonarnih spisov, ki so jih imeli dijaki tamkaj skrite. Policija sodi, da je prišla na sled nevarni zaroti. Prestolonaslednik ne pojde v Budimpešto. Dunaj, 19. julija. Klerikalna »Reichspošta«, ki ima najtesnejše zveze z Belvederjem, dementira odločno vest, da pojde prestolonaslednik na jesen za dlje časa v Budimpešto. Bojkot grškega blaga. Carigrad, 19. julija. Ker je minister notranjih del zagrozil, da zatre bojkot grškega blaga z oboroženo silo, je bojkot ponehal. Mnogo Grkov zahteva odškodnino. Turčija In tresvi Ceilouad, 19. juUJe. Veliki vezir se odpelje v kratkem v Marijine vari kjer se sestane s avstrijskim ministrom zunanjih del grofom Aerenthalom. Gre se za približanje Turčije trosvezi, ki je baje potrebno, ker se balkanske države postavljajo vse ostreje v nasprotje s Turčijo. Isgredi v Atenah. Atene, 19. julija. Proti oficirjem je nastalo tu veliko gibanje in prišlo je že do izgredov. Vzrok je, da je neki artiljerijski oficir nekega železničarja napadel. Na cestni železnici je ustavljen ves promet. Mobilizacija mikrob. Pariz, 19. julija. »Matin« napada Nemčijo, dolžeč jo, da skuša Francoze z boleznimi premagati. List pravi, da se v nemških bolnicah porabljene obveze ne uničujejo, nego spravljajo na Francosko, vsled česar se širijo vsakovrstne bolezni. »Matin« imenuje to mobilizacijo mikrob. Naš dunajski urednik dr. Albert Kramer stanuje V1I/2, Lerchenfelderstrasse Nr. 15, I, 11/18, ter med 6. do 7. popoldne v vseh lista se zadevajočih zadevah na razpolago. Med 1. do pol 3. popoldne in 8. do pol 12. zvečer telefon št. 20.530 local in interurban. Gospodarstvo. — Šišenska hranilnica in posojilnica se je preselila z današnjim dnem iz dosedanjih prostorov v hiši g. Frana Burgerja v čitalniške pro- storo nasproti cerkvi. Bodi na tem mestu izrečena srčna zahvala gosp. Burgerju, ki je skozi dve in četrt leta imel posojilnico brezplačno v svoji hiši, ne računajoč ji niti kurjave, razsvetljave, snaženja itd. — Uradni dnevi bodo kakor doslej ob sredah od 9.—11. in ob nedeljah od 10.—12. Hranilne vloge obrestuje hranilnica po 41 /2VC-> posojila pa daje po ol/^c/c oziroma po bl/4c/c. — Delavska banka. Češki socijalno - demokraški poslanci Jaroš, Modraček in dr. Winter objavljajo prospekt za ustanovitev delavske banke z akc. kapitalom enega milijona kron. Ta socijalno - demokraška banka naj bi začela delovati že jeseni in naj bi podpirala, oziroma finan-cirala konsumne in produktivne zadruge stranke. Dlloika stanovanja. Dijaško društvo »Domovina« priskrbuje glasom svojih pravil tudi dijaška stanovanja, da tako začasno nadomesti dijaški internat v Ljubljani. Odbor društva javi vsem staršem dijakov na deželi, da je pregledal tozadevna stanovanja in prosi, da se obrnejo kmalu vsi oni starši, ki žele poslati svoje sinove v Ljubljano ali jih pa že pošiljajo in so glede dobrega stanovanja v zadregi, na odbor društva, ki jim oddaja v vsakem oziru priporočljiva dijaška stanovanja. Zahvala. I Povodom naše tako veličastno uspele ljudske veselice v korist družbe sv. Cirila in Metoda ter t u kaj-snega odseka ribniškega »Sokola« usojamo si vrli sokolski četi. posebno oni iz daljne Šiške in Ljubljane ter vsem tistim damam in gospodom, ki so se od daleč in od blizu