Leio vil., stev. 41 yntw«»xv^jji«y Ljubljana, ponedeljek S. oktobra 1934
Cena t Din
upravnistvo. Ljubljana, Knafljeva ulica &. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inaeratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
SL 2. — Telefon ŠL 190. Podružnica Jesenice: 1*11 kolodvoru fit. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiSl dr. Baum-
erartnerja.
Ponedeljska Izdaja
PoneOeijsiui iruaja »jutra« t/.unje vsa V ponedeljek zjutraj. — f* a-roča se posebej ln velja po pofiti prejemana Din *.-, po raznatel*
cib dostavljena Din 5.- meseCno
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123. 3124. 3125 tn 3126.
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL L TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa
Krvavi boji v Španiji
Ker so v soboto zvečer napadli uporniki tudi vladna poslopja v Madridu in se je vstaja razširila, je osrednja vlada proglasila obsedno stanje nad vso Španijo
Madrid, 7. oktobra, d. Lerrouxova vlada se je včeraj popoldne sestala pod predsedstvom državnega predsednika Za-more k seji, na kateri je sklepala o ukrepih proti revolucionarjem. Vlada je na tej seji sklenila:
1.	da naj pokrajinske vlade z vso ostrostjo nastopijo proti vsaki nezakonitosti, pri čemer naj se ne ozirajo na nikogar ne glede na njegov položaj;
2.	pokrajinske vlade naj takoj aretirajo vse voditelje stavkujočih upornikov, obenem pa zaprejo vsa stavkovna vodstva in glavne člane stavkujočih;
3.	podjetniki morajo takoj sprejeti vse delavoljne delavce na delo, stavku joče pa odpustiti brez odloga.
Zaradi teh ukrepov je nastalo med delavstvom veliko razburjenje, ker so strokovne organizacije od nekdaj smatrale za svojo pravico, da sklepajo zaradi zaščite aeiavscva pogodbe s podjetniki. V Španiji ni namreč nihče, niti najnižji delavci ali nameščenci, zaposlen brez pogodil. Sklepi vlade pomenijo torej raz-veljavljenje najvažnejših pridobitev španskega delavstva pod republikanskim režimom. Zato računajo z ogorčenim odporom delavstva proti tem ukrepom.
V	nasprotju z optimističnimi poročili vlade so po zasebnih vesteh zlasti boji v okraju Eybara postali zelo resni. Tamkaj »o vstaši napadli tvornico orožja, ki je največja v Španiji, ter se polastili vseh zalog orožja in municije. Nato so proglasili tretjo republiko in zasedli vse rudnike v bližini mesta. Vojaštvo, ki je bilo odposlano v to pokrajino, more zaradi slabih zvez le polagoma prodirati.
V	Asturiji, baskiških provincah, v velikem delu Katalonije in južno-španskih pokrajinah je vstaja v polnem razmahu. Kakor trdijo voditelji revolucionarjev, so vsa Asturija in vse važne točke v baskiških pokrajinah v rokah socialističnih delavcev. Splošna stavka se tu izvaja v polnem obsegu. Slično je tudi v Kataloniji, kjer so vse železniške in avtobusne zveze z ostalimi pokrajinami preki-
njene. Povsod je prišlo do srditih bojev med vojaštvom in uporniki. Točnega števila smrtnih žrtev ni mogoče ugotoviti, ker odnašajo uporniki svoje mrtvece in ranjence s seboj.
Bitka v Madridu
Snoči je kmalu po 9. izbruhnila v Madridu krvava poulična bitka. Uporniki so napadli s streli iz pušk in strojnic, z bombami in ročnimi granatami poslopje notranjega ministrstva v Purti del Sol. Ceste ob tej palači so bile kmalu polne mrtvecev in ranjencev. Uporniki so ponovno naskočili poslopje notranjega ministrstva, ki so ga branili vojaški oddelki s strojnicami in metalci min.
