in blagoslovljene iVelikonocneipraznike, ^eÏÏkOTamzinske sreče, BmedseBoineqalrazumevania |
mizi,
Mamfzelijzupan^
inxoPGinsKaluprava
uredništvo
Pozdravljamo vas v imenu novo imenovanega Uredniškega odbora Novic v sestavi Vanja Gaber -Krepša, Ema Ilešič, Jožica Vršič, Kristijan Majer in Bernarda Ban. V tej, praznični številki vas čaka veliko zanimivega branja, ki so ga
Uvodnik
pripravili člani naših društev, šolarji, sončki in zmajčki iz vrtca, obvestila Skupne občinske uprave občin Sp. Podravja ,.. O prazničnih obredih v farni cerkvi vas obvešča domači župnik Jožef Rajnar.
Želimo vam vesele, mirne in zadovoljne praznike.
Prijetno branje!
Uredniški odbor
V življenju se učimo vstopati v konkretno resničnost, ki jo živimo, v konkretne stiske in izzive. Glavni nosilec življenja je vsak posameznik, ki se mora svobodno odpreti, po medsebojnih odnosih, po ljubezni in služenju..., po spremembi, ki omogoča poslušanje, premislek in odločitve.
Iz vsebine
Uredništvo Župan
Občinski svet in odbori Občinska uprava Društva Šola in vrtec Župnija
Ostali prispevki Kronika kraja Razvedrilo Uradni vestnik
str
3
4
7
8 11 21 27 29 33 35

Napovednik dogodkov:
Junij 2011 S kolesi po občini ob dnevu državnosti; organizira KUD Vitomarci 3. - 4.6.2011 Nočni turnir v malem nogometu 11. Sandijev memorial;
prireja KMN Vitomarci 27. 8. 2011 ob 14 h Muže 2011
Igre brez meja in veselica z Ansamblom Spev in Tanjo Žagar; prireja društvo Mladih
Kolofon
Uredništvo si pridržuje pravico do spremembe naslovov in krajšanja člankov.
Izdajatelj: Občina Sv. Andraž v Slov. goricah, Lektoriranje: Jožica Vršič, Za izdajo odgovoren: Franci Krepša, Odgovorni urednik: Bernarda Ban; Uredniški odbor: Vanja Gaber -Krepša, Ema Ilešič, Kristijan Majer, Jožica Vršič in Bernarda Ban; Naklada: 400 izvodov; Tisk: Tiskarna Saje d.o.o.; Glasilo Novice občine Sv. Andraž v Slov. goricah je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno št. 376.
Novice občine Sv. Andraž
3
župan
Spoštovane občanke in občani
Dragi bralci!
Kar nekaj mesecev je minilo od volitev oz. zadnje izdaje našega lokalnega glasila Novice občine Sv. Andraž. V tem času sem veliko premišljeval o tem, kdaj bi bil najprimernejši čas za posredovanje mojih misli in pogledov. Predvsem zato, da bi me razumeli in dojeli tisti, ki mi niste naklonjeni ali celo sovražno nastro-jeni, čeprav vam osebno nikoli nisem naredil nič slabega. Zagotovo vas je veliko takšnih, ki ste v času volilne kampanje verjeli nepreverjenim govoricam, podtikanju, anonimnim dopisom in takšnem ali drugačnem zavajanju, lažem in celo grožnjam ter vsemu drugemu kar je pač padlo na pamet stari gardi vaških politikov. Ti po meni tolčejo z vsemi topovi že dobrih dvanajst let. Vse, kar se je dogajalo v njihovih ekstre-mističnih potezah kaže na to, da so zgubili kompas in da niso in še vedno ne ločijo severa od juga in ne vzhoda od zahoda. Prav smešno in zabavno je bilo videti in slišati, kako so v svoji zaslepljenosti, paniki in navalih jeze udarjali po sebi oz. svojih. Bojim se, da tega na žalost (njihovo), nikoli ne bodo dojeli.
»Glas ljudstva« je izbral svoje predstavnike za mandat, ki je pred nami. Eni smo zadovoljni, drugi že četrtič niso (in tudi petič ne bodo), tretji se bodo celo odselili, četrtim je vseeno.... Takšno je pač življenje. Stari rek pravi , da še Bog ni bil vsem po volji, zato so ga pribili na križ. Dejstvo pač je, da kdorkoli bo kdaj izvoljen, nikoli ne bomo zadovoljni vsi. V naši občini je to na žalost še posebej izrazito.
Veseli me in hvaležen sem za to božjo previdnost, da vas je večina volivcev ostala trezna in ste kljub vsemu ohranili zdravo kmečko pamet. Ne jezite se, če vas označujejo z »krepšuni«, z vrtičkarji, z omejenimi, s tistimi, ki ne vidijo dva metra pred sabo, če vam zapirajo mlekarne, če vam nočejo več orati in kombajnati, ker niste dobro volili ..., in tako dalje. Jaz osebno sem veliko rajši takšen, kot pa "neomejen" napihnjen šepe-talec, kateri drugim nenehno očita nesposobnost, nepoštenost, . oz. takšen, ki v svojem egoizmu ne vidi drugega kot sebe in svoje interese. Resnica pride vedno na dan oz. kot pravijo, da bič poči vedno na koncu! Vprašajmo se kaj bi bilo, če bi bil izvoljen Rojs s svojimi usmerjevalci in svetovalci, ki na primer dolga leta v lovskem domu mirne duše dobesedno kradejo elektriko !! Vendar to, da so elektriko kradli še ni bilo dovolj. Ko je namreč kdo najel prostore lovskega doma za kakšno zabavo, so mu, poleg čiščenja in ostalega, zaračunali tudi elektriko! Edina lovka pri nas, ga. Anica Cigu-la pa menda za čiščenje dobiva 80 €, čeprav morajo uporabniki za sabo počistiti in tudi pleskati. Takšna je resnica o g. M. Kuri in ostalim vodstvom Lovske družine Vitomarci. Vidite dragi občani, tako se posluje! Ne bi me čudilo, če bodo sedaj začeli govoriti, da jim je to podtaknil župan in da oni za to ne vejo čisto nič.
Nadalje je v nebo vpijoče nesramno vendar pričakovano sprenevedanje Rojs Darka, kateri je v februarskem članku Štajerskega tednika zavajal, da si je sedanji občinski svet za 260% povišal sejnine. To seveda ne drži, drži pa, da je bil ravno Rojs tisti pr-vopodpisani, ki je skupaj s svojo svetniško skupino na začetku prejšnjega mandata dvignil sejnine za 300%!!! Prvo in edino kar so naredili je bilo, da so si dvignili sejnine iz dotedanjih 60€ na 180€! Dokaz za to pa imate objavljen v nadaljevanju. O njegovi poštenosti oz. zahrbtnosti pa presodite sami. Ob tem pa imejte pred očmi le eno in edino dejstvo in sicer, da vidi le tisti, ki hoče videti! Ko bomo vsi spoznali, da je volilni čas tisti, ko se pač »malo udarimo« (v spoštljivih okvirjih), po volitvah pa je treba stopiti skupaj in s skupnimi močmi narediti čim več dobrega za naše kraje, bo pri Svetem Andražu drugače. Moram priznati, da sem v preteklih letih vložil precej truda in energije v to, da bi se tiste stare zamere zgladile in šle v pozabo. Imel sem občutek, da mi je to do neke mere uspelo, vendar so zadnje volitve oz. nekaj posameznikov ta prepad med nami še poglobili. Na žalost ugotavljam, da so bila vsa ta moja prizadevanja neplodna.
Sicer pa je s temi volitvami padla marsikatera maska in prepričan sem, da se je marsikdo izmed nas tudi kaj naučil.
Ker je letošnje leto za občinski proračun precej recesijsko, smo morali biti pri sestavi proračuna zelo varčevalni. Tako smo bili prisiljeni varčevati na vseh področjih. Precej manj sredstev je za društva (vendar še vedno takšen znesek, kot v Trnovski vasi in Cer-kvenjaku).
Zmanjšali smo tudi število zaposlenih v občinski upravi, s tem pa tudi strošek za plače, saj v občinski upravi od 27. januarja ni več zaposlena
4
številka izdaje 37 • april 2011
župan
Darja Vudler. Glede na okoliščine v katere je zašla zaradi svojih odločitev in verjetno tudi zaradi prigovarjanja svojih prijateljev in najbližjih, je po razgovoru z mano odpoved podala sama. V nasprotnem primeru bi ji vročili izredno odpoved delovnega razmerja zaradi nepravilnosti in nedoslednega dela. To pa bi ji po mojem mnenju v prihodnosti onemogočilo katerokoli zaposlitev v javnem sektorju. V življenju na koncu vedno obvelja star pregovor, ki pravi, da se ne da sedeti na dveh stolih. Za zdaj naj bo o tem dovolj informacij, če pa se bo pokazala potreba po širši razlagi, jo bomo tudi podali. Sicer pa se je novoizvoljeni občinski svet v letošnjem letu sestal dvakrat in v začetku februarja sprejel proračun za letošnje leto. Tako, da lahko po dolgem času občina normalno funkcionira.
S 1. marcem sem imenoval podžu-
pana. Čeprav je bilo na razpolago veliko dobrih kandidatk in kandidatov, sem imenoval Milana Černel-a. Pri tem sem upošteval njegovo dolgoletno delo na področju kulturnih dejavnosti, njegovo prepoznavnost v naši občini in tudi širše, ter »glas ljudstva«, saj je za svetniško funkcijo dobil največ glasov. Pretekle dni smo začeli postopek javnega naročila za izbiro izvajalca za gradnjo večnamenske oz. kulturne dvorane. Najugodnejšega izvajalca bomo izbrali do konca maja, tako, da načrtujemo začetek gradnje v mesecu juniju. Ker bo to ogromna investicija bomo v letošnjem letu zgradili le še nekaj kanalizacije v Vitomarcih. V januarju smo izvedli tudi razpis za naslednja štiri leta za izbiro izvajalca za šolske prevoze, katere po zakonu plačuje občina. Prijavili so se štirje ponudniki, katerih predstavniki so bili tudi prisotni na javnem odpira-
nju ponudb. Izbrana je bila Cafuta Jožica s.p., saj je bila njena ponudba 135.108,12€ in kar za 53.356,00€ nižja od ponudbe dosedanjega prevoznika Veolia. Ti šolski prevozi pa z ničemer niso povezani z ostalimi rednimi linijami, katere še naprej izvaja Veolia.
Ker se po občini širi veliko neresničnih informacij, je bila na zadnji seji podana pobuda, da bi vas o vseh dogajanjih pogosteje obveščali. To bomo v prihodnje poskušali tudi uresničevati.
Na koncu mojega prispevka vam vsem želim blagoslovljene Velikonočne praznike, veliko miru ter razumevanja v vaših družinskih krogih ter seveda tudi širše.
Vaš župan Franci Krepša.
KOTLOVNICA, ZALOGCVNK
Načrt nove večnamenske dvorane vitomarci
Novice občine Sv. Andraž
5
župan
Svetniška skupina Darko Rojs Marjan Ga vez Marjanca HergaNajvirt Helena Čuček Ros v i ta Druzovič Simon Druzovič
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah Vitomarci 71 2255 Vitomarci Občinski svet in župan
Amandmaji k pravilniku o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev 5.člen se glasi
Plačni razred podžupana, v skladu z 8. členom Odloka o plačah funkcionarjev, določi županja ob
upoštevanju obsega pod županovih pooblastil. P ri-predčašn«»*!*'6^®»!**-^^	lal ike-
pgg-gj;jiiu dola^ElagttUazred QbčirekLs«eC
Za opravljanje funkcije podžupana, ki sodi v VII. skupino občin, je
določen plačni razred v razponu od 32 do 36.
Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada do 50%
plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. Dodatek
za delovno dobo pripada le podžupanu, ki opravlja funkcijo poklicno.
Kot osnova pripada podžupanu 15 % županove plače, ostali del pa sorazmerno z nalogami in obveznostmi določenimi z zakonom oziroma po pooblastilu župana;
-	za pomoč pri izvrševanju nalog župana 70 € / dan
-	za vodenje seje sveta ali delovnega telesa občine 50 6
-	za nadomeščanje župana ali opravljanje nalog po pooblastilu župana 100 €/ dan 7.člen se glasi
V okviru določil se članu Občinskega sveta določi plačilo za posamezni mesec glede na delo, ki gaje opravil, in sicer za: -udeležbo na redni seji Občinskega sveta ((Si ^ A
-	udeležbo na izredni seji Občinskega sveta SSS 3'<-
-	predsedovanje seji delovnega telesa Občinskega sveta 3%
-	udeležbo na seji delovnega telesa Občinskega sveta, katerega član je 2% (tretja in četrta alinea se ne moreta seštevati)
od višine mesečne plače župana/je za poklicno opravljanje funkcije brez dodatka za delovno dobo.
-	priprava samostojne točke in gradiva za sejo občinskega sveta 2 %
Član Občinskega sveta, ki po pooblastilu župana/je ali zaradi nadomeščanja na podlagi zakona vodi sejo Občinskega sveta, je upravičen do dodatnih 30% svoje plače. Osnova za obračun plače oziroma plačila za nepoklicno
opravljanje funkcije na podlagi tega pravilnika je znesek mesečne plače župana/je za poklicno opravljanje funkcije brez dodatka za delovno dobo.
Sklep o plači oziroma plačilu za nepoklicno opravljanje funkcije izda za občinske funkcionarje Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta.
S. člen se glasi
Predsednik in Člani nadzornega odbora občine imajo pravico
do plačila sejnine za udeležbo na seji nadzornega odbora, ki znaša največ 15% mesečne plače
župana/je. Nagrade letno ne smejo
preseči 15% letne plače župana/je.
Nagrada se oblikuje glede na opravljeno delo in sicer za:
-	predsedovanje seji S %	..
-	udeležbo na seji ffiSK ^ "/,
od višine mesečne plače Župana/je za poklicno opravljanje funkcije brez dodatka za delovno opira V Vitomarci h, 2.10.2007
Podpis: iL^
fl
AMANDMA K PRAVILNIKU O PLAČAH IN DRUGIH PREJEMKIH OBČINSKIH FUNKCIONARJEV, KI GA JE KOT PREDLOG ZA ZVIŠANJE SEJNIN PODAL VODJA SVETNIŠKE SKUPINE DARKO ROJS na 8. redni seji občinskega sveta, ki je bila 4.10.2007
6
številka izdaje 37 • april 2011
občinski svet in odbori
Povzetki sej občinskega sveta v novem mandatu
1.	Konstitutivna seja
Dne 3. novembra 2010 je potekala 1. konstitutivna seja, na kateri so bile opravljene formalnosti, ki so obvezne s pričetkom mandata. Sejo je vodil najstarejši novoizvoljeni član Občinskega sveta, g. Karol Vršič. Na tej seji je predsednik Občinske volilne komisije g. Tomaž Žiger, podal poročilo o izidu volitev v občinski svet in poročilo o izidu volitev župana, ki je med drugim tudi povedal, da pri izvedbi volitev ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, niti ni bilo podanih pritožb na delo OVK in volilnih odborov. Občinski svet je imenoval komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana ter komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, katere predsednica je postala Anita Vršič.
2.	redna seja Občinskega sveta
2. seja Občinskega sveta je potekala dne 23. novembra 2010. Občinski svet je na tej seji obravnaval in in potrdil Odlok o rebalansu proračuna Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2010. Imenoval je člane delovnih teles Občinskega sveta, ki so : Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti (predsednik Milan Černel), Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe ( predsednik Karol Vršič), Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami predsednik Janez Kvar) in Statutarna pravna komisija ( predsednica Marjana Horvat). Na tej seji so občinski svetniki potrdili tudi predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za podelitev občinskih priznanj Vinogradniškemu sadjarskemu društvu Vitomarci, Danieli Žvarc, Antonu Ljubec-u ter Vinku in Ani Gomzi. V Svet zavoda OŠ Cer-kvenjak - Vitomarci je Občinski svet imenoval Valerijo Ilešič Toš . Občinski svet je še obravnaval in ugodil
vlogi Društva gospodinj za finančno pomoč pri pogostitvi gostov na srečanju ljudskih pevcev z naslovom Pesem na vasi.