odzvali našemu vabilu, izražati tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito , 19. julije. Povodom obiska Triadanov se je zgodilo več ireden-tovskih demonstracij. Pri obisku vo-čanoin razna darila za spomin, bersa-čanom rasna darila sa spomin bersa-glieri - vojaki pa tudi peresa s svo- * jih klobukov. Avstrijski poslanik se je zaradi loga pHtešil; vlada je izja- ; vila, da se ta demonstracija sploh ni * zgodila, se zahvaljujemo sodraškemu narod* neflta ženstvu, ki se je s toliko vnemo In požrtvovalnostjo poprijelo tega dela za narodno stvar, tukajšnim narodnjakom, ki so radevolje postregli s potrebnim stavbnim lesom, vsem trem gospodom slavnostnim govornikom za navduševalne govore, nadalje g. Kvasu, poslovodji tvrdke »Singer & Ko.« iz Kočevja za darovani šivalni stroj, g. Seidlu iz Šiške za nabrani sokolski dar, g. Arku, in-štaleterju v Ribnici, za krasno aciti-lensko razsvetljavo, gdčni. Markovi-čevi iz Trsta za darovane krasne školjke, vrlim Ribničanom, Potoča-nom in Laščanom ter vsčm onim mnogoštevilnim udeležencem, ki so z občudovanja vredno požtrvovalnost-jo pripomogli do tako lepega, moralnega ter materijalnega uspeha te veselice. Veselica je vrgla nad 1200 K čistega dobička, od katerega zneska se nakažete 2 tretjini družbi sv. Cirila in Metoda ter ena tretjina tukajšnemu odseku ribniškega »Sokola.« Še enkrat vsem skupaj: Srčna hvala! Na zdar! Odbor podružnice družbe sv. Cirile in Metoda ter »Sokola« v Sodražici Darila. III. izkaz daril za zgradbo jamskega muzeja v Postojni: Dr. Gustav Guyer, Ajdovščina 20 K; knez Fr. Lichtcnstein, Wartenstein 50 K; princ Al. Lichtenstein, Dunaj 40 K; baron Dim. Economo, Trst 100 K, knez Ivan Lichtenstein, Dunaj 200 kron; Josip Gorup pl. Slavinjski, Reka 50 K; Ferdinand grof Kinskv, Dunaj 20 K; Schollmaver-Lichten-berg, Snežnik 20 K; Geza baron Fc-jervarv, Budimpešta 20 K; c. in kr. gardni major I. pl. Andrejka, Dunaj 20 K; Al. princ Thurn in Taxis, Lan-c in 100 K; fml. G. Matuschka, Ljubljana, c. kr. okrajni glavar dr. R. Praxmann, Ljubljana, c. kr. nadinže-nir B. Bloudek. Kranj, kardinal Gru-scha, Dunaj, kanonik Ant. Sajovic, Ljubljana, prof. teol. Ant. Zupančič, Ljubljana, Maks grof Thun, Dunaj, notar Ant. Galle, Logatec, dr. V. Hudnik, Ljubljana, kanonik Tom. Kajdiž, Ljubljana, Viktor baron Hein, Dunaj. Viktor Steska, Ljubljana, notar L. Svetec, Litija, Ant. vi tez Gariboldi, Bled, c. kr. okr. glavar K. Eckel, Logatec, c. in kr. generalni major Alb. pl. Obermaver, Dunaj, Maks Inocente, Reka, c. kr. referent za živinozdr. I. Munda, Ljubljana, Anton Prohaska, Reka, prof. dr. J. Lesar, Ljubljana, F. Berwerth, Dunaj, M. pl. Gutmann, Dunaj, c. kr. gozd. nadsvetnik K. Rubbia, Ljubljana po 10 K. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Umrli so v Ljubljani: Dne 16.julija: Marija Trinkaus, delavka. 81 let, Trnovska ulica 3. — Ivan Keršmanc, kurjačev sin, 1 mesec in pol, Linhartova ulica 5. — Marjeta Razberger, mestna uboga. 75 let, Japljeva ulica 2. Dne 17. julija: Karel Brožič, hlapec. 74 let, Radeckega cesta 11. V deželni bolnici: Dne 15. julija: Anton Česen, kočar, 68 let — Fran Mayr, zdraviliški tajnik, 32 let. NeteoroloSKno poročilo. Vitina Bf.d Berjta 3m*2. Sredijl tJtf 7Mt mm ! Čas opazt-▼ajija Stanje barometra k 1— *** Vetrovi Nebo 18. * 2. pop. 9. zv. 7335 7333 282 222 sr. jug sr. jzah. jasno del. oblač 19. 