Osrednja vlada je proglasila nad vso Španijo izjemno stanje, ker so revolucionarji napadli tudi ministrstva in javna poslopja. Napadi upornikov, ki so se hoteli v Madridu polastiti vladnih palač ter vseh članov vlade, so bili kasno zvečer odbiti.
Žrtve izgredov
Madrid, 7. oktobra. AA. Špansko notranje ministrstvo priznava, da so sedanji neredi zahtevali približno 200 mrtvih žrtev in okoli 700 ranjenih. Vse kaže, da gre za boj med levico in desnico, lu bi obe hoteli svojo diktaturo. Danes še ni mogoče reči, katera stranka bo zmagala. Španija preživlja izredno težke čase.
Tudi danes je prišlo ponekod do streljanja. Ogorčeno so se spopadli le v okraju Cebadi, kjer so tri revolucionarje ubili.
Stavka v španskem Maroku
Madrid, 7. oktobra, d. Splošna stavka se je razširila tudi na španski Maroko. V Tetuanu, Ceuti in Melili so strokovne organizacije proglasile stavko, vendar pa doslej mir še ni bil kršen. Vojaštvo je povsod v strogi pripravljenosti.
Vrhovni španski komisar v Maroku, Rico Avelo, je v znak protesta proti Ler-rouxovi vladi odstopil ter je takoj odpotoval v Madrid.
Zadušen prevrat katalonskih separatistov
Vsi člani pokrajinske vlade v Barceloni aretirani, ker so proglasili neodvisno svobodno državo Katalonijo
Barcelona, 7. oktobra. Snoči ob 8. je predsednik katalonske vlade Companys proglasil Katalonijo za neodvisno svobodno državo. Obenem je naznanil, da so v teku pogajanja za sestavo začasne španske vlade v Barceloni, ki naj bi nadomestila osrednjo vlado v Madridu. Proglasitev neodvisne Katalonije je izvršil z balkona vladne palače velikanski množici, ki ga je burno pozdravljala.
Takoj po tem dogodku je general Ba-tet, vrhovni poveljnik španskih čet v Kataloniji, zapovedal obstreljevanje palače katalonske deželne vlade, kjer so stalno zborovali člani katalonske vlade, ki so proglasili neodvisnost Katalonije. General Batet je ukazal topništvu, naj predvsem obstreljuje tisti del palače, kjer je nameščena radijska postaja, ker je predsednik uporniške katalonske vla-
de Companys neprestano pozival po radiu katalonsko prebivalstvo, naj se z orožjem upre in nastopi v obrambo avtonomne barcelonske vlade. Podobne pozive je pošiljala v svet tudi barcelonska mestna radijska postaja. Čete generala Bateta za zasedle tudi civilno letališče v Barceloni.
Razen na palačo avtonomne deželne vlade so streljali tudi na palačo zveze trgovinskih in industrijskih nameščencev, kjer so se te dni zbirali nepomirljivi katalonski separatisti. Oddali pa so nanje le tri ali štiri strele.
Iz Cartagene je odplulo več bojnih ladij v katalonske vode, ki so dobile ukaz, naj v primeru potrebe prično obstreljevati Barcelono s težkimi ladijskimi topovi. Ojačili so tudi vojaštvo v Kataloniji. . Iz Maroka so pripeljali dva bataljona |
tujskih legionarjev v Algesiras, odkoder jih bodo brez odloga odpremili v Katalonijo.
Davi ob 6.15 se je predsednik avtonomne katalonske vlade Coinpanys predal španskim vojaškim oblastem, ker je izprevidel, da je ves njegov odpor brezuspešen in da bi bilo nesmiselno še nadalje prelivati kri v borbi med Barcelono in Madridom. Njega in vso katalonsko vlado, barcelonskega župana in vse občinske svetnike so aretirali. Večina voditeljev uporniškega gibanja je pobegnilo. Čeprav bi vlada po zakonu lahko postavila Com-panysa in njegove tovariše pred naglo vojaško sodišče, je vendarle sklenila, da tega ne stori, ker noče razpaliti do skrajnosti katalonskih duhov. Zato jih bo postavila pred sodišče za ustavna poroštva. Osrednja vlada je poslala brzojavne okrožnice vsem oblastvom in jih obvestila, da so se člani katalonske vlade predali vojaštvu.
