230
O delu arhivov m /.borovan ili
ARHIVI XX 1991
O delu arhivov =n zborovanj'h
Petindvajset let Pokrajinskega arhiva v Nuvi Gorici (1972-1997)
Lcios mineva f>etindvajoCl let od pričetka delovanja Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, ki je najmlajši med slovanskimi arhivi Zamclk arhi 'ske službe na Goriškem pa so mnogo starejši. De konca druge svetovne vojne so bila pomembna upravna in kulturna središča za to obmoejc iz«cn meja današnje slovenske dri.avc. zato jc tam nastajale in ostalo tudi arhivsko g-adivo, v arhivih in knjižnicah v Vi umu, Čedadu, Benetkah, Trstu, Gorici, na Dunaju, v Inns hrucku,. Gradcu, liimu...
Pc končani drugi svetovni vojni jc žc od inaja 1945 pa do septembra 1947 pri Okrožnem izvršnem narodnoosvobodilnem odh"ni za Goriako deloval referent za arhive in kulturne vrednosti. Sicer pa so potrebo po ustanovitvi arhiva v goriškem okraju v prvih povojnih letih poudarjali predvsem slovenski zgodovinarji. Na petem zborovanju leta 1948 v Nci Gorici jc bila sprejela rcsoluc ia o ustanovitvi študijske knjižnicc in muzeja z arhivom. Podobni resoluciji sc zgodovinarji sprejdi šc na zborovanjih leta 1950 in 1951. Tudi ministrstvo za znanost in kulturo jc večkrat jMsrcdovalo glede ureditve potrebnih prostorov za primrrsko študijsko knjižnico, muzej in arbiv. Svet za kulturo in prosveto pri Okrajnem izvršnem odboru Gorica jc zalo I, januarja 195?. imenrval upravnika Okrajnega muzeja in arhiva v Nc vi Gotici. Vendar je b!la 5. septembra istega Icla i /dana le odločba o ustanovitvi muzeja, v kateri arhiv sploh ni omenjan. Uradni naziv muzeja Okrajni muzej in arhi' pa jc cital enak vse do leta 195(i. Sprra sc se pri muzeju zbirale arhivalije in so sc imeli ¡kom celo pošiljala opo.,orila glede varovanja arhivskega gradiva, dejansko pa arhivski oddehk pri muzeju nikdar ni zaživel.
Težnje, da bi sc v goriškem okraju uilanovil arhivski zavod so po ¡tale spet izrazilcj.se po letu 1957-ko je hilc v Novi Gorici tudi zborovanje Društva arhivsk'h delavcev Slovenije. Primorsko novice .so žc objavile vesi o skorajšnji ustanovil vi arhivske ustanove, a do njene rcalizaeijc ni prišlo. Medtem je Okrajni ljudski odbor Gorica začel v gradu Kroniberk zbirali šc ohranjeno gradivo izpred druge svetovne vojne in dokumentacijo takrat ?.e od pravi i :nih okraje in nižjih upravnih enot iz časa po drugi svetovni vojni.
Leta 1960 jc komisija, ki jo jc imenoval Okrajno ljudski odbor Gorica, ugotovila, da za ustanovitev arhiva še ni pogojev in predlagala, da sc ustanovi le rclcrat za arbvsko službo pri Goriškem muzeju. Naslednje lete sc zaposlili prve arhivarje, a nibcc ni ostal dolgo, zalo je bil ohstoj pjfcrala vprašljiv Leta 1962 so uslužbenci Državnega arhiva Ljudske republike Slovenije pregledali in sortirali arhivsko gradivo, ki sc
c dodf.j zhralo in hranilo pri Goriškem muzeju
Splošni zakon o arhivskem gradivu iz leta 1964 (Uradni list SPRJ, Si. 48/->4) je določil obveznost občin, da skrbe za var.ilvo arhivskega gradiva na svojem območju. Predstavni ki takratnih občin Ajdovščina, Idrija, Nova Gorua in Tolmin so skupno razprav | ¡-i I i o tem vprašanju in ponovne jc prevladalo mnenje naj1 sc le okrepi arhivski oddelek pri Hori-ikem muzeju. Proti temu sla odločno nastopila Arliiv Slovenije in Skupi Kisi arhivov Slovenije l^cta 1966 jc prevzel službo varstva arhivskega gradiva na območju takratnih občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin Arliiv Slovenije. Opravljanju manj zahtev.iiJi opravil jc s posebnim pooblastilom prepustil novoustanovljenemu arhivskemu oddcikn pri skupščini občine Nova G urica, i;*. katerega naj hi sc v treh letih razvil samostojen arhivski zavod. Zaradi neizpolnjenih kadrovskih in prostorskih pogojev sc je slvar zavlekla, tako, da jc Pokrajinski arhiv v Novi Gorici začel de lovati šele leka 197?,. Območje dejavnosti arhiva sc ves čas obstoja zavoda ni spreminjalo in obsega ozemlje današnjih ob čin Bovec, Kobarid, Tolmin Kanal, Brda, Nova Gorica, Miren-Kostanjevica, Ajdovščina in Vipava.