7. zj. 735*2 17*2 1 sr. szah. nevihta Srednja včerajšnja temperatura 22*8* norm. 19 8°. Padavina v 24 urah 2.8 mm. t Potrtih src naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nepozabni, dragi soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod Jakob Kordiš pt^tfnoflBfli kmfNsn aolakapa avta in piajijnlfc po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi, v 69. letu tvoje starosti v deželni bolnici včeraj zjutraj ob 7. uri umrl. Truplo se prepelje iz Ljubljane jutri, dne 20. t m. opoldne na pokopališče v Loški potok, kjer ga polotijo k zadnjemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v domačih in drugih cerkvah. V Travniku, dne 19. julija 1910. soproga. — £epo stanovanje v L nadstr. 2. sobi, kuhinja in niča M MMt MM BffUt stranki brez otrok. SrttilM ■!!>■ M. M Pri ■. ItfME 2456 Vefi 2450 ■ prejme čNljanti nijster. Klinu M Gostilna se odda s I. avgustom v najem, oziroma na račun. Vpraša se pri L T—■tli« v Spodnji iiiki. 2445 Za mesec starega, zdravega 2442 otroka se tiče boljša rodbina na Gorenjskem ali blizu Ljubljane, ki ga sprejme v vzgojo. — Ponudbe s pogoji naj se pošljejo pod: L Branič. Trst, glavna posta, poste restante. Proda se 2443 AGA • jVollgatter" širokost 80 cm, v prav dobrem stanju. Več se izve pri Ivanu L amperu, Črni vrh pri Idriji. Sprejme se s 15. septembrom za trgovino na deželi, ki je združena z buffetom prodajalka špecerijske stroke. 2417 Ponudbe naj se p 3Šljejo pod ff Prodajalka" na upravn. »Slov. Naroda«. Mlin na tri tečaje, stope, z novim orodjem, stanovitno vodo, tudi pripravno za žago ali kako tovarno, gospodarsko poslopje, njive in travniki, lep sado-nosnik v prijaznem kraju v Savinski dolini, se zavoljo bolehnosti proda. Naslov pove upravnistvo »Slovenskega Naroda«- 2451 Izjava. Podpisani obžaluje in preklicuje da je v začetku meseca julija t. L v Spodnjem Logatcu javno g. Antona Meri jak, svojega bivšega zidarskega družabnika v Spodnjem Logatcu, sedaj zasebnika v Ljubjlani, zmerjal in dožil izmišljenih nepoštenih dejanj. — Zahvaljujem se mu, da je odstopil od Tasebne obtožbe pri sodišču v Logatcu. Spodnji Logatec, 16. julija 1910. Anton lfusdorfer 2455 zidarski mojster. Ivan Domicelj, trgovec v Novi Sušici na Notranjskem proda potom prostovoljne dražbe ki se vrši dne 28. julija ob 9. uri zjutraj v Novi Sušici vse svoje posestvo po zelo ugodni ceni, z vsemi obstoječimi koncesijami in tvornico sodovke, z lepim gospodarskim poslopjem ter z lepim vrtom, zasajenim s trtami. Vodovod v hiši, 2 orala gozda. Zidovje ostalo od požara je prav popolnoma v dobrem stanju, tako da se more z malim denarjem napraviti dvonadstropno Stavbo, dolgo 17 m io 9 m široko. 2452 Gramofone najboljše vrste in po najnižji ceni, avtomatične, posebno za gostilničarje pripravne priporoča Ivo Bajželj Ljubljana liliji Tinziji na 11 Ravnokar se «#*lc sajosvejse ******* pw*j ---- i K J-S«. - !••• fcel K z*—. 2415 ki bi ratumel poleg dela 1 tudi delo za dame M takoj Ponudbe pod mJL B. upravu. »SL Naroda«. 2430 Solicltotor samostojen delavec, itveibau ▼ izvršilni, kakor v vseh izvanspornih strokah, IMo Slntbo v odvetniški pisarni Naslov pove upravnistvo »Slov. Msroda«. 