3.	redna seja Občinskega sveta
Tretja in hkrati zadnja seja Občinskega sveta v letu 2010 je potekala 23. decembra v sejni sobi občine Sveti Andraž v Slov. goricah. Na dnevni red seje sta bili med drugim uvrščeni tudi točki obravnava predloga odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Sveti Andraž v Slov. goricah in obravnava predloga odloka o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Sv. Andraž v Slov. goricah, o katerih pa občinski svet ni odločal, zaradi novoodkri-tih okoliščin v Komunalnem podjetju Ptuj, kateremu bi naj podelili koncesijo. Na seji je občinski svet obravnaval in potrdil Odlok o rebalansu proračuna občine Sveti Andraž v Slov. goricah št. 2 in Osnutek odloka o proračunu občine Sv. Andraž v Slov. goricah za leto 2011. V Nadzorni odbor so bili imenovani Ivan Čeh, Valerija Ilešič Toš in Petra Braček. Določena je bila tudi vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki za leto 2011 znaša 0,0028 evra. Občinski svet je odobril kritje stroškov prevoza mlajše gledališke skupine na nastop na mednarodni simpozij »Otrok in gibanje« v Portorož ter ugodil vlogi za oprostitev plačila NUSZ, na podlagi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Na seji je bilo podanih tudi nekaj pobud iz strani svetnikov.
4.	redna seja Občinskega sveta
1.2.2011 je potekala 4. redna seja Občinskega sveta Občine Sv. Andraž v Slov. goricah, na kateri so občinski
svetniki kot prvo obravnavali predlog Odloka o proračunu Občine Sv. Andraž v Slov. goricah za leto 2011 in ga tudi z manjšimi spremembami potrdili. Potrdili so tudi spremembo Poslovnika občinskega sveta, ki se nanaša predvsem na pošiljanje gradiva občinskim svetnikom za redne seje ter soglašali s sistemizacijo delovnih mest v vrtcu Vitomarci za šolsko leto 2010/2011 prav tako z manjšimi spremembami. Občinski svet je obravnaval predlog soustanoviteljstva JVIZ OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj in odločil, da občina Sv. Andraž v Slov. goricah ne bo pristopila k soustano-viteljstvu temveč bo z omenjenim zavodom sodelovala le pogodbeno, kot doslej. Na seji je bil imenovan novi Uredniški odbor za občinsko glasilo Novice, katerega odgovorna urednica je postala Bernarda Ban in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, katerega predsednik je Anton Ilešič. Občinski svet se je seznanil s poročili o volilni kampanji za lokalne volitve ter ugodil vlogi Strelskega društva Trap za sofinanciranje tečaja streljanja s serijsko zračno puško za osnovnošolce. Sprejeta pa je bila tudi pobuda oz. sklep o pričetku postopka za uvedbo prvega tujega jezika angleščina v osnovni šoli. 5. redna seja Občinskega sveta Na 5. redni seji, ki je bila 14. aprila 2011 so člani občinskega sveta obravnavali kar 11 točk dnevnega reda. Sprejeli so Osnutek Odloka o javnem redu in miru na območju občine Sv. Andraž in se seznanili s poročilom o delu medobčinskega redarstva v letu 2010 ter trendi varnostnih pojavov prav tako na območju občine v letu 2010. Sprejet je bil tudi predlog Zaključnega računa proračuna za leto 2010, letni program športa in letni program kulture za leto 2011 ter predlog za spremembo ustanovitvenega akta Skupne občinske uprave občin Spodnje Podravje, h kateri želijo pri-
Novice občine Sv. Andraž
7
občinski svet in odbori
stopiti občine Sv. Tomaž, Središče ob Dravi in Ormož. Občinski svet je na tej seji obravnaval tudi predlog za spremembo kriterijev za odločanje za sprejem otrok v vrtec, kjer je šlo predvsem za poenotenje kriterijev z občino Cerkvenjak ter določitev več točk tistim otrokom, ki so eno leto pred vstopom v šolo, kar bi naj omogočilo priporočilo Ministrstva za šolstvo in šport, ki pravi, da mora biti otrok eno leto pred vstopom v šolo sprejet v vrtec, če starši to želi-
jo. Na tej seji je župan obvestil občinske svetnike, da je za podžupana občine Sv. Andraž v Slov. goricah imenoval Milana Černela. Občinski svet je še sprejel Deklaracijo za uveljavitev zaščitne klavzule v zvezi s trgom nepremičnin ter ugodil vlogi POŠ Vitomarci za kritje stroškov za nabavo majic z logotipom občine, ki jih bodo otroci nosili na Otroški varnostni olimpijadi in vlogi OŠ Cerkvenjak - Vitomarci za donatorstvo pri izvedbi državnega tekmovanja iz
znanja računalništva. Obravnavana in zavrnjena je bila vloga Strelskega društva Trap za finančno pomoč pri odplačilu porabe električne energije za nazaj, ki bi jo moralo Strelsko društvo Trap z LD Vitomarci delno kriti ( gre za 30 % oz. 3.000 evrov) ter vloga za sofinanciranje izvajanja investicij na gospodarskem področju Župnijskega urada Sv. Andraž.
Zapisala Alenka Vršič
občinska uprava
Navodila za ločevanje odpadkov
V posodo za papirno, kartonsko embalažo in papir na zbiralnicah ločenih frakcij odlagamo:
karton, lepenko, ostalo papirno embalažo, časopise, revije, zvezke, knjige, kataloge, prospekte, kuverte, ovojni papir, pairne vrečke, koledarje, pisarniški papir,... Večjih kosov kartonske embalaže ne tlačimo v posode na zbiralnicah celih! Razrežemo jih na manjše kose, ali pa jih sami dostavimo na zbirni center v Gajkah ali vrnemo prodajalcu.
Posoda ima rdeč pokrov in je označena z nalepko:
V posodo za plastično embalažo na zbiralnicah ločenih frakcij odlagamo:
plastenke pijač, plastenke živil (jogurt, ketchup, olje, kis.), plastenke nenevarnih čistil, pralnih sredstev in mehčalcev, plastična embalaža higijenskih in kozmetičnih sredstev, lončke za jogurt in smetano (brez
aluminijastih pokrovov), posodice za margarino in sirne namaze, plastično folijo (vrečke in ovojno folijo), sestavljeno embalažo (tetrapak vseh vrst), manjše kose embalažnega sti-ropora.
Večjih kosov embalaže iz stiropora ne tlačimo v posode na zbiralnicah celih! Dostaviti jih je potrebno na zbirni center va Gajkah ali vrnemo prodajalcu.
Posoda ima rumen pokrov in je označena z nalepko:
V posodo za kovinsko embalažo na zbiralnicah ločenih frakcijah odlagamo:
pločevinke pijač, pločevinke hrane in živalske hrane (konserve), pokrove kozarcev za vlaganje, čista alumiji-jasta folija in druge drobne kovinske odpadke,.
Posoda ima moder pokrov in je označena z nalepko:
Vso embalažo stisnemo na najmanjšo prostornino in tako prihranimo pri prostoru.
V posodo za stekleno embalažo na zbiralnicah ločenih frakcijah odlagamo:
steklenice pijač in jedi, stekleno embalažo začimb, zdravil in kozmetičnih sredstev, kozarce za vlaganje brez pokrovov,.
Posoda ima bel pokrov in je označena z nalepko:
številka izdaje 37 • april 2011
8
občinska uprava
Za vso embalažo velja, da mora biti prazna. Najbolje je, da jo splahnemo z vodo. To pa nikakor ne pomeni, da jo moramo oprati z detergentom in krpo. Označevalnih nalepk ni potrebno odstranjevati.
V posodo za biološko razgradljive odpadke odlagamo:
ostanke od priprave hrane (zelenjava, sadje, jajčne lupine, lupine orehov, lešnikov,...), ostanke hrane, kosti, star kruh in pecivo, ostanke hrane iz pločevink, ostanke mlečnih izdelkov, kavna gošča in kavni filtri, čaj in čajne vrečke, lase, perje in volno, odmrle rastline (lončnice tudi z zemljo), plevel, travo, listje, žagovino in drobne lesne odpdpadke, ki niso obdelani z nevarnimi snovmi, obrezane veje dreves in grmičevja, ki jih razrežemo na manjše kose, higienski papir (papirnate brisače, serviete, robčke),. Odlagamo jih lahko brez vrečk ali v namenskih biološko razgradljivih vrečkah, ki so izdelane iz škroba ali posebnega papirja. Kupimo jih lahko v samopostrežnih trgovinah. Posoda je rjave barve in je označena z nalepko:
Kosovne odpadke oddajamo v letni akciji, ki jo vsako leto pripravi izvajalec javne službe. Lahko pa jih sami pripeljemo na zbirni center. Med kosovne odpadke sodijo: Pohištvo, talne obloge, vzmetnice, kopalniška oprema, kolesa, smuči, smučarski čevlji, vrtno orodje, leseni in plastični zaboji ter večji* predmeti, igrače, kovinski predmeti, avtomobilski deli,...
* Večji predmeti so tisti, ki so večji od nogometne žoge.
Med odpadno električno in elektron-
sko opremo (OEEO) spadajo hladilni in zamrzovalni aparati, veliki gospodinjski aparati, mali gospodinjski aparati, TV sprejemniki in računalniški monitorji ter sijalke. OEEO ne sodi med kosovne odpadke in jo je treba ločeno zbirati in oddajati ali prepuščati zbiralcu odpadkov. OEEO lahko oddamo tudi prodajalcu, kjer smo kupili novo, lahko jo sami pripeljemo na zbirni center, nikakor pa ne sodi v posodo za ostanek odpadkov, tudi manjši kosi kot so walkmani, mobilni telefoni, daljinski upravljavci, elektronske igračke, ročne ure ipd, ne!
Nevarne odpadke oddajamo v letni akciji, ki jo vsako leto pripravi izvajalec javne službe. Lahko pa jih sami pripeljemo na zbirni center. Med nevarne odpadke sodijo: čistila, pesticidi*, kisline, baze, kemikalije, razkužila, redčila, barve, laki, topila, lepila, smole, motorna, stroj -na in hidravlična olja, jedilna olja, maščobe, maziva, polirna sredstva za avtomobile, črnila, gnojila, tekoča goriva, strupi za glodavce, polže, žuželke in druge strupene snovi, osvežilci zraka, zaščitna sredstva proti rjavenju in zmrzovanju, silikonski kiti, alkoholi, kozmetični izdelki, zdravila, sredstva za zaščito lesa ter embalaža z z ostanki vseh navedenih snovi, baterije in akumulatorji*, kartuše in tonerji tiskalnikov in fotokopirnih strojev, katalizatorji, oljni filtri, naoljene krpe, termometri, varčne, cevne in živosrebrne žarnice, živo srebro,... * Pesticide, akumulatorje in baterije lahko oddamo tudi večini prodajalcev, pri katerih kupujemo nove tovrstne izdelke.
Gradbene odpadke v manjših količinah pripeljemo na zbirni center Gajke. Večje količine gradbenih odpadkov pa lahko odpeljemo k predelovalcu gradbenih odpadkov. Nam najbližji je Franc Žuran S.P., Formin 8b, 2272 Gorišnica. Predelava se vrši ob lokalni cesti iz smeri Muretincev proti Zagojičem. Med gradbene odpadke sodijo:
- Novice občine Sv. Andraž
zidna in strešna opeka, beton, betonski strešniki, keramične ploščice, sanitarna keramika, tlakovci, asfalt, izolacijski materiali, azbestne strešne kritine*, mešanice naštetih materialov. *Gradbeni materiali, ki vsebujejo azbest morajo biti že med prevozom zloženi na paleti in oviti s folijo, sprejemajo pa se na zbirnem centru v Gaj-kah.
Ostanek komunalnih odpadkov so odpadki, ki jih ni mogoče uvrstiti v nobeno izmed prej naštetih skupin odpadkov. Ti odpadki so: plenice, higienski vložki, kozmetične blazinice, iztrebki malih živali skupaj s peskom, pepel, cigaretni ogorki, vžigalniki, povoščen, plastificiran in zamaščen papir, papir, ki je združen s folijo (v trgovinah vanj zavijajo delikatesne izdelke in meso, ovitek čokolade in masla), papir za peko, tube hrane, krem in zobne paste, celofan, lepilni trakovi, umazana aluminijasta folija, keramični, kristalni in porcelanasti izdelki, izolacijsko in ognjevarno steklo, ogledala, navadne žarnice, krtače, ščetke in čopiči vseh vrst, pluta in plu-tovinasti zamaški, pisala, gumijasti izdelki, manjše igrače (ne elektronske), krpe in gobice za čiščenje, vrečke za sesalce, obutev, tekstil, usnjeni izdelki, pisala, filmi, fotografije, avdio in video kasete, gramofonske plošče, vosek,. Posode za ostanek komunalnih odpadkov imamo vsa gospodinjstva In so označena z nalepko:
9
občinska uprava
Pri uvrščanj odpadkov poskusimo z izločanjem. Predstavljajmo si, da se na našem radiatorju pokvari glava termostatskega ventila. Ne moremo ga uvrsti v nobeno izmed zgoraj naštetih skupin odpadkov. Sestavljen je iz plastike in kovine in nihče od nas
ne pričakuje, da ga bomo razstavili. Od-vržemo ga v posodo za ostale odpadke. Ali pa stara očala, ki jih najdemo v omari. Sestavljena so iz različnih materialov in prav tako ne sodijo v nobeno od naštetih skupin odpadkov. Odvržemo jih v posodo za ostale odpadke.
SOU
Delovni čas zbirnega centra Gajke:
Letni delovni čas: 8.00-20.00 1.4.-30.10. Zimski delovni čas: 8.00- 17.00 1.11.-31.3. Sobotni delovni čas: 8.00 - 14.00
Informacija za občane v zvezi z odmero sodne takse
V	postopku o prekršku stranke v postopku večkrat podajo pritožbo v obliki ugovora ali zahteve za sodno varstvo zoper izdani plačilni nalog za prekršek. Nekateri podajo pritožbo iz prepričanja, da prekrška niso storili, oziroma, da dejanje ni prekršek, nekateri pa v pritožbah navajajo podatke, ki niso v povezavi s prekrškom, se sklicujejo na ustavne pravice, kršitve materialnih in procesnih postopkov in podobno. Pri tem se pogosto ne zavedajo, da jim bo v primeru neutemeljene pritožbe izdana odločba ali sodba, ki bo potrdila plačilni nalog. Stroški kršitelja se s tem bistveno povečajo in bodo morali za prekršek, kjer je predvidena globa 40 evrov (polovični znesek globe 20 evrov), plačati 60 evrov ali več.
V	šesti točki prvega odstavka 143. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) je določeno, da med stroške postopka o prekršku spada tudi sodna taksa. V 45. členu istega zakona so določeni organi za odločanje o prekrških.
Sodna taksa je povračilo stroškov za delo sodišča in prekrškovnega organa. Način odmere in višina sodne takse sta določena v Zakonu o so-
dnih taksah (ZST-1, Uradni list RS št. 37/08, ZST-1A, Uradni list RS št. 97/10).
V hitrem postopku in rednem sodnem postopku se upošteva pravilo, da se sodna taksa odmeri šele po tem, ko postane odločba oziroma sodba o prekršku, s katero je storilec prekrška spoznan za odgovornega, pravnomočna.
Višina sodne takse je določena glede na vrsto postopka v osmem poglavju tarifnega dela ZST-1 (tar. št. od 8111 do 8408). Sodna taksa se odmeri tudi pri sklepih, s katerimi je odločeno o drugih vprašanjih v postopku o prekršku.
Iz tarifne tabele je razvidno, da za zavrnjeni ugovor na plačilni nalog in potrditev globe z odločbo višina sodne takse znaša 10 odstotkov zneska izrečene globe, vendar najmanj 40 evrov in največ 10.000 evrov. Torej bo za pritožbo zoper plačilni nalog, kjer je bila izrečena globa do 400 evrov, prekrškovni organ pa jo je z odločbo zavrnil potrebno plačati sodne stroške 40 evrov. Če se storilcu prekrška, globa nadomesti z opominom se kršitelju odmeri sodna taksa v višini 30 evrov.
Nadomestilo globe z opominom ne pomeni, da kršitelj ni odgovoren za storjeni prekršek, le izrečena mu je milejša sankcija.
Če se postopek o prekršku ustavi, plačilni nalog pa z odločbo odpravi, stroški postopka bremenijo proračun.
Z 01.01.2011 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1A), ki je med ostalim spremenil višino nekaterih taks. Tako se je povečala sodna taksa za zavrženje zahteve za sodno varstvo (tarifna številka 8211) s sedanjih 25 evrov na 50 evrov, sodna taksa za zavrnitev zahteve za sodno varstvo pa na 150 evrov.
Pripravil Robert Brkič, vodja medobčinskih redarjev
Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju direktorica Alenka KORPAR
Meritve hitrosti s samodejno merilno napravo
Ob stalnem naraščanju števila vozil in hitrega tempa življenja vozniki prepogosto pozabljamo na določene omejitve hitrosti vožnje na avtocestah, cestah izven naselja in žal vse pogosteje tudi na cestah v naseljih.
Po dosedanjih ugotovitvah se omejitve hitrosti vožnje ne upoštevajo niti v okolicah šol, vrtcev, otroških igrišč in na cestah, kjer potekajo varne šolske poti.