Kakor se sedaj doznava, je bivši predsednik vlade Azana imel včeraj dolg razgovor s Companysom in mu odsvetoval proglasitev katalonske neodvisnosti. Ker ga pa Companys ni poslušal, se je Azana umaknil in se skril.
G!1 Robles oči diktator?
Avstrijski državni svet
Odpor heimwehrovcev proti povratku bivših politikov
v zakonodajno zastopstvo
Dun^j, 7. oktobra, d. V kratkem bo imenoval zvezni predsednik Miklas člane novega državnega sveta, ki naj bi se sestal meseca novembra. Kakor se je zvedelo, so pri pogajanjih za immovanje članov tega novega stanovskega zastopstva nastale gotove težkoče. Doslej je gotovo, da bodo imenovani v državni svet izmed bolj znanih politikov bivši kancelar in dolgoletni vojni minister Vaugoin, avtor nove ustave bivši kancelar Ender, bivši krščan-sko-socialni poslanec Kunschak, bivši vojni minister knez Schonburg-Hartenstein, ki je eden izmed vodilnih pripadnikov mo-narhističnega pokreta, ter oba bivša državna tajnika dr. Glass in dr. Kerber, ki sta bila v predzadnji Dollfussovi vladi zastopnika takozvane nacionalne smeri. O imenovanju drugih se vodijo še pogajanja.
V krogih Heimwehra se zaradi napovedi teh imenovanj opaža močna struja proti »parlamentarni demokraciji«. Oficielno glasilo helmwehrovcev »Der Heimat-schiitzer« pravi, da bi pomenilo povratek v »propadlo parlamentarno demokracijo«, če bi prišli predstavniki nekdanjih zavoženih političnih strank po ovinkih v dr-
žavni svet in tako zopet do odločilnega vpliva.
Izmed omenjenih oseb, ki so izbrane za državni svet, sta igrala v prejšnjem parlamentarnem življenju večjo vlogo Vaugoin in Kunschak. Doslej še ni povsem jas.' no, ali ni morda dopust voditelja Heim-wehra in podkancelarja Starhemberga v zvezi s to debato.
Prenos kraljeve oblasti na vlado
Beograd, 7. oktobra, p. V svoji današnji izredni izdaji objavljajo »Službene novine« ukaz Nj. Vel. kralja, s katerim se prenaša kraljevska oblast za čas njegovega bivanja v inozemstvu na ministrski svet.
Obenem je objavljen ukaz, s katerim je imenovan za namestnika zunanjega ministra Jevtiča. dokler se bo mudil v inozemstvu. minister za kmetijstvo dr. Dragotin Kojič.
Patriotske svečanosti v Skopljtf
Skoplje, 7. oktobra, č. Danes je bila glavna proslava 20Ietnice vstopa dijaških čet v svetovno vojno. Dopoldne je B la slovesno odkrita spominska plošča padlim bojevnikom. Odkril jo je z daljšim govorom narodni poslanec Mihajlo Živančevič. Zatem je bil blagoslovljen temeljni kamen za spomenik padlim bojevnikom, ki ga bo izdelal slovenski kipar Lojze Dolinar. Blagoslovitev je izvršil episkop Josip. Pri slovesnosti so govorili pomočnik zunanjega ministra Purič, prosvetni minister dr. Šu-menkov;č ter predsednik skopeljske občine. Opoldne je priredila občina na čast dostojanstvenikom, ki so se udeležili svečanosti, banket.