Oh ustanovitvii je imel arhiv sedež v stavbi Skupščine ohCinc Nova Gorica, skladišča pa v kleti iste stavbe in v kletnih prti storil* Temeljnega >odišča v Novi Gorici. Zc ob nsianovilvi .so bili skladiščni prostori skoraj zapolnjeni; onemogočeno jc hilo tekoče prevzemanje arhivskega gradiva, zato si jc arliiv ves čas prizadeval rešili prostorsko stisko. V ietili 1976-1978 seje razpravljalo o dveh možnostih pri dubitve prostorov za arliiv z adaptacija graščine Bosi zio na Vogrskem in adaptacijo Lenassijcve graščine v Solkanu. Oh pudrobnejšili Študijah seje pokazalo, da je v vseh pogledih primernejša novogradnja Izdelana je bilo projcklna naloga z. lokacijskim preizkusom za gradnjo arhiva v okviru kulturnega cemra, a do nu:ne uresničitve ni prišlo V takih razmerah jc arhiv jeseni 1983 doživel katastrofalno poplavo, v kateri je bilo premočenu skoraj vse gradivo. Začasne prostore za .sušenje in deponiranje gradila jc takrat dobil v dotrajam ilnvb: starega doma upokojencev na Gradišču nad Prvačino. Po končanem sušenju jc bilo gradivo preseljeno v pritličje ene izmed stav]) dijaikega doma na Grčni.
V isKanju trajnejše rešitve so bile po popla\ i po nevno izdelane analize o primernosti uredilve prostorov ustanove na različnih lokacijah. Urbanistično arhitektonska študija, kr jo je izdelal Projcki Ncva Gorica, je ponovno pokazala, daje najprimernejša no vogradnja, zalo so bili odllcj vsi napori arhivu usmerjeni v nično realizacijo. Februarja. 1986 jc bi. postavljen temeljni kamen za novo stnvbo v bližini občinske, kmalu /.a leni so tekla lud gradbena dela in
ARHIVI XX 1997
O tlela arhivov in zborovanjih
24?
miija 1087 je bila stavba odprta .S tem so se delovni pogoji arhiva bistveno izboljšali. Stavba Pokrajin skega arhiva v Novi Gorici jc do padaj edina na mensko grajena stavba za potrebe arhivske službe v Slovenci. V arhivskih sklailiSČih jc 4000 tekočih metrov arhivskih polic, na kn.lerc jc mogoče spravil približno 3600 tekočih metrov arhivskega gradiva.
Ob ustanovitvi sla bila v erliivu poleg vršilca dolž nesti avnaielja zaposlen? se dva arhivisra in arhivski manipiilani, V naslednjih letih se je kolektiv postopoma siril, močneje pa se jc kadrovsko okrepi1 .šele v osemdesetih letih. Trcnnlno jc v arhivu zaposlenih trinajst dclavccv (sent arhivistov dva strokovna sodelavca, arhivski mampulanl hišnik tajnik, računovodja s polovično delovno obveznostjo in ravnatelj}.
Arhiv seje že od vsega začetka zavedal dejstva, da se .skrb m arhivsko gradivo začne na terenu, pr ustvarjalcih in imetnikih le-tcga. Zato jc vsa leta skušal z napotki ob obiskih pri posameznih ustvar-lalc.h, z občasnimi seminarji m drugimi predavanji razvijat, pozitiven odnos do arhivskega grad i "a i i s tem preprečiti njegovo uničevanje. Zunanji nadzor se .je izvajal in se še izvaja uri vseli pomembnejših ustvarjalcih arhivskega gradiva.