Zakon o varnosti cestnega prometa
v 14. členu določa pooblastila občinskih redarjev v zvezi zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa. Eno od teh pooblastil in hkrati naloga občinskega redarstva je nadzor prometa s samodejno merilno
10 ■- številka izdaje 37 • april 2011
občinska uprava
napravo, ki prekrške slikovno dokumentira. Pri meritvah hitrosti občinski redarji ne ustavljajo voznikov, ki so prekoračili s splošnim prometnim predpisom ali prometnim znakom omejeno hitrost vožnje. Medobčinsko redarstvo Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Po-dravju je v lanskem letu začelo izvajati tovrstne naloge in jih načrtuje v letošnjem letu plansko in intenzivno nadaljevati.
Osnovni cilj meritev hitrosti je preventivno delovanje s ciljem umirjanja prometa, ter tako zaščititi najšibkejše udeležence v cestnem prometu. S postavitvijo samodejne merilne naprave želimo v sodelovanju s Sveti preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) občin iz naše krajevne pristojnosti, policijo in drugimi organi lokalne skupnosti zagotoviti umirjanje prometa predvsem v okolicah osnovnih šol in vrtcev, na cestah, kjer poteka varna šolska pot, na cestah, kjer niso izgrajeni pločniki in na cestah, kjer občani podajajo prijave o pogostih prekoračitvah hitrosti in posledično ogrožanja njihove varnosti. Meritve hitrosti izvajamo
predvsem na cestah ali odsekih cest, kjer to redko ali sploh ne izvaja policija. Občinski redarji so pristojni za izvajanje svojih nalog na vseh lokalnih cestah in na državnih cestah v naseljih.
Samodejna merilna naprava se lahko uporablja tudi na cestah oziroma delih ceste, kjer so občani na občinsko upravo ali na SPVCP podali pobudo za umiritev hitrosti vožnje s izgradnjo ovire, tako imenovanega »ležečega policaja«. Občasna postavitev radarja na teh odsekih in ustrezno obveščanje javnosti ima enak ali močnejši učinek na zmanjšanju hitrosti vožnje.
Nadzor hitrosti vožnje bomo izvajali v sodelovanju in po dogovoru s SPVCP v obsegu, ki bo minimalno potreben za umirjanje hitrosti vožnje na določenih kritičnih točkah ali odsekih posameznih cest. Meritve hitrosti bomo napovedali preko sredstev javnega informiranja, rezultate meritev pa posredovali občinski upravi, SPVCP posamezne občine in preko lokalnih glasil tudi vsem občanom.
Medobčinsko redarstvo je prekrškov-
ni organ občin ustanoviteljic in bo za ugotovljene prekoračitve hitrosti lastnikom vozila oziroma kršiteljem izdalo plačilni nalog s predpisano globo in izreklo predvideno število kazenskih točk, za težje kršitve pa podalo obdolžilni predlog pristojnemu sodišču. Globe, za prekrške, ki jih izreče medobčinsko redarstvo so prihodek proračuna občine na območju katere je prekršek storjen. Medobčinsko redarstvo uporablja za meritve hitrosti iste naprave kot policija. Tip naprave je odobren s strani Urada za meroslovje, naprava je umerjena in ima vso potrebno dokumentacijo, ob napravi pa je prisoten strokovno usposobljeni operater. Z meritvami hitrosti želimo umiriti promet na posameznih točkah, najbolj bomo zadovoljni, če bomo po vsaki analizi meritev ugotovili, da je kršitev vedno manj in da so tudi te minimalne. S tem bomo zagotovili večjo varnost predvsem pešcem in kolesarjem, otroke pa bomo lahko mirno napotili v šolo ali na igrišče.
Robert Brkič, vodja medobčinskih redarjev
Poročilo predsednika PGD Vitomarci za leto 2010
Po delovnem planu, ki smo si ga zadali lansko leto, nam je kar uspelo realizirati cilje.
Prve tri mesece leta 2010 smo obiskovali občne zbore gasilskih društev in občne zobre domačih občinskih društev. Izpeljali smo občni zbor PGD Vitomarci in zvezni občni zbor. Že tradicionalno smo ob Veliki noči izdelali in postavili presmec ob farni cerkvi.
Za prvi maj smo postavili majsko drevo. Kresovali nismo zaradi nena-
društva
PGD Vitomarci
klonjenega vremena. Gasilci smo se udeležili Florjanove maše. Društvo je kupilo kip Svetega Florjana, ki smo ga na ta dan nesli v cerkev, kjer ga je blagoslovil župnik, kip pa je dobil svoje mesto v cerkvi. Izvedli smo izlet po Koroškem, katerega se je udeležilo 35 članov in članic društva. Na Koroškem smo obiskali gasilsko društvo Radlje, v katerem smo bili lepo sprejeti, izmenjali smo si izkušnje in si ogledali njihovo gasilsko opremo. Ob tej priložnosti bi povabil člane društva, da se v prihodnje teh izletov udeležujejo v večjem številu, kajti to je prijetno
druženje in hkrati spoznavanje naših lepih slovenskih krajev. V minulem letu smo obiskali tudi sosednje hrvaško društvo Vidovec, s katerim sodelujemo v zadnjih letih. Društvo je praznovalo svoj visoki jubilej, 120-letnico obstoja. Tudi tukaj smo se prijetno počutili, saj je s sosedi tako doma kakor izven naših meja lepo sodelovati.
Obiskali smo gasilsko društvo Se-nečci, ki je praznovalo 60 let obstoja društva. Obema društvoma se za povabila in prijetna druženja zahvaljujemo in se veselimo bodočih srečanj in druženj.
- Novice občine Sv. Andraž
11
društva
V	letu 2010 je bilo opravljenih tudi nekaj investicij. Za potrebe kuhinje smo kupili nov hladilnik. S pomočjo sredstev iz občine smo kupili srčni spodbujevalec - defilibrator. S tem pripomočkom bomo pri intervencijah lažje pomagali občankam in občanom, v kolikor bo potrebno. Dalj časa smo si prizadevali, da zamenjamo garažna vrata, kar nam je uspelo. Dodali smo še tablo z imenom društva. V zgornjih prostorih doma smo po sobah in hodniku dodali luči, kjer je to bilo potrebno oz. kjer še luči ni bilo.
V	oktobru, mesecu požarne varnosti, smo izvedli vajo obeh društev, torej PGD Vitomarci in PGD Biš in naše gasilske zveze.
Organizirali smo pregled gasilnikov. Preko gasilske zveze so si naši najmlajši člani in njihovi spremljevalci iz obeh društev ogledali lutkovno predstavo v Zavrču. Proti koncu leta nam je uspelo v garažah zamenjati tudi garderobne omare. Nabralo se je že precej opreme, ki pa mora imeti svoj prostor. Dodali smo še 6 parov visokih škornjev za primere neviht in poplav, saj imamo nekaj vasi tudi na nižje ležečih predelih, kjer nas lahko preseneti višja
voda ob nevihtah.
Na področju operative nismo imeli večjih težav, bila je potrebna le manjša intervencija ob samovžigu gnoja na deponiji. V zimskem času, ko je bilo več snega, smo pomagali pri selitvi živine in krme v Hvaletincih, kjer se je zrušil hlev.
Celo leto smo sodelovali z domačo občino, z društvi in z drugimi prireditelji dogodkov na našem območju.
Z gasilskim pozdravom Na pomoč.
Predsednik PGD Vitomarci, Franc Šoštarič
Letne aktivnosti PGD Vitomarci in nabava opreme v društvu v letu 2010
1.	Nabava dveh dihalnih aparatov in dveh pasov v decembru 2009, plačano 7. 1. 2010. Skupni znesek 2040,19 €, podjetje Bas Lovrenc.
2.	Servis dihalnih aparatov v PGD Ptuj - gospod Mohorič, račun 31,25
€, 6. 1. 2010.
3.	Udeležba na občnih zborih sosednjih gasilskih društev od meseca januarja do marca.
4.	Pridobljeno gradbeno dovoljenje za sanacijo gasilske dvorane, katero bo sanirala občina Sv. Andraž. Poslala upravna enota Ptuj 27. 1. 2010.
5.	Vabilo na udeležbo akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu - 1. 2. 2010, seja bila 10. 3. 2010.
6.	Nabava izpušne cevi za avtomobila z izdelanima priključkoma. Račun 55,20 €, datum 2. 2. 2010.
7.	Ponudba za izlet Koroški splavarji - vožnja s splavom po Dravi ter ogled Koroške. Priložena ponudba s cenikom. Datum 5. 2. 2010.
8.	Občina Sv. Andraž v Slov. goricah poslala sklep, da je PGD Vitomarci II. Kategorija od 11. 2. 2010.
9.	Društvo je dalo uokviriti 6 zahval in 6 priznanj za člane in sponzorje društva v znesku 143,04 €, datum 23. 2. 2010.
10.	Zavarovanje s tehničnim pregledom gasilskega vozila I VEKO, znesek 144,41 € + 37,80 €.
11.	Nabava hladilnika ter luči plafo-njere, skupni znesek 221,10 €, datum 2. 3. 2010, Eldar Ptuj.
STRELSTVO - zračna puška
V SD TRAP Vitomarci smo bili v preteklem obdobju precej aktivni, saj je nov pristop k tej športni panogi dal vidne uspehe. Pod vodstvom Ferda Majerja so v medobčinski ligi 2010/11 nastopale tri ekipe(3x 3 strelci) v 9. kolih. Zadnje kolo in hkrati zaključek lige je potekalo v Trnovski vasi na njihovem montažnem strelišču. Po razburljivi končnici in razdelitvijo mest v ekipni in posamezni razvrstitvi, je po svečani razgla-
SD TRAP Vitomarci
sitvi in podelitvi pokalov ter medalj sledila prijetna zabava do poznih jutranjih ur.
Glede na prejšnja leta smo tokrat napredovali v sam vrh medobčinske lige, za naslednjo sezono pa načrtujemo še boljši končni rezultat. Za naslednjo sezono je potrebno intenzivno delo v pripravljalnem obdobju, da dosežemo zadane cilje. Predvsem je kot prvo zastavljeno delo z mladimi, kar je v teku. Osem (8) pionirjev je opra-
vilo začetni tečaj in so usposobljeni za trening ter tekmovanja v njihovi kategoriji. Izvajanje aktivnih treningov posameznikov, ter sestava ekip za naslednjo sezono v medobčinski in regijski ligi s serijsko zračno puško za člane in članice. Nabava kakovostne strelske opreme pa bo temu samo še pripomogla.
SD TRAP Vitomarci Marjan Horvat
12 ■
 številka izdaje 37 • april 2011
društva
Ekipno
2. mesto SD TRAP Vitomarci A
Marjan Horvat,
Ferdo Majer, Slavko Gorenc
6. mesto B
Silvo Kocuvan,
Mitja Knap, Mira Lovrenčič,
10. mesto C
Lea Majer, Samo Esih,Boris Jauk
Posamezno
1. mesto Mirko Tenšek SD Velka 2. mesto Marjan Horvat SD TRAP 3. mesto Slavko Gorenc SD TRAP
Strelstvo kot športna vzgoja in dejavnost otrok
V osnovnošolskem obdobju je duševni in telesni razvoj otroka pospešen, zato ima športna vzgoja
toliko večji pomen. Pri odraščanju je prav telesni razvoj zelo povezan z duševnim zdravjem. Samozavest je povezana s telesnimi sposobnostmi, veščinami in uspehi v športnih dejavnostih. Človek, ki ne zaupa vase, ne izkoristi svojih sposobnosti do tiste mere, kot bi jih lahko. Občutek veselja, radosti, igrivosti in uživanja v dejavnosti je zelo pomembno za zdravo, vitalno rast otrok. Prav pri streljanju jih lahko navajamo na zavestno disciplino, vztrajnost in natančnost pri vad-
bi, športno prenašanje porazov in spoštljiv, obziren odnos do sošolcev, zlasti slabših. Razvijamo tudi njihove organizacijske sposobnosti in pravilno ravnanje z učili. Od samih strelskih sposobnosti, znanj in veščin naj bi spoznali zračno orožje in ostalo opremo, osvojili osnovne pojme iz teorije streljanja, z vestno vadbo pa naj bi si pridobili zaupanje vase in puško. Učenci naj bi se naučili pravilno izvajati naslednje postopke: postavitev, polnjenje puške,
— Novice občine Sv. Andraž 
■ 13
merjenje, dihanje in sproženje. S streljanjem neposredno razvijamo ravnotežje, ter koordinacijo vida in sproženja. Od psihičnih sposobnosti pa predvsem razvijamo sposobnost osredotočenja na pomembne pojave za določeno dejavnost. Kadar učenci povezujejo vpliv svojih postopkov-napak z neposrednim učinkom- zadetkom, razvijajo tudi opazovanje, razčlenjevanje in logično mišljenje. Uspeh v strelstvu ni rezerviran samo za motorično najsposobnejše, saj tu uspejo tudi mirnejši, vestnejši in pozornejši učenci. Prav pri strelstvu tako zagotovimo občutek uspeha, s tem pa za življenje tako pomemben občutek samozavesti. Če bodo učenci vzljubili ta šport zaradi uspeha, se bodo z njim lahko ukvarjali do pozne starosti, enako pa velja za vse ostale, zatorej naj vas ne bo strah, pridite in se preizkusite, ter se vključite v ta šport.
SD TRAP Vitomarci Marjan Horvat
društva
Društvo mladih občine Sveti Andraž v Slov. goricah
Fašenk
Društvo mladih občine Sveti Andraž v Slov. goricah je tudi letos izpeljalo tradicionalno pustno povorko, ki je bila 5. februarja 2011. Potekala je po Drbetincih in Vitomarcih. Glavni temi letošnjega pusta sta bili kmečko gostüvanje in zadolženost Mariborske nadškofije. V povorki je sodelovalo okrog 30 oseb. S prispevki si bomo privoščili 3 - dnevno taborjenje s športnimi aktivnostmi.
Poker
4. decembra 2010 in 2. aprila 2011 sta v dvorani v Vitomarcih, v izvedbi Društva mladih, potekala turnirja v pokru. Prvega turnirja se je udeležilo 46 oseb, drugega pa 50. Denarni sklad za oba turnirja je bil visok, na-
grade pa si je razdelilo prvih sedem v končni razvrstitvi.
Kratka pravila našega turnirja: Vsak, ki želi igrati, si mora kupiti žetone
(buy in). Za tekmovalno mizo sedi 10 oseb (+delilec kart). Če v roku ene ure in pol igralec svoje žetone porabi, jih lahko ponovno kupi (re buy).
14 ■
 številka izdaje 37 • april 2011
društva
Zmagovalec v pokru.
Po eni uri in pol nastopi pavza, v kateri lahko igralec kupi zadnje žetone (add on), ne glede na število žetonov, ki jih ima še v igri. Ves ta denar, s katerim si igralci kupijo žetone gre v nagradni sklad. Sama igra traja od 4 - 5 ur. Treba je priznati, da se tudi Andrašovčarji dobro znajdemo v pokru, saj jih je nagrade (med prvih sedem) prejelo kar 5. Dvakrat zapored pa je zmagal igralec iz sosednje občine Cerkvenjak.
Druge aktivnosti
Novembra lani smo izpeljali tudi turnir v šnopsu (kartanju). Ta turnir poteka samo med člani društva. Prvič je naziv »prvak v šnopsu« prejela punca, in sicer Petra Kocuvan. Zmagovalka je prejela prehodni pokal. Za zdravje in krepitev telesa smo poskrbeli tudi med zimo. V telovadnici smo izvajali rekreacijo za člane Društva mladih. Ob ponedeljkih smo igrali odbojko, ob sredah pa nogomet.
To pomlad smo si nabavili tudi oblačila (vetrovke) z društvenim logotipom. S tem imamo namen še dodatno promovirati naše društvo in naš kraj. Letos obeležujemo 10. obletnico ustanovitve Društva mladih občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Društvo se je ustanovilo takoj po srečanju Andrašovčarjev, leta 2001. Prizadevamo si, da bi tudi v naslednjih letih izpeljali še eno takšno prireditev, vendar eno samo društvo tega ne bi zmoglo. Potrebovali bi sodelovanje večih društev in občine, kar pa pri nas postaja misija nemogoče. Bomo pa tako kot sedaj že nekaj let zapored izvedli Muže 2011 -Igre brez meja in veselico s Ansamblom Spev in Tanjo Žagar, kjerkoli se bo že ta prireditev pač odvijala. Zato vas že sedaj vljudno vabimo na našo prireditev. Letos imamo v načrtu dela tudi nekaj novih projektov. Če bo dovolj časa in volje, bomo tudi te uresničili. Člani si prizadevamo, da bi se z občani veliko družili, saj s tem ne bi tako naglo tonilo v pozabo dejstvo, da vseeno živimo v eni občini in da je treba velikokrat stopiti skupaj in si pomagati.