Borcem na Kolabari
Lazarevac, 7. oktobra, p. Ob prisotnosti zastopnika Nj. Vel. kralja so danes slovesno počastili spomin borcev padlih r bitki na Kolubari. Spominsko svečanost je opravil sam patrijarh Varnava Obenem je bila blagoslovljena tudi zastava tamošnje podružn:ce Jadranske straže
Pristopajte k „Vodnikovr družbi" |
Nemški generali za odpoved versailleske pogodbe
Ker ne more več prikrivati tajnega oboroževanja, za* hteva nemški generalni štab odpoved vojaških določb
mirovne pogodbe
Pariz, 7. oktobra, d. Potrjujejo se vesti, ki sta jih objavila »Oeuvre« in »Temps«, glasili dveh nasprotn h polit;čnih struj, po katerih nemški generalni štab zelo pritiska na Hitlerja, naj bi javno odpovedal vojaške določbe versailleske mirovne pogodbe, ker je nemogoče še nadalje prikrivati nemško oboroževanje. Povsem zanesljivo je dokazano, da je bilo efekt vno stanje nemške vojske povečano na 300.000 mož m da je izdelovanje prepovedanega orožja zavzelo že tak obseg, ki se ne more več prikrivati. Doslej se je kancelar Hitler zahtevam ge-
neralov upVal iz oportimističnih razlogov, ker je smatral za primerno, da počaka z t odločitvijo do zaklj-uč-tve sedanjih nemško- > italijanskih razgovorov o Avstriji in o enakopravnosti v oboroževanj«, ni pa izključeno, da hoče počakati tudi še na izid ple-bisc ta v Posaarju.
Po drugih vesteh narašča v nemški vojski čim dalje bolj nezadovoljstvo z vojnim ministrom generalom Blombergom, ki mu očitajo, da je kapituliral pred kancelar jem H i ti &r jem.
Mussolinijeve izjave
fašistom v Milanu
i »i
Pariz, 7. oktobra. AA. Nocojšnji listi še ne zavzemajo definitivnega stališča glede na španske dogodke in čakajo, da se položaj popolnoma razbistri. Vzlic temu ugotavljajo, da bo zadušitev katalonskega upora okrepila madridsko vlado. Sedaj je zanjo važno le še, da zmaga tudi nad splošno stavko.
Po zadnjih vesteh iz Španije je vlada gospodarica položaja. Uporniki očividno vzdržujejo svoje postojanke samo še v Asturiji, kjer se z uspehom upirajo vladnim četam. Za primer, če se bo splošna stavka končala z neuspehom, se imenuje vodja katoliške agrarne stranke Gil Robles kot bodoči diktator.
Splošna prevladuje sodba, da je v Španiji danes možna samo ena izmed dveh alternativ: brezpogojna vlada skrajne desnice ali pa prav takšna vlada skrajne levice. Zato se pričakujejo še novi spopadi med skrajnimi elementi.
Meja zopet odprta
Hendaye, 7. oktobra. AA. Od 14. dalje smejo tujci zopet čez špansko mejo, mednarodni železniški promet s Španijo pa še ni obnovljen.
Hendaye, 7. oktobra. AA. Danes popoldne je semkaj privozil prvi španski vlak.
Ostavka poslanika v Berlinu
Madrid, 7. oktobra. AA. Španski poslanik v Berlinu, Zulueta je poslal madridski vladi pismo, v katerem ji sporoča svojo ostavko.
Boji v Madridu še trajajo
Pariz, 7. oktobra. AA. Agencija Havas poroča iz Madrida, da se streljanje po mestu še vedno nadaljuje, zlasti v okraju, kjer imajo socialisti svoj dom. Nekaj strelov je padlo v veliko skladišče bencina v pristanišču in zanetilo ogenj.
Milan, 7. oktobra. AA. Na svojem potovanju po severni Italiji je imel predsednik vlade Mussolini včeraj popoldne na trgu pred katedralo v Milanu govor, v katerem se je v prvi vrsti dotaknil splošnega položaja v Italiji in takoj v začetku svojega govora posvetil daljša izvajanja italijanskemu delavstvu in njegovemu napredku, zlasti pa fašističnemu korporacijskemu sistemu. Mussolini je med drugim dejal: Mi moramo ustvariti
• Jamstva za napredek dela.