2444 vftMJfl GODI HA N^bOajtfUlrTtti nudi tvrdtka TOMEI izvor juta ,uHumpoleu (Ceikav) u* § Edino I I zastopstvo znanke 1 KIMTA je v teku in trpežnosti nedosežno koto sedanjosti. 1053 Zaloga Puchovih koles. Kolesa sprejema v Uranfo in poaikljanje ter izposojevanje koles. Sočna, soUina ti cena izvriftev. Karel Čamernik £jobljana, Dunajska cesta 9. Ceniki zastonj in franko. „Zlata kaplja4 Ljulju J». Petra ceda štev. 27 Lepe zračne si Priznano fina kuhinja. Izborno pijačo. ■izke cen«. Lepi restavracijski prostori in povsem na novo urejen 1913 ■ur velik senčnat vrt. Kake srdi pri modnen vremenu velik koncert! x X Aspiranti ^ : za enoletno prostovoljsko službo. V namen polagati sposobnostni izpit (Intelligenzprufung). predpisanega za aspirante na enoletno prostovoljsko službovanje, daje podpisani zavod potrebno pripravljanje, ki traja po predhodni izobrazbi aspiranta daljši ali krajši čas. 1. septembra t L se otvori v to svrho Šestmesečni utrni tocaj. Zavod je ime! do sedaj ob priliki sposobnostnih izpitov za enoletne prostovoljce, zelo dobre .izpitne uspehe. Povodom predstojeće nove reforme obrambnega zakona in glede na prihodnjo pravico ali prošnjo za enoletno prostovoljsko službo priporoča zavod vsem onim aspirantom, ki še potrebujejo spoaobaontai ispit, da pa čimpreje poloie, ker bo ta izpit — vsekako najdelj čez leto dni — povsem odpravljen. Dotične želje naj se pošljejo na 2453 5? „Prvi zagrebački vojno pripravljalni zavod" u (tela i* internat, Enkorićeva uL 15). X X X X X X X X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx C. kr. avstrijske državne železnice Izvleček iz voznega roda. Is Ma.lfaM Umi. M.) 7a08 zjutraj« Osebni vlak v smeri: Trli«. Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. r*Q8 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Št. Jan ž, Rudolfe vo, Straia-Tophce, Kočevje. 9*12 dopoldne. Osebni vlak v smen: Jesenice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j- k., Line, Prago, Urašdane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, M' lakovo, Kolin. II-OO dopoldne. Osebni vlak v smeri Tržič, leeenice, Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica, Trst 1 S2 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Št. Jan ž, Straia-Tophce, Kočevje. 3*30 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. dr S 5 zvooer. Osebni vlak v smeri: lribč, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec. Dunaj, z. k., Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Diisseldorf, Vleissingen, Trbiž. 7'AO zvooer. Osebni vlak v smeri: Št. Janž, Rudolfovo, Kočevje. 10aiO pono6l. Osebni vlak v smeri: n.ce, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. Odhod is Liabliaae (drtavsi kolodvor). 7*28 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 2 OS popoldne; Mešanec v Kamnik. 7-3S zvooer: Mešanec v Kamnik. II* ponoči: Mešanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih. aU m saj c* 1910. 7*00 zjutraj: Osebni vlak iz Jeseni', v zvezi na brzovlak iz Berlina, DraŽdar, Prage, Linca. Celovca, Monakovega, Solno-grada, Badgastetna, Beljaka, Gonce, Trsta, Tržiča. 