Voščimo praznike vesele, vam želimo pogače bele, torte sladke in dehteče, pirhe rdeče, mnogo sreče.
Kristijan Majer, predsednik
Mladi v novih vetrovkah.
— Novice občine Sv. Andraž 
■ 15
društva
Smrkciiz Vitomarc
Vsi se radi za pusta našemimo. Še posebej mi, ki smo iz Ptujskega okoliša, saj je Ptuj znan po številnih pustnih karnevalih in po maski kurent. Bila je sobota, 26. februar 2011. Prvi vikend po uradni otvoritvi pustnega karnevala na Ptuju. V karnevalski dvorani je bila gostja večera hrvaška pevka Severina. Že zaradi nje smo se odločili, da bomo obiskali to dvorano, našemljeni v Smrkce. Ob 19h smo se dobili v Drbetincih, se našemili, skupinsko poslikali, nazdravili in se odpeljali proti Ptuju. Ko smo prispeli v dvorano je bilo tam ogromno skupinskih mask. Prav vsaka maska ima neko posebno vrednost. Naša svetlo modra oprava nas je še posebej poudarjala, zato smo bili še bolj opazni. Že od samega začetka smo rajali, peli in plesali, ko nas je naenkrat zmotil glas napovedovalca, ki je povedal, da danes izbirajo naj posamezno masko in naj skupinsko masko. Ker to počnejo redko in ker je bilo v dvorani ogromno mask, se nismo prav nič posebej trudili, da bi osvojili nagrado za naj skupinsko masko. Še naprej smo se normalno družili ob svojem krogu, vmes srečali znane Slovence in se z njimi poslikali. Primer je Ines iz Big Brothera.
Na sliki od leve zgoraj proti desni spodaj: Tomaž Toš, Kristijan Majer, Damir Toš, Srečko Žmauc, Milan Černel, Jana Ilešič, Nataša Kocuvan, Laura Krajnc, Petra Kocuvan in Matej Šijanec
Malo pred koncem je napovedovalec spet nastopil. Razglasil je naj posamezno masko, za naj skupinsko masko pa na oder poklical nas, Smrkce. V evforiji smo se obrnili proti odru in se zmuznili skozi tisto ogromno množico ljudi ter prispeli na oder. Pri vhodu na oder nas je čakala ženska, ki je pobrale podatke vodja, in tako smo osvojili nagrado za naj sku-
Smrkci z Ines.
pinsko masko v karnevalski dvorani tistega dne. Prav nobeden od nas ni mogel verjeti, da je vse to res. Sploh se nismo nič posebej trudili za to. Niti nismo vložili veliko truda v še-mljenje. Res pa je, da smo hoteli biti unikatni in lepi. Očitno nam je to uspelo.
Vedno za zmago ni potrebno veliko truda ali časa. Včasih je dovolj le prijateljstvo in družba, ki ti ne želi slabega, čeprav se mi med sabo na marsikaterih področjih in prepričanjih razlikujemo. Zbližalo nas je delovanje v KUD Vitomarci, pogosto pa nas združi Tadej Kostanjevec, ki velikokrat, posebej za nas, organizira kakšno igro pokra pri njemu doma. Hvala.
V imenu vedno vesele druščine, Kristijan Majer
16 ■- številka izdaje 37 • april 2011
društva
Društvo gospodinj Vitomarci
Strokovna ekskurzija na notranjsko
Z udobnim turističnim avtobusom Leze-Lešnik-Zemljič smo se 16.10 2010 odpeljale na enodnevni izlet na Notranjsko. Vožnja iz Vitomar-cev se je nadaljeval mimo Ljubljane, Vrhnike in v Iški Vintgar, kjer smo izstopile in se sprehodile ob reki. Nato smo si ogledale Tehniški muzej Slovenije v Bistri. Sledilo je kosilo v gostišču »En Krajcar». Po kosilu smo se odpeljale na ogled Križne jame, ki je svetovno znana kraška jama, katere posebnost so številna podzemna jezera in najdišče kosti jamskih medvedov. Vsi rovi v jami skupaj merijo več kot 8 km. Jama je četrta na svetu po številu vrst pravih jamskih živali (44 različnih vrst). Že po nekaj sto metrih v jami ni bilo več svetlobe in raziskovanje smo nadaljevale s pomočjo ročnih svetilk. S čolnom smo se podale na 10 minutno vožnjo po prvem jezeru. Po isti poti smo se vrnile do izhoda. Nato smo se odpeljale do romarske cerkve v Novi Štifti, kjer smo si ogledale njeno notranjost
in posebnost »zlate štenge». Potem smo se z lepimi občutki odpeljale proti domu.
Prijateljsko srečanje ljudskih pevcev in godcev »PESEM NA VASI»
V sklopu praznovanja občinskega praznika je 26. novembra 2010 potekalo prijateljsko srečanje ljudskih pevcev in godcev, imenovano »Pesem na vasi«, ki so ga samostojno pripravile naše pevke. S prireditvijo, ki je potekala v kulturni dvorani, so naše pevke obeležile prvo obletnico delovanja, hkrati pa predstavile svojo prvo zgoščenko Slovenske gorice, na kateri je 17 ljudskih pesmi; eno izmed njih je napisal in uglasbil že pokojni domači ustvarjalec Rudolf Ribič iz Novincev. Na srečanju so se predstavili člani KUD Vitomarci, Vaški pevci KD Pod lipo Lenart, Urbančanke s frajtonarjem z Destrni-ka, Ljudski pevci KD Trnovska vas, pevci KUD dr. Slodnjaka iz Juršincev, Ptujske upokojenke DPD Svoboda, Lukarice iz Dornave ter ljudski pevci
in godci s Polenšaka. Iz naše občine so se na oder podale Dobre sosede, ki igrajo na stara ljudska glasbila in skupina Avis.
Društvo gospodinj pripravilo velikonočno razstavo
Na cvetno nedeljo, 17. 4. 2011 smo v prostorih doma upokojencev pripravile na ogled Velikonočno razstavo ročnih del. Obiskovalci so si lahko ogledali na več načinov izdelane pisanice iz različnih materialov, ročno izdelane vezene našite majhne in velike prtičke ter prte, ročno izdelane barvite kvačkane prtičke, kvačkane vaze in rože, kvačkane košare, rože iz nogavic in krep papirja ter gobelinov. Predstavljena je bila servietna tehnika - krožniki. Na razstavi so imeli svoj prostor tudi učenci Osnovne šole Vitomarci. Razstava je pokazala, kaj še naše gospodinje v zimskem času poleg vsakdanjega dela počnejo.
Zapisala tajnica društva, Elizabeta Kosec
Klub malega nogometa Vitomarci
Lepo pozdravljeni ljubitelji malega nogometa. Začel se je spomladanski del prvenstva DMN Lenart - B liga, v katerem trenutno zasedamo 4. mesto. Naša želja je da na koncu sezone osvojimo eno od prvih dveh mest. V jesenskem in zimskem delu sezone so nas zdesetkale poškodbe, vendar se sedaj stanje izboljšuje. Poškodovani igralci se počasi vračajo v staro formo, ekipi pa se je pridružilo nekaj novih članov. To je bilo potrebno, saj smo v jesenskem delu med drugimi zaradi poškodbe
izgubili našega najboljšega strelca, Gorazda Rižnarja, ki bo z igrišč odsoten najmanj eno leto. V zimskem premoru smo nastopili v Zimski ligi DMN Lenart, na koncu smo v konkurenci enajstih ekip osvojili 6. mesto. Predvsem pa smo zimski premor izkoristili za trening in ui-gravanje novih igralcev. Trenirali smo dvakrat tedensko v telovadnici OŠ Vitomarci. V spomladanskem delu prvenstva smo v pokalnem tekmovanju izločili ekipo M-trgo-vina Lormanje in tako napredovali
v naslednji krog.
Na koncu vabim vse ljubitelje malega nogometa na ogled 14. kola lige DMN Lenart, ki se bo odvijala 22. 5. 2011 od 8. ure naprej na igrišču pri OŠ Vitomarci in seveda na naš tradicionalni 11. Sandijev memorial, ki se bo odvijal, 4. 6. 2011, v sklopu turnirja med vasmi naše občine, ki bo v petek 3. 6. 2011. Za obilo zabave je poskrbljeno.
Lep športni pozdrav in veselo pisanko,
Peter Gomzi
— Novice občine Sv. Andraž 
■ 17
društva
Društvo upokojencev Vitomarci
Obisk pri Muršec Ani_ foto Edo Kupčič
Zimske aktivnosti so mimo. Teh je bilo nekaj manj. Tudi zaradi mrzlih prostorov v naši društveni dvorani. A spali v društvu nismo. Kaj smo delali, smo povedali in ocenili na občnem zboru.
Aktivnosti je bilo veliko, saj smo lanski plan presegli v velikem procentu. Ocena na občnem zboru je bila dobra. Ni bilo ne kritike in ne pripomb članov. Upravni odbor je naredil skoraj vse, kar je objektivno v danih pogojih bilo mogoče narediti. Vsakemu članu smo poslali poročilo ns na dom za lani in program za letos. Naštel bom le nekaj odlično opravljenih aktivnosti od 20 naštetih v poročilu, zaradi širše obveščenosti, čeprav je bilo aktivnosti še več.
1.	Športna skupina Pikado je drugič zaporedoma osvojila prvo mesto na državnem tekmovanju.
2.	Organizirali smo regijsko tekmovanje v Pikadu v Mužah. Naša skupina je bila tretja.
3.	Projekt starejši za starejše, bolne in ostarele se primerno izvaja. Tu so veliko naredili prostovoljci s koordinatorjem.
4.	Uspela je razstava nabožnih podob za Veliko noč v našem domu društva.
5.	Uspela je likovna razstava naših likovnih ustvarjalcev ob občinskem prazniku. Razstavljali so: Čuček Franc, Horvat Srečko, Zorko Marjan in Lorenčič Ivo.
6.	Uspeli so tudi izleti, srečanja in romanja. Posebna pohvala gre tu Danko dvema in veliki udeležbi na srečanju v Moškanjcih in tudi drugam.
7.	Sodelovali smo pri nastanku Zbornika 220 let našega šolstva.
8.	Pričele so se priprave na 500 let naše cerkve. Pisno obliko zgodovine sta pripravila Omulec Andrej in Kupčič Edo.
9.	Uredili smo notranjost našega doma društva.
10.	Pričelo se je s projektom spomi-
nek občine. Barovčinov rog. 11. Dva upokojenca smo izvolili v svet naše občine. Drugo si poglejte v poročilu. Kaj pa letos 2011 ? Mnoge aktivnosti se bodo nadaljevale iz lanskega leta. Vabimo pa vse člane, da po svojih zmožnostih sodelujete tudi letos. Vabilo velja zlasti:
-	Na razstavo nabožnih podob ob razstavi velikonočnih pisank, ki jo pripravlja Društvo gospodinj.
-	Prijavljajte se za srečanje v Mo-škanjcih 5. septembra. Pogoji bodo verjetno isti.
-	Prijavljajte se za državno srečanje upokojencev na Pokljuki nad Bledom 30. junija
-	Pridite na regijsko tekmovanje v Pi-kadu v Muže.
-	Udeležite-prijavite se za romanje na Brezje in izlet na Bohinjsko jezero.
-	Udeležite-prijavite se za romanje na Svete gore, nato pa še Slatko goro.
-	Projekt Starih fotografij Kako smo-so nekoč živeli se nadaljuje. Še zbiramo fotografije.
Podrobnosti pa si oglejte v programu, ki smo ga poslali članom in sprejeli na občnem zboru. Na koncu naj omenim še sledeče: Letos Zveza društev upokojencev
Slovenije, pokrajinska zveza Spodnje Podravje in naš upravni odbor v projektu za starejše daje večji poudarek življenju starejših, posebno bolnih in ostarelih. To smo tudi sprejeli na občnem zboru pod točko ena za letošnji program. Če rabite pomoč in ne pridemo pravi čas do vas Vi sami ali bližnji pokličite po telefonu svojega prostovoljca, koordinatorja, predsednika in tajnika društva ali svojega člana upravnega odbora. Pomagali vam bomo kolikor je v naši moči ali poiskali pomoč drugje. Saj smo humanitarna organizacija. Vedno je tudi več popustov za člane upokojencev. Uredite si člansko knjižico, če še niste pri tajniku ali predsedniku društva. Biti mora potrjena tudi za letos.
Tepe in zmanjšuje nam tudi pravice nova zakonodaja, kot da bo kriza večna. Spremljali bomo ( zveza ) taka dogajanja in bomo poskušali poiskati za nas prave neodvisne odgovore ter vam jih posredovali ne glede na stranke, da se boste lažje odločali za glasovanje.
Pa lepe praznike vam želimo in vas pozdravljamo !
Predsednik DU Edi Kupčič
18 ■
 številka izdaje 37 • april 2011
društva
Rdeči križ Sv. Andraž
Krvodajalci
Dejavnosti OO RK Sveti Andraž
V OO RK Sv. Andraž smo v decembru 2010 organizirali prednovoletno srečanje članov in članic občinske organizacije ter povabili tudi vse lanske krvodajalce. Srečanje so popestrile Ljudske pevke Društva gospodinj ter člani društva Za boljši svet Iz Maribora. V predbožičnem in novoletnem času smo našim občanom ponovno razdelili večje število paketov pomoči in živil. V februarju smo organizirali krvodajalsko akcijo, katere se je udeležilo dvakrat več krvodajalcev kot v prejšnjih letih. Seveda gre tukaj pripisati zasluge KUD-u Vi-tomarci, saj je večje število njihovih članov pristopilo h krvodajalski akciji. Nadalje je v prvi polovici marca potekal občni zbor Občinske organizacije Rdečega Križa Sv. Andraž, katerega je vodila Alenka Vršič. Zraven vseh potrebnih formalnosti je predsednica Angela Forštnerič predstavila poročilo za lansko leto ter plan za leto 2011. V letu 2011 so že bili uresničeni nekateri plani, med njimi krvodajalska akcija, občni zbor , delitev prehrambenih artiklov pomoči potrebnim občanom, planirana pa je
še organizacija predavanja na temo temeljni postopki oživljanja, sočasno pa bo potekalo preverjanje holesterola in sladkorja v krvi ter merjenjem krvnega tlaka. Čez vse leto bodo potekala razdeljevanja artiklov pomoči potrebnim občanom ter v septembru ponovno krvodajalska akcija. V Občinski organizaciji Rdečega križa Sv. Andraž v letu 2011 ne načrtujemo
izleta, temveč ponovno organizacijo prednovoletnega srečanja. V tem letu bomo obiskali tudi naše občane, ki živijo po domovih. Vse občane že sedaj vabimo k sodelovanju pri vseh naših dejavnostih.
Za OO RK Sv. Andraž Alenka Vršič
Nastop ljudskih pevk na občnem zboru.
— Novice občine Sv. Andraž -■ 19
društva
Vinogradniško-sadjarsko društvo Vitomarci
Pozdravljeni!
Ponovno se vam oglašam v občinskih Novicah. Kar nekaj časa je preteklo od zadnjega javljanja, tako da se je zvrstilo nekaj dogodkov. V začetku leta, natančneje 28. Januarja, smo svečano zabeležili 10. obletnico društva in hkrati izpeljali redni letni občni zbor društva. Ob tej priložnosti smo izdali Zbornik, v katerega smo poskušali zapisati dogodke, misli, dobre želje, z željo, da se predstavimo, kar smo počeli in kaj se nam je dogajalo v upanju, vse to delo ohraniti, da bodo lahko tudi drugi videli, da je lahko delo v društvu zelo bogato in pestro, skratka z namenom, da se to obdobje ne pozabi. Posebej moram poudariti, da društvo ni posameznik ali dva, društvo živi in dela samo z dobrim timom ljudi, ljudmi, ki so pripravljeni vložiti svoj čas in energijo, saj ta trud temelji samo na prostovoljnosti in lastni želji. Vsa ta leta smo odlično sodelovali, se povezovali in si pomagali. Zato posebna hvala članom in celotnemu Upravnemu odboru (izvršilnemu odboru, nadzornemu odboru in častnem razsodišču). Nekaj izvodov zbornika je še na razpolago, tako da če ga kdo želi, ga lahko dobi pri tajnici društva (Kseniji Druzovič).
Pomoč župana in župnika pri prvi rezi trte
V nedeljo, 20. Marca, po deseti maši smo izvedli prvo rez trte, potomko Stare trte iz Lenta, katero imamo zasajeno zraven farne cerkve Sv. Andraža.
Po besedah društvenega viničarja Edija Čeh-a je trta prerasla kar prvi kol, dobila je novo oporo, odlično napredovala in odgnala dober in kvalitetni les. V jeseni je lepo dozorela, tako da je presegla naša pričakovanja. Prikrajšali smo jo na dve očesi, da se dobro zakorenini.