Ob ustanovitvi arliiva .e bil osnovni arhivski fond gradivo Okrajnega ljudskega odbora Gorica in nieran priključenih okrajev in arbivalije ki so se je dotlej zbrale pri Goriškem muzeju Izjema je bilo giadivo ¡7. obdobja druge svetovne vojne, ki jc ostalo v muzeju.
Zaradi prostorske stiske arhiv kasneje m mogel .spuit' prevzemati arhivskega gradiva, kar smo skušali nadomestiti po vselitvi v novo stavbo Veiiko pozornosti smo posvečali pridobivanju .irh.vskcga gradiva gospodarstva, družbenih dejavnosti, društev in usebn h fondov, ki ji!1 jc bilo dotlej v arhivu zelo malo. Po reorganizaciji občinske uprave pa smo v letu 19% pre vzeli tudi velikn količino gradiva dotedanjih občin Aj dovščina, Nova Gorica in Tolmin D;ws hranimo okoli 2000 tekoeib metrov arhivskega gradiva Najstarejši dokument .sega v prvo polovico 17. .stoletja, nekaj jc gladila iz ¡8. in začetkov 19. stoletja, pretežni del pajc naslajal od srede preteklega.stoleljadalie.
S preselitvijo v novo stavbo so se bistveno izboljšali pogoji z.i uporabo arhivskega grad;va. kar jc ver-iclno tudi vplivalo na povečan obisk, število uporabnikov arhi . skega gradiva za raziskovalne namene jc prvič močno pcraslo leta 1586, naslednja leta na seje še povečevalo. Za raziskovalnim namenom letno ohisčc arhiv okoli 150 strank, pri čemer moramo upo šlevali, da pride raziskovalec običajno za posamezno nalogo večkrat. Več kot polovico obiskovalcev prcc stavijajo mladi raziskovalci (dijaki, učenci, ■udenti). Največ pregledujejo gradivo npravnih organov.
Iz leta v leto narašča [udi število vlog za npravn" pravne potrebe občanov. Letno jih arhiv reši oko. 300, posamezna leta pa so v lem or.iru rekordna V letu 1996 smn npr. rcSili kar 1482 vlog Največ občanov jc iskale dok::mcnlc, s katerinr naj b: doka/ali status žrtve vojnega nasilja.
Mladim Ijiidt n skušamo predstaviti in priblifflti arhiv tudi preko predavanj in učnih ur za šole. Deloma gre za splošne predstavitve arhiva, deloma za temat-
ske učne ure na podlagi arhivskega grr.diva. Letno obišče arhiv okoli 60 šolskih SKupin vcčinoira z novogoriškega območja. e iv oddaljenih knjev na i .i iliovo željo obiščemo in učne ure izvcdemc pri n ib.
Z arhivskim gradivom skušamo seznanjat ledi širšo javnost. Ta cilj skušamo doseči s postavitvami arhivskih razstav. Pripravimo eno ali dve razstavi let no, največkrat kar v arhivski stavbi. Ker prostori ne izpolnjuj« jc pogojev varne bismbe, nc razstavljamo originalov, ampak le črne bele al. bar/ne fotokopije ali fotografije dokumentov, ki pa zelc dobro nadomestijo original. Dcslej jc arhiv pripravil 20 samo-stojr;b razstav. Veiino jc spremljal tudi razstavni katalog z. vsebinsko Slndijc. obravnavane teme in sezna mom eksponatov, Natančen naslov in čas postavitve posamezne lazstavc je razviden v seznamu i/danib publikacij Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici.
Arhiv se ukvarja lud' s publicistično dejavnostjo Glavnino predstavljajo razstavni katalogi. Doslej jc arhiv izdal 23 publikacij in sicer:
Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Publikacija 1. Nova Gorica 1977., 123 str
O varstvu arhivskega in rcgislralnrncga grr.diva, Nova Goriea 1976. SO str.