0>S2 zjutraj: Osebni v^k iz Kočevja, Rudolf o vega, Grosuplja, St. Janža H-2o dopoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Gorice, Jesenic v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Dus-seldorfa, Kolina, VViesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, lnomosta. Bad-gasteina, Beljaka. a*09 popoldne: Osebni vlak is Kočevja, ^traŽe - Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. Št. Janža. e-17 popoldne: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Tržiča. O'SO zvooer: Osebni vlak is Jesenic, v zvez, na brzovlak iz Berlina, Draždan, Frape, Linca, Celovca, Monakovega, Solnogradai Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. SMO zvooer: Osebni vlak is Beljaka, Trbiža Celovca, Trsta, Gorice. Jesenic, Tržiča. ST07 zvooer: Osebni vlak is Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplje. St. Janža, 11-22 ponooJ: Osebni vlak is Trbiža, Celovca Beljaka, Trsta. Gorice, Jesenic O»oe zjutraj: Mešanec is Kamnika. tO"Oe dopelda: Mešanec iz Kamnika, dno zvooer: Mešanec is Kamnika IOSO po nool: Mešanec iz Kamnika le ob nedeljah in praznikih. Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evrooeiskem časa. driavno-železniiks Prodajalko izurjena v trgovini mešanega blaga se takof sptslais. 2434 Ponudbe je nasloviti pod „Bp0d na upravn. »Slov. Nar.« trgovina (filijalka) in gostilna na dobro prometni cesti (državna cesta Trst-Reka ^ Prevzem je pripraven zlasti za oženj enega obrtnika (krojača ali urarja). Kavcija od 2—3000 kron potrebna, bodisi v vrednostnih papirjih ali pa z menico proti dobremu girantu. Ponudbe naj se pošljejo pod lfFI-11Jalka-IstraM na upravnistvo »Slov. Naroda«. 2418 NS WM0 MM WS^*^A Ivan SizoviEir umetni in trg. vrtnar fjobljana, Kolezijske nI. 16 j izvršuje 'i Avtomobil 1542 za razne prilike. Delo umetniško okušao yk in po solidnih cenah* išw tiična Mii mii!. m- ID Naročila na deželo hitro in vestno. ■*■ -"i^ f*-i— — za 4 osebe se po jake ugodni ceni proda. Več se poizve 1528 v Sp. Šiški 220, pri Šebeniku. Na prodaj sta stav- dro ~v*a jako lepi, novi, enonadstropni HIŠI z lepimi vrti, v Ljubljani« Plačilni pogoji najugodnejši. Kje — pove upravnistvo »blov. Naroda«. 2315 Stanovanje s tremi sobami, 3 balkoni, kopalnico, elek. razsvedjavo in z vsemi pritlikami se odda za avgust event. november v vili ped Rožnikom (Večna pot 3). Is to tam se tudi takoj o d da elegantna mesečna 2449 soba z verando. Lepa prilika za peke! Hita v Lescoh na Gorenjskem s popol. opravljeno pekari jo se proda takoj ali odda v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Pekarija je brez konkurence. Hiša je krita z opeko in ima vodovod. Podrobnosti pri lastniku I. Pre« tnerju, trgovcu na Bleu. 2369 29 12 vinarjev za dvojni list TAN6LEF00T Engros: JOSIP T A U SSI G, Dunaj XX/I. FRAN D0BERLET Ljubljana, Frančiškanska ulica 10. Ustanovljeno leta 1857. Telefon St. 97. Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba U28 celih hotelov in kopališč. T I T I K O t O ? Najboljša ura sedanjosti: zlata, srebrna, tala, jeklena so debi samo pri in ' I I K H. SUTTNER, LJUBLJANA MESTNI TRG Lastna tovarna ar v Švici. I K O I I ? KO O , Priporoča tovarna PinUmai v Ljubljani. optik ii Menja* Dragotin Jurman _ UoMjua, Šdafeafm ■Ha St. 1 1Q4 IU 4 CC7 92