Viničar Edi Čeh pri rezi trte
Zbornik ob 10. obletnici
Rez potomke Stare trte so nam s pesmijo popestrile tudi Ljudske pevke. Prav v tem času, ko se pripravljamo na velikonočne praznike, pa v društvu organiziramo 9. društveno ocenjevanje vin, katero bo izvedeno v četrtek, 21. aprila 2011, tako da bodo rezultati predstavljeni v naslednji izdaji Novic.
Ob tej priložnosti zaželim vsem članicam in članom društva in vsem, ki praznujejo največji krščanski praznik, brezskrbne velikonočne praznike.
Predsednica društva, Mojca Druzovič
20 ■- številka izdaje 37 • april 2011
šola/vrtec
Gledališče v naših krajih
te občasno odsotnost otrok zaradi	moč. Hvala vsem in vsakemu posebej
predstav, šoli in občini, ki nas podpi-	in seveda vam, otroci gledališčniki,
rate, občinstvu, ki nas spremljate ter	ki želite spoznavati svet zabavne, po-
v mojem primeru tudi in predvsem	učne in ustvarjalne umetnosti. Mateji Toš, ki mi vedno stoji ob strani ter mi kadarkoli priskoči na po- Zapisala Andreja Černel
V	naši občini zgodba gledališkega življenja traja že 116 let. V tem obdobju je doživljalo svoje vzpone in padce. O njih lahko izvemo iz zapisov kronike društva KUD Vitomarci, najbolj zgovorno pa o tem pripovedujejo besede tistih, ki dihajo zrak gledališke umetnosti ter se z njim hranijo že skoraj vse svoje življenje. Tudi na naši šoli in seveda v kulturnem društvu Vi-tomarci izvajamo gledališke dejavnosti, pri katerih je meja med šolo in krajem zabrisana. Gledališče nam ponuja mnogo več kot le končno gledališko predstavo, ki pogosto pomeni zabavo. V sebi skriva predvsem druženje, osebnostno rast, gotovo pa tudi pridobivanje novih veščin, poglabljanje in nadgrajevanje v šoli pridobljenega znanja. Ker se otroci za te dejavnosti odločajo izključno zaradi svojega interesa in so tako za delo notranje motivirani, ne potrebujejo posebnih spodbud za delo v skupini.
V	letošnjem šolskem letu smo v otroški gledališki dejavnosti pripravili kar štiri predstave: Sneguljčica in palčki, Žoga išče prijatelja, Iščemo, iščemo sonce ter lutkovno predstavo Smetka in Koško končno pomagata naravi. S predstavami smo se udeležili srečanj gledaliških in lutkovnih skupin ter se uvrstili tudi na regijsko srečanje lutkovnih skupin v Slovensko Bistrico. Srečanja tovrstnih skupin pomenijo predvsem izmenjavo izkušenj. Ne gre za neko tekmovalnost, čeprav nas vseeno skušajo primerjati. Pomeni le možnost, da se otroci skupaj z mentorji in njihovimi sodelavci lahko dokažejo. Enkrat je to namenjeno eni skupini, drugič drugi. Vsi pa smo zmagovalci, saj smo s skupnimi močmi občinstvu podarili za igro pomembno sporočilo. Ob tej priložnosti, bi se rada zahvalila vsem, ki ste z nami potrpežljivi, nam stojite ob strani in nas spodbujate; staršem, da vam ni pretežko pripeljati otroke in priti po njih, učiteljem, ki razume-
Pogovor z gospo Vido Toš
1.	Kaj vas je spodbudilo za delo v KUD?
Ko sem prišla v Vitomarce so me
ljudje lepo sprejeli in mi pomagali. To mi je dalo navdih za delo.
2.	Kdaj ste začeli delovati v KUD in katere aktivnosti ste vodili? Najprej leta 1960 sem bila knjižničarka, leta 1975 pa sem prevzela tamburaše. Leta 1977 smo ustanovili Mešani pevski zbor in kasneje sem postala predsednica društva. To delo sem opravljala 20 let.
3.	V kateri letih ste vodili pevski zbor in tamburaše?
To je bilo od leta 1977 do leta 2001.
4.	Katera je bila vaša najuspešnejša naloga v KUD?
Moje najuspešnejše delo je bila organizacija gradnje prizidka ob gasilski dvorani. Prej je bila dvorana v bivši cerkveni preši. Obenem sem vodila pevski zbor, dekliški pevski zbor in tamburaše. Z možem sva finančna sredstva pridobljena za plačilo v sekcijah, prispevala k izgradnji prizidka odra in pododrja.
5.	Kdaj ste nehali z delom v KUD?
Pri 63 - ih letih.
6.	Katera dejavnost vam je ostala v najlepšem spominu? Pogrešam tamburaše. Vse dejavnosti so mi bile všeč.
Novice občine Sv. Andraž
21
šola/vrtec
7. Vam je bilo kdaj žal, da ste se odločili za to pot? Ne, nikoli.
Pogovor z go. Vido Toš.
Pogovor z gospo Mimo Kocuvan
1.	Kaj vas je spodbudilo k igranju? Že v družini smo imeli veselje do igranja.
2.	Pri katerih letih in kdaj ste začeli igrati? Katerega leta je to bilo? Bila sem stara 17 let, sezona 1973-1974 leta. Prva igra, ki sem jo igrala je bila Sveti plamen, bila je drama.
3.	V katerih igrah ste igrali in katera vam je bila najbolj všeč? Igrala sem v veliko igrah: Sveti plamen, Čaj za dve, Na straži, Gugalnik in drugih. Najbolj mi je bila všeč igra Kastelika.
4.	Ste kakšno igro napisali sami? Ne.
5.	Porabite veliko časa pri učenju vloge?
Ne.
6.	Na kolikih predstavah ste že igrali?
Igrala sem že na veliko predstavah.
7.	Vam kdaj katera vloga ni bila všeč in bi jo hoteli zamenjati?
Ja, kakšna mi ni bila všeč, ampak igraš tisto, ki ti jo režiser nameni.
8.	Ste si lahko kdaj zamenjali oz. izbrali vlogo?
Ne, ker je to bilo režiserjevo delo.
9.	Ste v kateri vlogi bili že kakšna žival?
Mima Kocuvan in Milan Ja, v 5. razredu sem bila volk.
10.	Katerih režiserjev se spominjate pred Milanom Černelom?
To so bili Peter Malec, Boris Toš, Franček Toš, Valerija Toš Ilešič.
11.	Ste kdaj hoteli izstopiti od igranja?
Ne nikoli, razen takrat ko sem bila noseča.
12.	Se je kdaj zgodilo da gledalcem igra ni bila všeč?
Večini so bile igre všeč.
13.	Katere vloge ste že igrali? Mater, ženo, ljubico, zdravnico, modno kreatorko, gospodinjsko pomočnico in še polno drugih.
14.	Ste kdaj igrali glavno vlogo?Če ste jo- v kateri predstavi? Glavno vlogo sem igrala v igri Kastelika,Vdova Rošlinka, Čaj za dve.
15.	Koliko ste bili stari ko ste igrali vašo najljubšo vlogo?
Stara sem bila 50 let igrala pa sem v igri Čaj za dve.
16.	Kaj ste igrali nekoč in danes? Kaj vam je bilo bolj všeč?
Nekoč smo igrali drame, danes pa komedije. Bolj všeč so mi drame.
17.	Kje ste igrali nekoč, kje pa danes? Nekoč smo igrali samo v okoliških krajih in v Ptujskem gledališču, danes pa tudi v tujini.
Černel z mladimi novinarji.
18. Ste zadovoljni, da ste se odločili za igranje?
Ja in nikoli mi ni bilo žal, da sem se odločila za igranje.
Pogovor z g. Milanom Černelom
1.Kdaj	ste začeli igrati v gledaliških predstavah? Koliko ste bili takrat stari?
Leta 1984, star sem bil 15 let.
2.	Kdo vas je navdušil za igranje? Rad sem gledal predstave in starejša sestra je bila šepetalka.
3.	Kdaj ste začeli delati v KUD? To je bilo leta 1980 v skupini tam-burašev.
4.Kako	dolgo ste že vodja KUD? Vodja sem 12 let.
5.	Kaj vam pomeni igranje v predstavah?
Pomeni mi sprostitev, veselje, zadovoljstvo in druženje s prijatelji.
6.	Katera je vam najljubša predstava, v kateri ste igrali in bili istočasno tudi režiser?
To sta bili predstavi Čaj za dve in Moški padajo z neba.
7.	Ali je težko biti režiser in igralec hkrati?
Zelo, saj moraš paziti, kako boš odigral svojo vlogo in hkrati nadzoruješ
22 ■- številka izdaje 37 • april 2011
šola/vrtec
celotno skupino.
8.	Ali ste bili kdaj nezadovoljni s katero od svojih vlog oz. predstav? S predstavami sem bil zadovoljen, v svoji igralski karieri pa sem odigral dve vlogi s katerima nisem bil zadovoljen.
9.	Približno koliko časa porabite, da se naučite eno vlogo?
Časa ne merim, približno 10 do 15 vaj pa zadostuje, da se pripravimo.
10.	Ali ste kdaj zavidali vlogo kateremu od svojih soigralcev?
Ne.
11.	Ali ste katerokoli predstavo v kateri ste igrali, po vašem mnenju odigrali napačno?
Ja, v začetku mojega igranja in ko sem nastopal v ptujskem gledališču, ko sem nastopal v dramah.
12.	S katerimi režiserji ste že sodelovali?
To so bili režiserji: ga. Vida Toš, ga. Valerija Ilešič Toš, ga. Branka Beze-ljak in g. Franc Toš.
13.	In kakšni so vaši načrti za naprej?
Na oder postaviti čim več predstav, ki bodo navdušile gledalce in v katerih bomo skupaj z mojimi gledališkimi prijatelji tudi uživali.
Pogovor z g. Francem Tošem
1.	Kakšni so vaši začetki v dramski skupini? Kdo vas je navdušil?
Že kot otrok sem hodil gledat iger na vaški oder. Prva igra, ki sem si jo ogledal je imela naslov Kovarstvo in ljubezen in že tista me je zelo navdušila.
2.	Kdaj in v kateri igri ste prvič igrali?
To je bilo leta 1952 ali 1953 v igri Če se ženski jezik ne suče.
3.	Kdaj ste postali režiser v domači gledališki skupini?
Režirati sem začel okrog 1986. leta. Prva igra je bila igra Toneta Partljiča Ščuka da te kap.
4.	Koliko iger sta režirali? Kakšne igre ste izbirali?
Vsako leto smo pripravili po eno
igro. Največ smo izbirali komedije.
5.	Kako ste se znašli pri izdelavi scene in kostumov?
Pri izdelavi scene so nam pomagali različni ljubitelji kulture. Kostume pa smo izbirali po navodilih avtorja.
6.	Kako dolgo ste se pripravljali na posamezno igro, kako pogosto ste imeli vaje?
Po navadi smo se pripravljali približno dva meseca, vaje smo imeli običajno dvakrat tedensko.
7.	Ali ste brez težav našli primerne igralce?
Na začetku je bilo težko, ko pa sem že bolj poznal igralce pa je bilo lažje.
8.	Katera igra vam je ostala najbolj v spominu kot režiserju in/ali igralcu? Kot igralcu mi je najbolj ostala v spominu Miklova Zala, kot režiserju pa Štajerc v Ljubljani.
9.	Kje in kolikokrat ste običajno nastopali s posamezno igro?
S posamezno igro smo nastopali do 20 - krat. Nastopali smo po vseh okoliških krajih in tudi izven, v Savinjski dolini, Svečini in drugod.
10.	Se spomnite kakšnega posebej zanimivega dogodka s samih vaj ali nastopov?
Ja nastopov Miklove Zale, ko se nam je v Dornavi podrl oder.
11.	Kaj je bila za vaš trud in vloženo delo v igre največja nagrada? Največja nagrada je bila, če je bila igra dobro obiskana in so bili gledalci zadovoljni.
12.	Ali kaj pogrešate to delo, imate morda željo, da bi postavili na oder še kakšno igro?
Zdaj, ko so že mladi začeli nimam več želje. Rad pa obiščem njihove predstave.
Pogovor z g. Francem Toš.
Intervjuje so izvedli učenci literarno novinarskega krožka (Nadja Ilešič, Tjaša Kocmut, Viktorija in David Pa-vlas) pod vodstvom mentorice Milene Zagoršek.
Prispevki otrok 2. razreda
Pospravljala sem
Ker je mama bolna, sem se odločila, da ji pomagam. Ko sem prišla iz šole sem se preoblekla in pospravila oblačila. Mami sem pomagala pomiti posodo. Pomela sem kuhinjo. Pospravila sem tudi dnevno sobo.
Laura Zorec, 2. b
Materinski dan
25. marca je bil materinski dan. V šoli smo našim mamicam in babicam pripravili proslavo, na kateri smo jim otroci lepo zapeli, zaigrali in zaplesali. Na koncu smo jim podarili lepe rožice. Jaz sem svoji mamici in babici še doma pripravila lepo presenečenje. Naredila sem voščilnici in nabrala zvončke ter jima tako lepo polepšala praznik.
Lara Kramberger, 2. b
Tiana
Moja sestrica je Tiana. Stara je osem mesecev. Ima rjave oči in rjave laske. Zelo rada se igram z njo. Mama ji najrajši obleče roza majčko in vijolične hlačke. Imam jo zelo rada.
Tanja Gavez, 2. b
Astra
Pri moji sestrični Bredi imajo psa Astra. Rad ima ljudi. Boji se mačk. Ko smo enkrat šli k Bredi, se je Astra začel igrati z mačko. Najraje pa se igra z navito miško in žogico. Astra ima najraje Bredo. Kadar zunaj dežuje je Astra zraven svoje mame Arabe-le in atija Reksa.
Sergej Ilešič, 2. b
Novice občine Sv. Andraž
23
šola/vrtec
Zimska šola v naravi, Kope 2011
Prispevki otrok 3. razreda
Umazan gozd
Prijatelji so se zbrali, da bi se igrali v gozdu. Šli so se skrivalnice. Ko so se skrili in jih je tisti, ki je iskal našel, so zagledali velik kup različnih odpadkov. Bili so žalostni. Odločili so se, da bodo gozd počistili. Začeli so odpadke nositi na ekološki otok, kjer so jih presortirali. Ko so ga počistili, so bili zelo veseli, da je bil gozd spet lep in čist.
Blažka Krepša, 3.b
Ptičji prepir
Nekega dne so se otroci sprehajali po gozdu. Zagledali so drevo na katerem je bilo ptičje gnezdo. V njem so bili mladi ptički. Eden od otrok je splezal na drevo. Vzeli so ptičke in jih odnesli domov. Priletela sta starša in opazila, da je gnezdo prazno. Krivila sta drug drugega in se začela prepirati. Ugotovila sta, da so prišli otroci in jih odnesli. Našla sta jih v hiši ob gozdu. Čez nekaj časa so že vsi skupaj bili v svojem gnezdu in jedli semena.
Danny pečar, 3.b
Moj ati
Mojemu atiju je ime Anton. Piše se Čeh. Star je 51 let in po poklicu je zavarovalni zastopnik. Velik je 187 centimetrov in tehta 81 kilogramov. Obraz ima jajčast, lase rjavo sive in oči zelenkaste. Obrvi ima sive, nos pa dolg. Najraje nosi trenirko in čevlje.
Jure čeh, 3.b
Zimska šola v naravi
V ponedeljek, 7. 3. 2011 smo se učenci 5. b in 5. a razreda zbrali pred šolo.
Ko je pred šolo pripeljal avtobus, smo mi 5. b razred dali svoje stvari v avtobus, da smo se lahko peljali v Cerkvenjak po 5. a razred. Ko so dali še oni stvari noter smo se skupaj peljali na Kope, v Lukov dom. Ko smo
prispeli smo dobili sobe,da smo si vse stvari razpakirali. Nato smo šli na kosilo. Ko smo se najedli smo se pripravili na smučanje. Tam smo pokazali kaj znamo, nato so nas razdelili v skupine. Jaz sem šla v 2. skupino v kateri smo imeli vaditelja po imenu Edi. Tam smo se smučali od 14.00 do 16.00, nato smo imeli malico. Po malici smo po 17.00 h imeli popoldanske aktivnosti, ob 19 h pa večerjo. Dogovorili smo se, da bomo ob 22.00 spali. V torek smo zjutraj vstali ob 7.00, da smo se pripravili na zajtrk ob 7.30. Smučali smo se dopoldan in popoldan, vmes pa smo imeli še kosilo in počitek. Zvečer smo imeli še ples v maskah, nazaj smo prišli malo pred večerjo, potem pa spat. V sredo smo se smučali dopoldan. Imeli smo nočno smuko in šli smo na pohod. Imeli smo tudi predavanje o varnosti na smučišču. V četrtek smo se smučali ter tekmovali. Proti večeru smo dobili priznanja in plesali v disku. V petek, zadnji dan smo pospravljali sobe, nato smo se smučali, imeli kosilo in še zadnjič smučali ter se poslovili od vaditeljev. Takoj po tem smo se odpravljali domov. Teden na Kopah mi je bil zelo všeč, ker so se dogajale zanimive stvari. Imeli smo zabavne vaditelje in naučili smo se smučati.