Pokrajinski arhiv v Novi Gorbi, Publikacija 2, Nova Gorica 1982, 123 str., vodnik
Jurij Rosa, Reševanje poplavljenega arhivskega gradiva, Pidožnoslna razstava ob 20. oktobru, dnevu arhivov
in ob obletniei poplave, ki *c prizadela arhiv sko gradivo Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, Nova Gorica 1984, 12 str., lipkopis
Lilijami Vi tirih I.avrcnčič m Metka Nusdorfer, Občine na Goriškem od sredi: 19. stol. do druge svetovne vojne. Nova Gor.ca 1986, ] 53 .str. katalog
Aleksandra Pavšič Milost, Pokrajinski arhiv v Novi Gori -i )972-ly87. Razstava ob 15 Icmic. delovanja in odprtje nove stavbe. Nova Gorina 1987, 8 str., kalalog
Zapisana volja Primorcev za priključitev k Jugoslaviji 194^-] 947, Razstava ob 40. obletnici priključitve Primorske k Jugoslaviji, Nnva Gorica 1987 4 str., katalog
Jurij Rosa, Zgradili bomo Novo Gorico, Razstava dokumentov o pripravah
in začetnih delili izgradnjih Nove Gorice v letih 1947 in 1948. Ncva Gorica 1988. 24 str.
Metka Nusdorfer Vuksanovič in Pavle Mcrku Marij Kogoj 1892 1956. Stalna razstava v spominski sob, Marija Kogoja v Kanalu, Nova Gorica 1989. 40 str., katalog
Vlasta Tu I in Jurij Rosa. Od 27. anrila k 22. juliji:..., Utr;nki iz arhivskih in časopisnih virov. Nova Gurica 1589. P str., katalog
Vlasta Tul, Šolske kronike, Nova Gorica 1990, 28 str katalog
Aleksandra Pavšič Milost, France Bevk v doku menili Pokrijioskcga arhiva v Novi Gorici, Priložnostna razstava oh stoletnici rojstva Franceta Bevka, NevaGoica 1990. II str,, katalog
Metka Nusdorfer Vuksanovič. Jurij Rosa in Li-lijana Vidrih Lavrcnčič, Občinska središča v ohdobji; 1814-1961 na območju sedanjih občin Ajdovščina
232
O delu arhivov m /.borovan ili
ARHIVI XX 1991
Nova Gorica in Tolmin, Nova Gorica 1991, 61 sir.
Jurij Rosa, 1/, naših društvenih arhivov, Ncva Gorica 1991. 15 str., katalog
Mcika Nusoorler Vuksanovič in Lilijana Vidrili Lavrcnčič, Elektrarne, mlini, žage, vodovodi... v porečju Soče 1918- L943, Predstavitev dokumentov Tehničnega urada Gorica, Nova Gorica 1991, IK str., katalog
Aleksandra Pavšič Miloši, Hranilnica in posojilnica v Šempetru 1896-1948 Nova Gorica 1992, 12 sir., katalog
Ivanka Uršič, Ludvik Zorzul 1892-1977, Razstava ob siolctnici rojstva, Nova Gorica 1992, 21 sir., ka lalog
Ivanka Uršič, Iz zapuščine Vinka Vodopivca, Pred slavne v izh ranili dokumentov. Nova Gorica 1992, 4 str., katalog
Jurr Rosa, Nova oblasi -nova imena, Dokumenti o prrameno"anjih naših krajev v letih 1948-1955, Nova Gorica 1993, 30 str, k?la!ug
Lilijana Vidrih Lavrcnčič, Po sledeh slarili poli. Razstava dokumentov tolminskega cestnega odhora 1869-1523, Nova Gorica 1993, 68 str., katalog
V!ista Tul, Šolska praznovanja skozi čas, Ncva Gorica, 1954. 68 sir,, katalog
Metka Nusdorfcr Vuksanovič, Po Trenti z arhivskimi dokumenti, Ncva Gorica ly95,75 str., katalog
Vksla Tul, TLmburiee v Šturjah in Ajdovščini zvenijo /x stoletje. Nova Gorica 1996, 31 str,, katalog, v sodelovanju /. Glasheno šolo Vinko Vodopivec Aj-do"JSina
fsl. Vid -Fodnanos, Zbornik prispevkov o kraju in njegovi zgodovini. Nora Goriea 19S6, 229 str
Aleksandra Pavšič M:¡osi, Zadriizi" dom-nas panos, Katalog k razstavi o gradnji zadružnih domov po drugi svetovni vojni, Ncva Gorica, 1996. 84 str
Aleksandra Pavšič Milost. Hranilnica in posojil niča v .Šempetru pri Gorici, Nova Gorica 1Q96, 24 str,, katalog
Viri in literatura:
Dokumentarno gradivo Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici
Milko Koc: Gradivo za starejšo zgodovino Slovencev v arhivih izven na.Šib meja, Jugoslovanski islorijski časopis, leto 1963,. številka 1, 2 Ljudmila Bezlaj KrevcI: Krnlck historial službe varstva arhivskega gradiva v scvcrnoprimorskf regiji. Goriški letnik, številka 3l Nova Goriea 1976 Ljudmila Bezlaj Krcvcl: Razvoj in stanje arhivske službe na Coriikcm, Arhivisl, številka 1, Iclc 1980 Pokrajinski arhiv v Novi Gorici 1972 1987, katalog k razstavi ob 15-letnici dc!cvanja arhiva in odprtju nove stavbe. Nova Gorica 1987
AlekMindra Pa r.Tie-Mi7n.tf
Snmlnar o oravnlh vprašanjih pn arhivskem delu, 25. marca 1997
Enodnevni seminar, ki so ga organizirali Arnivsko društvo Slovenije, Arhivski ccntcr za strokovni razvoj ter Arhiv Repuhlikc Slovence, je potekal 25. marca. Predavati (ji, ki ko s pravnega stališča dali osnovni prikaz v seminarju, so pravni ilrokuvnjaki, specializirani za določena pravna področja. Gospod Jane/. Strojarlck je v predavanju Izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku v zvezi z izdajanjem aktov v Ha vi h p.ika/al postopke, ki obvezujejo arhive v poslovanju s strankami, posehno pri izdajanju raznih potrdi! in overovljenih fotokopij dokumentov Arhive ohvezuicta predvsem dva zakona.
- Zakon o .splošnem upravnem postopku (ZUP) -Ur.LSrRJ, št 47/8fi (star jugcsl. zakon in pedza kor.ske akte naj h .se uporabljalo smiselno)
Zakon o upravni ii taksah (ZUT) - Ur.! S RS, št. 30/78 in popravki št. IG/79, 36/83. 46'86, 34/88, l-1/90, RS Si. H /91,38/96
Opozoril je na pioblem izkazovanja pravnega interesa, ki naj hi |u stranka izkazala arhivu, ki lahko posreduje določene podatke. Neposredni pravni interes pomeni, da neposredno posega v prrvico nekoga. Posameznik torej mora za pridohitev določenih podatkov i/. Prilivi (npr. iz uradnih evidenc) izkazati svoj pravni interes, lo je zakaj in s kakšnim namenom potrebuje te podatke, Ob tem se pojavlja nevarnost uporabe podatkov v druge namene, kot so hili izdani, ter zloraba podalkov. Bistveno za zaščito arhivov v taki situaciji pa je, da protipravno pridobljeni podatki nimajo na sedišču op/nvičeneg" pojava.
Gospod dr, Janez Šinkovec (član Ustavnega sodišča RS) je predaval o Uporabi arhivskega gradiva in varovanje zasebnosti ter osebnih podatkov Prikazal nam je, da tudi arhive zavezuje 21. člen Ustave Republike Slovenije, ki določa varstvo človekove oseb-nr.sti in dostojanstva, kar pomeni tudi varstvo Himne in zasebe sfere pc.iameznika. Z ustavo mora Jruz.ha zagotavljati po .aiiiezriku okolje, v kaicreni se real žira nedotakljivost njegovega stanovai .ja, tajnost pisem in spoštovanje zasebnosti. To pa velja ludi za posmrtno zavarovanje posameznika in njegovih potomcev (nnr oklevetanje nek.iga po smni). Teorija o življenjskih sferah (javna sfera, zasehna ;fcra, intimna sfera) doloCa javnrst informacij in dogodkov, k .se odvijajo v javni, i ji prosioni, poiamezniku pa dopušča možnost da sani izhira pedatke, ki se jih posreduje javnosti. Prav lako je nedotakljiva pravica govorne komunikacije posamezniku in samostojne izbire komunikacijskih partnerjev ter izbire komunikacijskih sfer.
Arhivi nedvomno pr edujemo veliko podatkov, ki so tudi povsem zasehne narave (nnr. osehni fondi\ razjKilaganie z njimi pn je v glavnem omejeno z v.nast veni m in raziskovalnim namenom. Seveda je pri vodilnih osebnostih v javnem življemu (politična osehnr-sti, medijske osehnosti ipd.) sfera zasebnosti nekoliko manj varovana, vendar je kljub temu posre dovanje določenih informacij upravičeno le, če gre za