Ana Horvat, 5. b
Intervju z Marijo Vršič
Ker nimam več nobenega dedka in babice, sem se odločila, da bom naredila intervju z Marijo Vršič. Je prijazna gospa iz Smolinc in je moja soseda.
1.	Kdaj in kje ste se rodili ?
Rodila sem se 29. 1. 1948 na domačiji v Smolincih.
2.	Kako ste preživeli svoje otroštvo ? Svoje otroštvo sem preživela v zelo težkih časih. Ker je bila živina pri hiši, sem morala pred odhodom v šolo še na pašo. Ko sem vsa utrujena prišla iz šole, me je že na njivi čakala motika. Med vikendi pa sem morala k sosedom ali sorodnikom pomagat, tako je bilo zelo malo časa za učenje in zabave.
3.	Kako je potekalo vaše šolanje ?
V šolo sem hodila peš, vsaki dan do 10 km, tudi v slabem vremenu dežju pa tudi pozimi v snegu. Moje potrebščine v šoli so bili zvezki in svinčnik, barvice sem si velikokrat izposodila, saj si jih zaradi takratnih časov nisem mogla kupiti. Sedaj imajo otroci za nošenje zvezkov torbe, takrat pa smo imeli košare ali cekre.
4.	Kako ste spoznali svojega moža ? Svojega moža sem spoznala leta 1963, ko sem bila stara 15 let. Prvič sva se srečala, ko je moral pomagati pri prijatelju. Bila je ljubezen na prvi
24 ■
 številka izdaje 37 • april 2011
šola/vrtec
pogled, ker od tistega časa naprej sva bila par.
5.	Kakšno prehrano ste uživali v tistih časih ?
Od ponedeljka pa do sobote smo jedli proseno kašo, koruzno juho, kislo zelje, krompirjevo juho, žgance in fižol. Ob nedeljah ali večjih praznikih je prišlo na mizo tudi meso.
6.	Ali je takrat bilo veliko zabav, ste se jih mogoče udeležili?
Ja, velikokrat je bilo veliko zabav, bolje rečeno veselic. Ko sem bila poročena sem z možem Ivanom in s starši odšla na veselice. Največkrat smo odšli v Vitomarce, tam so se žal starejši občani velikokrat stepli - vzrok je bil alkohol.
7.	Kakšno zvrst glasbe ste najraje poslušali ?
Jaz sem takrat poslušala narodno glasbo in mislim, da smo jo vsi. Saj takrat ni bilo toliko prepoznavnih tujih izvajalcev.
8.	Ali ste takrat že hodili v kino ?
Ja hodila sem v kino, v Videm ob Ščavnici - peš ali pa s kolesom. Včasih sem šla s starši največkrat pa z možem.
9.	Kako je potekalo vaše nadaljno življenje?
Moje nadaljno življenje je bila poroka. Ko sem se poročila je zame bilo čisto drugačno življenje. Mož je opravljal službo v tujini, jaz pa sem gospodinjila doma z štirimi otroci. Sedaj še živijo trije, saj mi je ena hčerka umrla, ko je bila star 2 leti. Tudi moža nimam več.
10. Ali imate kakšne želje? Moja želja je, da bi otroci živeli srečno življenje. Ta želja se mi je seveda tudi uresničila.
In še ena želja se mi je uresničila, ki sem si jo že želela kot otrok, ta pa je bila, da bi dobila dobrega in pridnega moža.
Pogovor vodila: Urška Rižnar, 8.b
Intervju z mojo babico Slavico Bezjak
Naredila sem intervju z mojo babico. Zastavila sem ji deset vprašanj, včasih se rada spominja starih časov in pripoveduje o njih.
1.	Kje in kdaj ste se rodili?
Rodila sem se na Ptuju 14. marca 1950.
2.	Katerega trenutka se najbolj spomnite iz otroštva?
Šest let sem živela pri stari mami, tam je bilo najboljše.
Prišel je dan, ko sem morala v šolo in se preseliti k svojim staršem. To je bil zame velik šok, saj sem bila navajena živeti v Hvaletincih.
3.	Kje ste obiskovali osnovno šolo? Šolo sem obiskovala v Vitomarcih, v prostorih kjer je danes občina.
4.	Kako je potekal pouk nekoč?
V razredu nas je bilo čez trideset učencev, pouk je potekal dopoldan in popoldan. Takrat še ni bilo vodovoda, kot je sedaj in v učilnicah ni bilo niti kurjave. Najhuje je bilo pozimi, ko smo v šolo prišli mokri in premraže-
ni, na poti domov nas je vedno dočakala tudi tema.
5.	Kako ste preživljali praznike? Teh dni smo se še posebej veselili, saj smo se za kratek čas oddahnili od dela. Tudi drugačne jedi smo si pripravljali. Velikokrat pečenega purana ali kokoš, bel kruh, potico in sadni kruh.
6.	Katero opravilo vam ni bilo pri srcu?
Okopavanje na njivi, ker so bile temperature zelo visoke in smo se zelo utrudili. Tega res nisem imela rada.
7.	Katero pa je bilo vaše najljubše delo?
Najraje sem pasla krave, saj sem zraven lahko delala domače nalogo, opazovala naravo in se učila.
8.	Kaj pa počnete sedaj ob prostem času?
Ob prostem času spijem kavo in preberem časopis. Zvečer si ogledam tudi poročila se odpravim na obisk k hčerama in spečem pecivo. 9. Udeležujete se različnih izletov. Kateri se vam je vtisnil najbolj v spomin?
Najbolj všeč mi je bil dvodnevni izlet na Kranjsko Goro in na Vršič ter izlet na Svete Višarje, tam me je očarala narava.
10. Vašo hišo krasijo tudi rože. Katera izmed njih vam je najbolj všeč? Res je, rože imam rada. Najlepša med njimi, pa je vsekakor vrtnica. Tudi okrog hiše in na vrtu jih imam kar nekaj.
Pogovor vodila: Nika Rojko, 8.b
Ekoprojekt v vrtcu Vitomarci
V	letošnjem šolskem letu smo se v našem vrtcu odločili za temo Rastline in živali mojega kraja skozi letne čase s področja Zgodnje naravoslovje. Poudarek smo dali spoznavanju sadovnjakov in jabolk, ter skrbi za živali v zimskem času.
V	začetku meseca oktobra smo obiskali bližnji sadovnjak, kjer smo si
ogledali, kako so delavci obirali jabolka z dreves, ki se imenujejo jablane. V obiranju jabolk pa so se lahko preizkusili tudi naši otroci. Spoznali so vsa potrebna orodja, katera rabimo za obiranje jabolk (vedra, veliki zabojniki, lestev...). Nekaj jabolk smo si nabrali v vrečo in jih odnesli v vrtec ter se z njimi posladkali. Sadov
Peka jabolčnih mafinov.
Novice občine Sv. Andraž
25
šola/vrtec
Tako smo si tudi mi v vrtcu naredili jabolčni sok, ocvrta jabolka, jabolčni kompot, z gospo knjižničarko Jožico Vršič smo spekli jabolčne mafine. V prazničnih dneh veselega decembra sta nas obiskali gospe Irena in Mili-ka iz Društva gospodinj Vitomarci in smo skupaj spekli še slasten jabolčni štrudelj s cimetom. Vse recepte smo zbrali in zapisali v knjižico, katero smo ob eko dnevu podarili staršem, da bodo tudi sami lahko spekli katero izmed teh jedi iz jabolk. Večkrat pa si privoščimo jabolko, kakor tudi ostalo sadje za prigrizek. Naj drži rek, ki pravi: »Eno jabolko na dan, prežene zdravnika stran!« Kot vsako leto smo tudi letošnje leto v zimskem času namenili pozornost skrbi za živali. V tem času živali težko najdejo hrano, zato smo v našem vrtcu pridno skrbeli za njih, da niso bile lačne. Za ptičke smo poskrbeli tako, da smo ptičje krmilnice oskrbovali in zalagali s ptičjo hrano. Prav tako pa smo naredili tudi ptičje pogače iz govejega loja in različnih semen: sončnic, soje, prosa, koruze. Nato smo te ptičje pogače obesili na drevesa in ob krmilnicah ter opazovali ptičke, kako jedo hrano.
Za gozdne živali smo skupaj z lovcema, g. Mirkom in g. Slavkom iz Lovske družine Vitomarci, ob robu gozda v bližini vrtca postavili že drugo krmišče za fazane, srne in ostale živali. Krmišče smo založili s koruzo, semeni sončnic in se dogovorili, da bomo skupaj skrbeli za njeno založe-nost s hrano. Prav tako smo pridno skrbeli in zalagali tudi naše drugo krmišče v gozdu. Lovca sta nato otrokom še razložila, kako tudi oni skrbijo za živali pozimi in kakšno je njihovo delo, ki ga opravljajo. Sledili smo tudi ciljem in dejavnostim povezanih s temo voda in energija. Otroke smo spodbujali in navajali k razmišljanju o pomenu vode in energije, iskali izvirne ideje za zmanjšanje porabe le-teh ter povečali zavest o varčevanju z vodo in energijo. Zato smo v ta namen naredili oz. narisali oznake za umivalnike v igralnicah in
na WC-jih, katere opozarjajo na zapiranje vode in varčevanje z vodo. Tudi pri električnih stikalih smo narisali oznake, ki opozarjajo na varčevanje z energijo in na ugašanje luči. Izdelali smo plakat na temo voda in energija. Tako so otroci, njihovi starši in ostali obiskovalci vrtca ekološko osveščeni. Ob svetovnem dnevu vode, 22. 3. 2011, smo z otroki delali različne poskuse z vodo (mehurčki v olju, magični prst, razlita voda se vrne v kozarec, (ne)plavajoče jajce, čarobni kozarec in milni mehurčki) in prepevali pesmice o vodi. Nadaljevali smo tudi z različnimi zbiralnimi akcijami v dobrodelne in ostale namene (papir, tetrapak, za-maški, baterije, tonerji in kartuše). Prav tako smo imeli tudi dan za čistilno akcijo. Nadeli smo rokavice in v okolici vrtca in šole pobrali smeti, ki so ležale okrog nje in jih nato odnesli na ekološki otok in jih tam razvrstili v zabojnike.
V prihodnjih toplejših dneh se bomo
Sodelovanje pri zbiralnih akcijah.
odpravili še na travnik in z lupami opazovali travniške živali in rastline. Ob svetovnem dnevu Zemlje so otrokom in staršem učenci iz osnovne šole, pod vodstvom učiteljice Andreje Černel, zaigrali lutkovno igro Smetka in koško končno pomagata naravi.
Koordinatorica eko vrtca Vitomarci, Janja Danko
Na sprehodu v gozdu.
Otroci pri igri.
Postavljanje krmišča za gozdne živali
Fotografije: Janja Danko
26 ■
 številka izdaje 37 • april 2011
župnija
Priprava na Veliko noč
Veroučenci so izdelali presmece.
Priprava na naš največji praznik se prične že s Pepelnico. Na ta dan se prične štiridesetdnevni post (Izraelci so 40 let preko puščave potovali v obljubljeno deželo, Mojzes je bil 40 dni na gori Sinaj, kjer je prejel 10 zapovedi, Jezus se je pred javnim delovanjem 40 dni postil v puščavi). Postni čas nas vabi k molitvi, k udeležbi pri sveti maši, k branju Svetega pisma. Post je tudi čas najrazličnejših zdržkov. Poleg zdržka od mesa, še imamo zdržek od sladkarij, kave, kajenja, alkohola, zdržek od televizije in računalnika. Namesto tega več časa posvetimo bližnjim. V postnem času tudi okrepimo svoja dobra dejanja, kot je na primer pomoč drugim.
Pa poglejmo kako preživljajo post nekateri veroučenci:
V	postnem času ne bom veliko gledala televizije, pomagala bom mami in atu, ubogala bom omo, več se bom učila, hodila bom k maši, vsak večer bom molila, mami bom pomagala kuhati, ne bom tečna in vse bom imela rada. (Laura Toš)
V	postnem času bom redno hodila k sveti maši, več bom molila in pomagala staršem. (Lara Karmberger)
Še bolj intenzivno pa se pripravljamo na veliko noč v velikem tednu.
V	velikem tednu se spominjamo velikih dogodkov, Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Veliki teden sega na vsa pomembna življenjska področja.
Cvetna nedelja: Na ta dan se spominjamo Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem. Na cvetno nedeljo tudi mi spremljamo Jezusa na poti v Jeruzalem, saj je bogoslužje cvetne nedelje združeno s procesijo in blagoslovom »presmecev«. Da bi dogodke velikega tedna spremljali čim bolj doživeto, že na ta dan beremo pri sveti maši poročilo o Jezusovem trpljenju, ki se imenuje pasijon.
Jezus je vedel, da ga čaka trpljenje. Naj bo to vzpodbuda, da tudi mi z Jezusom pogumno stopamo v prihodnost tudi takrat, kadar slutimo, da se bomo morda srečali s trpljenjem.
Veliki četrtek: Dopoldan je v stolnicah slovesna krizmena maša, kjer škof blagoslovi krstno in bolniško olje ter krizmo. Večerna maša pa je spomin zadnje večerje, pri kateri je Jezus postavil kar dva zakramenta: evharistijo in mašniško posvečenje. Po večerji je učencem umil noge in s tem dal novo zapoved ljubezni tudi nam. S to mašo se začenja velikonočno tridnevje.
Veliki četrtek nas nagovarja po služenju iz ljubezni, ki prečiščuje naše odnose in nas postavlja v Kristusovo bližino. Tako bomo močnejši in pogumnejši v sprejemanju pomanjkljivosti in krhkosti življenja, ki jih predstavlja veliki petek.
Veliki petek: To je dan trpljenja, bolečine in umiranja. To je edini dan v življenju Cerkve, ko ni svete maše,
pač pa je namesto nje obred češčenja križa. Dejstvo, da duhovnik posveti hostije za ta dan že en dan prej, nam naznanja, da more človek preživeti veliki petek le v moči velikega četrtka.
Veliki petek nas vzgaja k spoznanju, da so trpljenje, bolečina in smrt sestavina življenja.
Velika sobota: Na veliko soboto se Cerkev ustavi ob božjem grobu in premišljuje njegovo trpljenje in smrt. Na ta dan imamo blagoslov velikonočnih jedil, zvečer pa slovesno mašo, ki se imenuje velikonočna vi-gilija.
Velika sobota nas vodi v hrepenenje in pričakovanje novega življenja.
Velika noč: Kristus je vstal! Kristus je za vse nas vstal od mrtvih in tako premagal smrt ter tudi nam odprl vrata v večno življenje. To je praznik življenja, ki presega čas in prostor, je praznik vstale večnosti. Velika noč je praznik novega življenja.
Novice občine Sv. Andraž
27
župnija
Za konec pa še poglejmo kako se na veliko noč pripravljajo naši prvoob-hajanci.
Na veliko noč se pripravimo tako, da barvamo pirhe in iščemo sladkarije po hiši. Jemo ribe in imamo velikonočni zajtrk. (Jure Čeh)
Na veliki petek jemo ribe. V petek imamo velikonočno delavnico. Na veliko soboto se pripravimo tako, da barvamo pirhe. Pirhe, kruh, hren, čokoladne jajčke, pisanko in meso nese-mo k žegnu. (Blažka Krepša) Na veliki petek jemo ribe. Na ta dan je Jezus umrl. Na veliko noč je Jezus vstal
od mrtvih. (Gabriel Vršič) Na veliki petek jemo ribe. Na veliko soboto barvamo jajčka in jih nesemo k blagoslovu. Na veliko noč gremo k maši. (Anamarija Hauzer)
Blagoslovljene praznike Vam želim!
Katehistinja Dragica Herga
Spoštovani farani in občani župnije Sv. Andraža v Slovenskih goricah Ob velikonočnih praznikih mi dovolite, da se Vas dotakne moja beseda preko vašega občinskega glasila.
Najprej nekaj oznanil pred prazniki.
Velikonočno tridnevje: Veliki četrtek, 21.4. - spomin Jezusove zadnje večerje, obredi in sveta maša ob 17 uri.
Veliki petek, 22.4. - spomin Jezusove smrti na križu, obredi velikonočnega petka ob 17 uri.
Velika sobota, 23.4. -Jezus v grobu. Cel dan molitve pri božjem grobu.
Blagoslov velikonočnih jedil v cerkvi dopoldan ob 12 uri in popoldan ob 16 uri, velikonočna vigilija ob 17 uri.
Velika noč, 24.4. - Jezusovo vstajenje. Vstajenjska procesija in sveta maša ob 7 uri, ob 9 uri pozna maša.
Bog nikoli ni bil človeku tako blizu, kakor na veliki petek ob treh, takrat se je Božja ljubezen popolnoma darovala človeku.
In človek je v velikonočnem
jutru prejel novo upanje,
smrt ima zadnjo besedo,
in nebesa so
odprta za vse, ki v srcu
nosijo vero v Vstalega!
Ob praznovanju Gospodovega vstajenja,
želim tistega veselja, ki so ga doživeli učenci ob odprtem grobu,
želim tistega miru, ki ga lahko prinese le Vstali ZVELIČAR.
In ne nazadnje želim, da bi v obhajanju praznikov Velike noči, v srcu začutili Gospodove besede: »Jaz sem z vami vse dni!«
»Vesela aleluja!« To Vam iz srca želi Vaš dušni pastir Jožef Rajnar.
28
številka izdaje 37 • april 2011
ostali prispevki
Strojni krožek »Posestnik« Ptuj
Letna konferenca 2011
Strojni krožek Posestnik je 11. februarja, v gostišču Rajh v Dražencih, organiziral in uspešno izvedel letošnjo redno letno konferenco. Kot vedno, so tudi ob tej priložnosti medse sprejeli nekaj novih članov, le-ti pa bodo s članstvom med drugim lahko deležni mnogih popustov v trgovinah s kmetijsko mehanizacijo in nadomestnimi deli, repromateriala. V uradnem delu dogodka so najprej pregledali poslovanje in delovanje krožka v preteklem letu, nosilci posameznih funkcij pa so podali svoja poročila. Predsednik SK Posestnik, g. Anton Zemljak ugotavlja, da so tudi v preteklem letu uspeli realizirati zastavljeni plan in obseg dela, enako pa si želi tudi za leto, ki je pred nami. Izpostavil je načrtovanje in izvedbo izobraževanja za voznike viličarjev in opravljanje izrednih prevozov v kmetijstvu. Izvesti nameravajo tudi tečaj za varno delo v gozdu, za uporabo motorne žage, saj statistika kaže, da je kljub visoki stopnji osveščanja nesreč pri delu v gozdu še vedno preveč. Med načrtovanimi projekti za letošnje leto je še udeležba na tekmovanju v oranju, ki se bo letos predvidoma odvijalo na ptujskem območju. Izvesti želijo tudi dve strokovni ekskurziji v sodelovanju s poslovnimi partnerji, kjer bi si po že ustaljeni metodi ponovno ogledali kak zanimiv obrat, tovarno ali demonstracijo uporabe kakega sklopa ali posamične, specialne kmetijske mehanizacije. Izvedba in udeležba na strokovnih dogodkih je po besedah Zemljaka v zadnjem obdobju uspevala zelo dobro, saj so v ta namen združili moči v sodelovanju z več interesnimi in stanovskimi združenji (govedorejsko društvo, združenje rejcev prašičev, društvo podeželske mladine, strojni krožki z drugih območij...). Medse so povabili tudi predstavnike, lokal-
ne zastopnike in funkcionarje KGZS (g. Milan Unuk in Milan Strmšek), predsednike strojnih krožkov, s katerimi dobro sodelujejo (Žetalanec, Dravsko polje, Ormož...), ter različnih podjetij (Kmetijstvo Polanec, g. Franc Planinšek, Syngenta, g. Janko Petrovič, Inter export - demonstracije kmetijske mehanizacije.). Besedo so dobili še drugi vabljeni gostje, ki na kakršenkoli način sodelujejo s strojnim krožkom. Predsednik sledi tudi dobri ideji, da se vsako leto avditoriju podrobneje predstavi kako podjetje. Letos je repertoar podjetja Pinus predstavila ga. Ana Ramšak. Iz njene predstavitve gre izpostaviti morda uspešno F4 kombinacijo, pri čemer gre za štiri sinergično delujoče pripravke in sicer, s talnim delovanjem Frontier in Stomp, ter s foliar-nim delovanjem Motivell in Cambio, pri čemer svetujejo uporabo močila Break Thru. Gre za učinkovit paket sredstev, ki po besedah predstavnice podjetja žanje dobre uspehe v tujini, pod okriljem podjetja BASF. Morda gre poudariti, da bo podjetje Pinus pripravek Cambio v kratkem nadomestilo s pripravkom Arrat, katerega uporaba bo primerna tudi v žitih in sicer do fenofaze razraščanja, saj
je žito npr. v fazi bilčenja zelo občutljivo na herbicide. Priporočena je uporaba do začetka aprila, začetek uporabe pa, ko bo dnevna temperatura vsaj tri ure na 5° C. Pripravek na trgu bo v embalaži 800 g (za štiri hektarje) in 200 g (za en hektar). Letno konferenco so udeleženci zaključili v družabnem delu, ob večerji, ob intenzivnih debatah, pretoku izkušenj in informacij, ki se tičejo kmetijstva v zadnjem obdobju. Ne glede na zelo nezavidljiv položaj kmetijstva, gledano tudi ali predvsem z vidika stopnje samooskrbe naše države s hrano je čutiti dejstvo, da se okoli tega pojavlja in razvija vedno več javnih debat in ugotovitev v različnih relacijah, nivojih in z različnimi akterji v pre-hranski verigi. Četudi je plod takega početja le osveščanje in ozaveščanje celotne populacije v RS, je tudi to nekaj, morda droben, a nič manj pomemben kamenček v mozaiku spoznanja situacije, ki se nas (zelo!) tiče prav vseh, ne glede na status, poreklo ali kak drug parameter merjenja in definiranja naše družbe tu in zdaj.
Besedilo in foto: Jože Murko, KGZS, Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba
Novice občine Sv. Andraž
29
ostali prispevki
Razstava fotografij Srdana Mohoriča v ptujski knjižnici
V	Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju smo 28. oktobra letos odprli razstavo fotografij Srdana Mohoriča z naslovom Zazrt v staro podobo. Trideset izbranih fotografij pripoveduje zgodbo o Malem gradu ter o utripu knjižnice, ki naseljuje njegove prostore. Po koncu razstave bodo fotografije dobile svoja stalna mesta na stopniščih in sobanah osrednje knjižnične stavbe.
Razstava je plod sodelovanja med knjižnico in ptujskim fotografom Sr-danom Mohoričem, ki je med poznavalci fotografije poznan predvsem kot eden od ustanoviteljev in prvi ter dolgoletni predsednik Foto kino kluba DPD Svoboda Ptuj. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja si je Srdan Mohorič ustvaril ime kot amaterski fotograf, značilnost njegovih fotografij pa je zamegljenost prizorov, s čemer je avtor želel zabeležiti gibanje. Posebno pozornost so vzbudile njegove črno-bele fotografije s prizori kurentova-nja (1976) ter seriji Podhodi (1978) in Sejem (1980), ki sta bili nagrajeni na vsejugoslovanskih fotografskih razstavah na Ptuju. Med svoje največje uspehe na področju razstavne fotografije pa Srdan Mohorič šteje dodelitev naslova amaterja I. razreda.
V	zadnjih letih se nam je predstavil s samostojno razstavo barvnih fotografij z naslovom Planet aluminij, v
katerih odkriva lepoto bližnjih posnetkov izdelkov iz aluminija. V sodelovanju s knjižnico pa je nastala popolnoma drugačna serija fotografij, v kateri so osrednje teme knjižnica, knjige, knjižničarji in bralci, obiskovalci ter gostje knjižnice. Fotograf, ki ga je očarala prenovljena podoba Malega gradu ter življenje v njem, je v fotografije ujel podobe različnih prireditev in dogodkov, pa tudi živahni vsakdanji utrip. Na prvem posnetku vidimo pogled na Mali grad kot del mestne vedute, nato pa nas fotograf korak za korakom popelje skozi dvorišče in v notranjost knjižnice, med knjige in ljudi. Posebej zanimivi so prizori iz velike dvorane, kjer se odvijajo literarni večeri z zanimivimi
gosti. S fotografom lahko pokukamo še med strani knjižnih dragocenosti, s katerimi se ponaša knjižnica, ter se z bibliobusom odpeljemo med bralce v ptujsko okolico .
Ob razstavi je izšel tudi spremni katalog z istoimenskim naslovom. Pri izboru fotografij je avtorju pomagal mojster fotografije Stojan Kerbler, osrednje besedilo k fotografijam v katalogu pa je napisala dr. Marjeta Ciglenečki.
Razstava in katalog sta nastala v želji, da bi vam knjižnico še bolj približali in jo predstavili kot prostor druženja za vse generacije. Naj bo ogled razstave fotografij Srdana Mohoriča razlog več za obisk knjižnice.
Mira Petrovič
S kolesi ob Dravi in po slovenskih goricah
V okviru društva LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah - se izvaja projekt s katerim želimo vzpostavit kolesarsko povezavo med devetimi občinami. Projekt vključuje 3-5 kulturnih znamenitosti v posamezni občini. Vključena je naravna dediščina ob poti. Vzporedno s projektom bodo navedeni tudi
ponudniki gostinskih in podobnih storitev po občinah. Glavna Kolesarska pot poteka po celotnem območju LAS-a. Izrisane bodo krajše kolesarske poti, ki bodo potekale znotraj posamezne občine. V vsaki občini bo stala predstavitvena tabla celotne kolesarke poti vključno z potjo po do-tični občini. Na tabli bo poudarjena
tako imenovana občinska kolesarska pot in glavne kulturne in naravne znamenitosti posamezne občine. Kolesarska pot bo označena s tablami. Preko lokalnih športnih društev bomo poskusili tej poti vdihniti življenje.
Skupna vrednost projekta znaša: 106.000,00 €, LEADER sredstva
30 ■
	številka izdaje 38 • december 2011
ostali prispevki
30.000,00 €, sredstva vseh 9 občin: 76.000,00 €. Sodelujoče občine: Destrnik, Dornava, Hajdina, Jur-šinci, Kidričevo, Markovci, MO Ptuj, Sv. Andraž, Trnovska vas.
Za LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, Mojca Metličar
Kolesarska pot po Občini Sv. Andraž v Slov. goricah
Otrokova samopodoba
Ko bi bila moja podoba o meni lahko drugačna. Ko bi imela moč, da bi izbrisala vse kar vem o sebi, kakšna bi si želela postati? In kdo bi bila? Še vedno jaz?
Starši močno vplivamo na podobo svojih otrok. Otroci se gledajo skozi naše oči. Mnogo let bo preteklo, preden se bodo zavedli, da naše besede, izreki, sodbe o njih niso bili vedno realni. Da smo tu in tam izrekli kakšno besedo le zato, ker smo bili preutrujeni, da bi razmislili o njenem pomenu. Da smo spregledali njihove resnične sposobnosti, potenciale. Da smo prezrli njihova najgloblja hotenja.
Šele sredi svojih dvajsetih let posameznik dobi bolj jasen vpogled v svoje življenje. Kdo je, kaj si želi postati in kako se je do nedavnega odvijalo njegovo življenje. Skoraj toliko časa pa imamo tudi starši, da položimo ustrezne temelje za razvoj pozitivne in odprte samopodobe.
Moč besed in predalčkanje
Otrok odrašča, na svoj način prehaja razvojne faze. Opazujemo ga, spodbujamo, popravljamo, ocenjujemo in primerjamo. Skorajda dnevno delamo zaključke, kakšen pravzaprav
je naš otrok in kaj se obeta, da bo iz njega postalo. Če delamo vse to si lahko čestitamo, smo namreč eni izmed pozornih staršev, ki jim otrokov razvoj veliko pomeni. Pa vendarle previdno z BESEDAMI! »Naš je pa tako sramežljiv, veš ... « »Naša Mina je pa tako prebrisana, da to svet ni videl. Veš kaj mi je zadnjič ušpičila ... «
Ali pa vključujemo otroka v svoje opisovanje in poudarjamo: »Povej babici kaj si zadnjič ušpičil, ti lump ti ... «
»Kar povej Miha, kako nerodno ti je bilo pri zdravniku ... « Kako hitro nas zanese, da pred sorodniki in prijatelji pokomentiramo svojega otroka. Govorimo in razlagamo - predalčkamo svojega otroke med »lumpe«, »sramežljivce« in se sploh ne zavedamo, da mu postavljamo neprimerne temelje za razvoj pozitivne in odprte samopodobe. Spomnite se ene svojih slabših lastnosti ( npr. nerodnost ). Kdo iz vašega otroštva vam je vedno znova zatrjeval da ste nerodni. Pomislite: ste prav zares ekstremno neroden človek, ali je to le ena tistih lastnosti, ki so vam jo pripisali v otroštvu. Imate zaradi te lastnosti boljše ali slabše mnenje o sebi?
Ko vas bo naslednjič kdo od znancev vprašal; ''Kaj pa vaš Janezek, kakšen je pa on?
Mu mirno odgovorite: ''Zelo zanimiv otrok!''
Ne boste se zlagali, prav vsi otroci so izredno zanimiva bitjeca. Imejmo jih radi!
Odprta in sprejeta podoba
Podobo o sebi si oblikujemo s pomočjo drugih, ki nam sporočajo, kaj si mislijo o nas in na ta način umeščajo naše subjektivne zaznave v širši okvir, ki postavlja meje našemu jazu. Otroci radi poslušajo »zgodbe« o sebi. Kot da bi nas njihove oči spraševale; ''Kdo sem jaz, kakšen sem, povej mi prosim, saj sam ne vem!'' Otroci rabijo pomoč pri odkrivanju samega sebe in oblikovanju svoje podobe. Kar ne pomeni, da jim natančno pripovedujemo, kakšni so in kakšni naj bodo. Pripovedujmo jim raje o sprejemljivem vedenju, pozitivnih lastnostih ljudi, ki so v naši bližini. Nato pa dopustimo, da si sami izberejo, komu bi bili radi podobni. Tako bodo izhajali iz sebe. Otrok se bo skozi celo svoje otroštvo in tudi v odraslosti spraševal »Kdo
Novice občine Sv. Andraž
31
ostali prispevki
je«. Pomagajmo mu poiskati odgovor. Ves čas pa se zavedajmo, da odgovora ne poznamo mi, temveč le on sam. Naša naloga je le, da njegovo dušo pustimo dovolj odprto, dovolj svobodno, dovolj čisto in pozitivno naravnano, da bo lahko z obilico notranje moči prišla do odgovora. Ne polnimo ga z neprimernimi opisi in ne ustvarjajmo mu dokončne slike o tem, kdo je. Sploh pa ne slike, ki je nastala le v naši glavi. Bodimo tenkočutni.
Tenkočutni starši
Tenkočutnost je vrlina preseganja lastnega ega, lastnih želja in strahov ter sposobnost natančnega opazovanja, analiziranja, intuitivnega čutenja svojih otrok. Sliši se zapleteno in prav tako tudi je. Da bi zaznavali resnične potrebe in notranje doživljanje svojega otroka si starši lahko pomagamo na več načinov:
-	s kvalitetnim komuniciranjem ( odprto komunikacijo, aktivnim poslušanjem in zmernim govorjenjem );
-	zaupanjem ( v otroka, življenje, svoje in otrokove sposobnosti ).
Korenine in različnost
Obkroženi smo z mnogimi različnimi ljudmi, tako sorodniki kot prijatelji. Med njimi je prav gotovo kar nekaj takih, ki jih občudujemo. Njihovo celotno osebnost ali pa kakšno specifično značajsko lastnost. Pripovedujmo otrokom
Klop -
Klopi spadajo med pripadnike reda pršic. Razširjeni so na zaraščenih površinah, visokih travah z grmovjem, na robovih jas in v gozdni podrasti, so raj za širjenje teh krvosesnih zaje-davcev. Klopi so aktivni od pomladi do pozne jeseni. Gostitelji so najpogosteje mali gozdni sesalci in ptiči, lahko pa tudi večje živali. Človek je le naključni gostitelj.
V Sloveniji je ta bolezen poznana že od sredine prejšnjega stoletja. Ob-
o teh ljudeh. Družimo se z njimi. Ogledujmo si fotografije v albumu in pripovedujmo si o svojih sorodnikih. To so naše korenine. Potrebujemo jih, za rast in razvoj. Otrok bo tako dobil prepotreben občutek pripadnosti in v njem bo odzvanjalo pomembno sporočilo: Nisem sam! Mnogo ljudi je okrog mene. Nekaterim sem zelo podoben. Drugim ne. Pa vendarle sem del širokega kroga različnih ljudi. Dopolnimo vrednote - svoje in družinske
Vsaka družina ima svoje posebne vrednote, ki povezujejo tako partnerja kot kasneje njune otroke in celotno družino. Tako poznamo športne družine, umetniške, avanturistične in še bi lahko razvrščali. Način življenja, izbira dejavnosti ki se odvijajo v družini je ogrodje posameznikovi identiteti. Znotraj takšnih in drugačnih družin odraščamo. Si oblikujemo svoj pogled na svet. Vrednotimo kaj je v življenju pomembno, kaj malo manj. Če imamo srečo, čutimo te vrednote kot del sebe, saj potrjujejo naša notranja hotenja in skoznje zadovoljujemo svoje potrebe. Šele z leti pa mnogi najdemo svoj smisel življenja zunaj okvira družinskih vrednot. Tedaj se spomnimo skritih otroških sanj, ki si jih
močja, kjer so klopi najbolj razširjeni segajo od Jesenic, čez Škofjo Loko, Postojno do Kočevja, nato proti Litiji, preko Zidanega mosta, mimo Celja in Šentjurja, ljubljanska in celjska kotlina ter njuno nižje hribovito obrobje. Število obolelih je največje na območju vzdolž
rek Save, Kamniške Bistrice in Savinje ter na obronkih Pohorskega hribovja.
Bolezen se pojavi 10 do 20 dni po
nismo upali zaupati nikomur, saj so bile tako posebne in nenavadne za našo družino.
Poskusite se spomniti kakšne vaše posebne sposobnosti, ki ste jo razvili šele v odraslosti. Pomislite; kako to, da je niste razvili že prej, ko pa vendarle čutite, da je del vašega pravega jaza. Občudujmo svojega otroka ... .ki je tako drugačen od nas, tako svoj.
Otroci nam niso vedno podobni po temperamentu in kasneje značaju. Lahko smo si tako zelo različni, da to drugačnost ne le ne razumemo, ampak tudi zavračamo. Otrok to občuti in otroka to boli. Kot bi kričalo iz njega: ''Vem da nisem dovolj dober, a imejte me vsaj radi!'' Družina je tista, ki postavi temelje samopodobi. Podoba o sebi se dopolnjuje in širi skozi življenje. Izkušnje iz preteklosti se zlivajo s sedanjim življenjem in posameznikova identiteta postaja vse globlja in bolj kompleksna. A njeno bistvo, njen temelj, leži v daljni preteklosti. V času, ko smo bili majhni, brezskrbni, odprti in pripravljeni biti vse!
Mateja Gavez Vodja vrtca Vitomarci,
ugrizu klopa. V Slovenji oboli letno med 70 in 330 oseb. Klopi prenašajo precej bolezni, najpogostejši sta borelioza in klopni meningitis.
Borelioza je bolezen, ki pri človeku prizadene več organskih sistemov. Rdečina je prva faza bolezni in je edina takojšnja značilna bolezenska sprememba, ki pa se izrazi samo pri približno 60% okuženih. Drugi bolezenski znaki, ki se lahko pojavijo,
skriti prenašalec bolezni
32 ■
	številka izdaje 38 • december 2011
ostali prispevki
so vročina, močno potenje, vrtoglavica, glavobol, bolečine v mišicah in izrazita utrujenost. Rdečina se lahko pojavi v roku do enega meseca po klopovem ugrizu, običajno na mestu ugriza. Lahko pa se pojavi celo na drugem delu telesa, kjer klop sploh ni bil prisesan. Koža je najprej rdeča. Rdečina začne v sredini bledeti, robovi pa ostanejo rdeči in se širijo. Zelo pomembno je, da ne spregledamo značilnega rdečega madeža. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni je ključnega pomena, saj je zdravljenje najbolj uspešno v začetni fazi. Pri ne-zdravljenih primerih se lahko bolezen kasneje izrazi v zgodnjih in poznih bolezenskih spremembah. Zgodnje bolezenske spremembe se pojavijo nekaj mesecev do eno leto po ugrizu okuženega klopa kot vnetje osrčnika, vnetje sklepov ter obolenje mišic. Pozne spremembe se pojavijo eno leto ali celo več let po okužbi, najpogosteje pri nezdravljenih bolnikih. Kažejo se kot kronična vnetja kože, sklepov in živčevja. Vsi omenjeni bolezenski znaki pa niso pravilo, saj okužba pogosto poteka neznačilno. Vsekakor je najpomembneje, da si zapomnimo, kdaj nas je klop ugriznil, in da smo
po ugrizu še nekaj tednov pozorni na morebitne bolezenske znake okužbe. Klopni meningoencefalitis je virusno obolenje možganske ovojnice in osrednjega živčevja. Ko virus vdre v telo, je bolezenske znake mogoče zgolj omiliti in bolezen pozdraviti. Na mestu ugriza praviloma ni opaznih sprememb na koži, bolezen pa običajno poteka v dveh fazah. Prvo fazo, ki se začne približno 7 dni po ugrizu, navadno spremljajo slabo počutje, bolečine v mišicah in glavobol. Bolezenski znaki za nekaj dni do tri tedne ponehajo. Sledi druga faza obolenja s povišano telesno temperaturo in hudim glavobolom, možna je celo nezavest. Obolenje lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost in zmanjšana zbranost.
Kako se zaščitimo
Priporočljivo je, da se pred odhodom v gozd zaščitimo. Najbolje je, če se oblečemo v oblačila iz gladkih materialov, poskrbimo, da je čim več kože pokrite. Oblačila naj bodo svetla, da klopa prej opazimo. Za zaščito telesa so na voljo razni pripravki, ki se dobijo v lekarni in odganjajo klope. Ko se vrnemo domov, si natačno pre-
gledamo telo, se oprhamo ter preoblečemo.
Če pri telesnem pregledu opazimo klopa, ga čim prej previdno in pravilno odstranimo, saj s tem zmanjšamo možnost okužbe.
Najboljša zaščita pred boleznijo pa je cepljenje. Potrebno je 3 - kratno cepljenje. Prvič (v zimskih mesecih) in drugič se običajno cepi v razmiku enega meseca, tretji odmerek pa se ponovi čez 6 do 9 mesecev. Pomembno je, da dobimo dva odmerka cepiva. Na ta način dosežemo, da smo takrat, ko nastopi sezona klopov, že ustrezno zaščiteni. Imunost se obnavlja vsakih 5 let z enim odmerkom cepiva.
Vir:
http://www.bolezen.si/ostale-zdra-vstvene-teme/cepljenje/2078-ceplje-nje-proti-klopnemu-meningitisu, 17.04.2011
http://www.drustvo-bisernica.si/me-ningitis.htm, 17.04.2011 http://www.pomurske-lekarne.si/si/ index.cfm?id=2533, 17.04.2011
Andreja Vršič, diplomirana medicinska sestra
kronika kraja
občinska kronika Od 2.9.2010 do 19.4.2011
Pridružili so se nam novi občani:
Taja - Dolinar Patriciji, Vitomarci 5 a Pia - Podgoršek Jožici, Drbetinci 50 Tomaž - Kokol Marti, Hvaletinci 9 Mia - Heinisch Dušanki, Hvaletinci 21 Jaka - Hojnik Ivici, Novinci 2 Alina - Gavez Alenki, Novinci 11
Od nas so se za vedno poslovili:
Ribič Rudolf, Novinci 4, rojen 02.04.1928 Perkovič Marjeta, Vitomarci 70, rojena 17.02.1912 Kocuvan Frančišek, Hvaletinci 11, rojen 08.09.1950 Šalamun Marija, Slavšina 8, rojena 22.01.1917 Kuri Štefan, Drbetinci 32, rojen 05.12.1933 Emeršič Janez, Slavšina 17, rojen 22.12.1931 Druzovič Julijana, Drbetinci 13, rojena 10.06.1928 Fridau Bogomil, Drbetinci 48, rojen 04.05.1950 Rotar Alojz, Drbetinci 59, rojen 13.06.1930 Plohi Marija, Slavšina 23, rojena 21.09.1914 Vogrin Jakob, Vitomarci 69, rojen 26.07.1929 Čuček Janez, Vitomarci 18, rojen 18.07.1928
Novice občine Sv. Andraž
33
kronika kraja
dediščine - mreža podeželskih muzejev
Drage po obnovi.
Obnova kulturne
V okviru LAS smo lani bili uspešni z prijavo projekta Obnova kulturne dediščine na območju naše občine. Z projektom bomo revita-lizirali kulturno dediščina našega in širšega območja. Na območju občin Sv. Andraž imamo 3 (tri) kužna znamenja, 3 starejše in kulturno pomembne kapelice, veliko pomembnih mož ne samo na domačem temveč tudi na širšem Slovenskem območju, zbirko starega kmečkega orodja, zbirko kovaškega orodja, zbirko starih fotografij s prikazom življenja nekoč ''Kako smo nekoč živeli''. Vse te kulturne znamenitosti bomo obeležili - ustrezno evidentirali in označili z obeležnimi tablami. Projekt sodi v Mrežo podeželskih muzejev, ki je skupen projekt vseh občin Sp. Podravja in je pod strokovnim vodstvo Pokrajinskega muzeja Ptuj. Glavne aktivnosti projekta:
•	Rekonstrukcija oz. obnova kužnega znamenja na Dragah
•	obeležba kulturne dediščine -obeležne table pred posameznim objektom z razlago kulturne dediščine (zgodovinski opis, čas nastanka, namembnost, lastnik oz.
Kužno znamenje na Drahah-pred obnovo. 34 .-
darovalec objekta ali orodja)
•	izdelava zloženke z navedbami in obrazložitvijo kulturne dediščine
•	Foto-povečava starih fotografij ''Kako smo nekoč živeli'' Objekti kulturne dediščine trenutno niso označeni, kužno znamenje na Dragah pa je propadalo. Za ostale potencialne obiskovalce pa so objekti neprepoznavni. Dva kužna znamenja stojita sredi travnika in je pot do njiju potrebno ustrezno označiti. Z projektom bomo tako označili objekte kulturne dediščine z ustreznimi kulturno-zgodovin-skimi opisi (leto nastanka, na-
številka izdaje 37 • april 2011
membnost, druge značilnosti,.. ) Tako bomo tudi zavarovali in strokovno ovrednotili kulturno dediščino naše občine in kasneje celotnega območja Sp. Podravja ter usklajena njihova raba:
-	Ustvarjena bo delujoča mreža podeželskih muzejev v povezavi z regijsko kulturno in zgodovinski ponudbo
-	Dolgoročno urejene tematske in druge poti na podeželju
-	Izdelano info točke, informacijsko gradivo.
Rezultate projekta bodo lahko uporabljali tako domači občani kot potencialni popotniki sko-
kronika kraja
zi občino, naključni obiskovalci. S tem, ko bodo objekti in orodja obeleženi jih bodo popotniki tudi lahko opazili, si jih ogledali in o zgodovini tega področja tudi kaj prebrali.
Po aktivaciji skupnega projekta Mreža podeželskih muzejev se lahko pričakuje okrepitev obiskov. Vzdrževanje podeželskih muzejev pa se bo vršilo v smislu vsaka občina svoj del, vse pa pod strokovnim vodstvom Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Skupna vrednost projekta je 16.623,00 €, od tega smo pridobili 7.050,00 € nepovratnih evropskih sredstev, preostalih 9.573 € pa bo financirala občina.
Obnova kužnega znamenja na Dragah
V okviru projekta Obnova kulturne dediščine smo kot prvo realizirali obnovo Kužnega znamenja na Dragah.
Znamenje s čokatim spodnjim delom, na katerem je širša hišica s
sedlasto oblikovanimi nišami spada v nepremično sakralno stavbno kulturno dediščino naše občine. Postavljeno je bilo v 19. stoletju. Znamenje stoji na osamljeni legi na Dragah južno od Vitomarcev. Kot je razvidno iz fotografij je znamenje bilo v zelo slabem stanju zato je bilo potrebno obnoviti podstavek, celoten omet in strešno kritino.
Kužno znamenje ČUSEV KRIZ_ Hvaletinci
Pripravila Bernarda Ban
Novice občine Sv. Andraž
35
razvedrilo
Avtor; Kristijan Majer	Mera v slovstvu	Ameriško otočje v severnem delu Pacifika	Ekspert v proučuje človeško spolnost	Igralka Stare	Nemški (Ludwig)	Delavec v knjigoveznici	Glavno meslo Grčije
Ženska, ki se poklicno ukvarja z masažo							
Prvina							
Tek v presledkih							
Prebivalec				Mestece v Dalmaciji Ital. mesto v Benečiji			
Utopil L-V					Kemijski znak za Germani; Nerodnež		
Drugo največje meslo v [talij i							Nagradna križanka
Novice	Občina Sveti A miriti v Slov, goricah	Predmet s katerim se odeneš Olga Tuš					
nagradita križanka	Ostanek pri gorenju Vodna žival s klesti						
Skrajni, ozki del polotoka			Kmečki ;■[ Ipomoček za prevažanje krme Tomaž Srne				ErhaliČ
April, 2011		Znani Ptujski komik (Toš)					
Črn ptič t značilnim ri! menim kljunom				Vitaminska pijača Radenske			
Slovar: ALEUTI - ameriško otočje; RENN - nemški pisatelj
Nagradna križanka
Med reševalci, ki nam boste poslali pravilno rešeno križanko, bomo z žrebom izbrali tri, ki jim bomo podelili nagrade. Nagrade in nagrajenci bodo objavljeni v naslednji številki Novic. Nagrajenci boste dvignili nagrade na občinski upravi. Rešitve skupaj z vašim naslovom pošljite na naslov: Občina Sveti Andraž v Slov. goricah - križanka, Vitomarci 71, 2255 Vitomarci. Upoštevali bomo vse rešitve, ki jih bomo prejeli do ponedeljka, 9. maja 2011.
36 ■
 številka izdaje 37 • april 2011
razvedrilo
Teta si ogleduje malega nečaka in pravi: "Že cel fant od fare si, kmalu boš cel oče. " Mali odgovori: "Ja, tega se tudi mamica boji."
Žena je obiskovala ure petja, doma pa je vadila.
Toda vedno, kadar je vadila petje doma je mož stal na balkonu. "Zakaj vedno stojiš na balkonu, ko jaz vadim petje ???" "Zato, da sosedje ne mislijo da te pretepam !!!"
Mladoporočenca sta stopila iz poročne dvorane.
Otroka, deček in deklica, ki sta opazovala poročni par sta se zabavala,
potem pa je deček predlagal: "No, naj ga prestrašiva?"
"Ja!" se je strinjala deklica in stekla sta k ženinu ter zavpila: "Halo, očka!"
"Mali, koliko je star tvoj očka?"
"Toliko, kot jaz."
"Tukaj nekaj ne bo držalo."
"Seveda bo. Ko sem se jaz rodil, je on šele postal očka."
V dolenjski vasici ima župnik z vsemi ženskami skrit dogovor, da ko se mu želijo izpovedati o prešuštvu, rečejo, da jim je spodrsnilo pri vodnjaku. Čez kakšno leto ga zamenja nov župnik. Ko na spoved pride prva ženska in spregovori o tem,kako ji je spodrsnilo, jo župnik zaskrbljen vpraša: ''A ste se poškodovali?'' ''Nisem'', se nasmehne gospa, ''vse je v redu''.
Potem pridejo na spoved še druge ženske, ki so padle pri vodnjaku. Župnik se odloči, da bo takoj ukrepal glede nevarnosti vodnjaka in se napoti k županu. Ta je seznanjem s skritim geslom zato ga popade smeh: ''Dragi g. župnik, nič ne skrbite, vodnjak ni noben problem.'' Župnik smrtno resno: ''No, vi se kar smejte, tudi vaša žena je že trikrat padla.''
Novice občine Sv. Andraž
37
razvedrilo
Kotiček za male in velike otroke
Medved naredi zabavo, povabil je vse živali tudi stonogo!
Na zabavi so čakali,da pride stonoga.
Ko je postala noč so se zabavali,
ampak bilo je kmalu jutro in odšle so vse živali domov.
Na vratih pozvoni stonoga.
Medved ji odpre in jo vpraša zakaj je ni bilo.
Stonoga pa vpraša medveda, zakaj je na vrata napisal: "Obriši si čevlje
PESMICA O CRKI A ČE NARIŠEŠ STREHO HIŠE, SKORAJ A ŽE PIŠE, NARIŠI ČRTICO VMES, PA SI NAPISAL A ZARES. A
Vinski pregovori
En kozarec je zdravje, dva sta užitek in dobra volja, trije so sramota. (Hipokrat) Po dobrem vinu dobro spiš, kdor dobro spi, ne greši, kdor ne greši pride v nebesa. Torej dobro vino pomaga priti v nebesa. (Shakespeare) Ni seno za goske kot vino ni za norce. (ljudski)
Dopolni manjkajoče črke.
		v Z				
		G			P	
	R		N	C		K
					S	
	C					
Rešitve najdete v naslednji številki Novic.
38 ■- številka izdaje 37 • april 2011
KGnjGKTsoobiskaliobčino in za mamice. iKOstumeisOlesiii otroci sami s ppmSiioivzgoiiteliic in staršev.