Delavci morajo biti čim intimflejši sodelavci produktivnega procesa in produktivne moči italijanskega naroda. Italijansko delavstvo se je pridružilo fašistični revoluciji Noče, da bi bilo še naprej orodje kakršnihkoli manevrov. Delavske množice so že dale izraza svojemu jasnemu in čvrstemu pristanku na fašistično revolucijo in na duha te revolucije.
Če je bilo prejšnje stoletje stoletje slave in moči kapitala, pripada sedanji vek slavi in moči dela in delavstva. Moderna veda je dosegla, da poveča možnosti napredka in gospodarskega razvoja, toda ta veda mora urediti tudi odnošaje in pravo razdelitev. Strašno je dejstvo, da se v našem stoletju poleg skrajnega bogastva pojavlja hkratu skrajnost najtemnejše bede..
Za veliko ustvarjanje so potrebne vse sile in veliki napori. Da to (Joseže, mora biti Italija mirna tudi v mednarodnih od-nošajih. Sedaj hočem tu pred vami govoriti o našem razmerju z državami, ki so naši sosedi in s katerim naj imamo jasne odnošaje. Začnimo z vzhodom in krenimo nato na zapad. Na dlani je, da
ni velike možnosti za zboljšanje odnošajev s sosedom onstran Snežnika
vse dotlej, dokler bo dovoljeval besne žalitve, ki nas zadenejo v najobčutljivejše dele našega narodnega telesa. Prvi pogoj za politiko prijateljstva, ki naj ne zmrzne in oledeni v diplomatskih protokolih, temveč prodre globlje v narodno dušo, je ta, da se ne dvomi v vrednost in hrabost tiste italijanske vojske, ki je na kršnih planinah Makedonije prelivala kri, ki je dala 600.000 mrtvih za zmago, doseženo končno šele na Piavi.
Navzlic temu nudimo mi, ki se čutimo močne in ki smo močni, še enkrat možnost za sporazum, ki naj bo v vseh svojih mejah točno preciziran.
Kar se tiče Avstrije, se bomo z vsemi silami zavzemali za njeno neodvisnost, ki jo je s svojo krvjo posvetil po svoji rasti mali, a po duhu veliki kancelar. Tisti, ki govore slabo o italijanskih nakanah z Avstrijo in o italijanskem razmerju do Avstrije, govore tendenčno. Lažejo, ali pa ne vedo, kaj govore.
Kar se tiče Nemčije, porabljam priliko za izjavo, da se neki krogi v Nemčiji zaman trudijo, da bi nas vrgli iz naše zgodovinske vloge. Naši
odnošaji s Švico
so odlični. Želimo samo, da bi se okrepil italijanski značaj tičinskega kantona, ne samo zaradi nas, temveč tudi zaradi bodočnosti švicarske republike. Moramo priznati, da se je naše
razmerje s Francijo
od lanskega leta močno zboljšalo. Dovolite mi primerjavo. Vaše stališče je tako razumno, da smatramo, da morajo sodobne diplomatske, metode izraziti, kaj govori narod, in da morajo pustiti narod govoriti, kadar gre za odločilne smernice zunanje politike.
Ozračje se je popravilo. Ako dosežemo sporazum, kakor si ga želimo, bo zelo
plodovit in močno koristen za intereso vse Evrope.
Za zboljšanje odnošajev med evropskimi narodi ni koristno, da je
razorožitvena konferenca propadla.
Ni dvoma, da si je vodstvo razorožitvene konference z g. Hendersonom na čelu veliko prizadevalo, toda na noben način se mu ne bo posrečilo obuditi od mrtvih Lazarja, ki t rohni globoko pokopan od morilskih križark in topov.
Ne čudite se, da smo sedaj izdali ukrepe, da dvignemo integralno moralo in
militaristično vzgojo
vsega italijanskega naroda. To je druga stran korporacijskega sistema.
Potrebno je, da je tudi tu morala delavskih čet velika. Zato smo proglasili potrebo socialne pravičnosti za italijanski narod. Zakaj narod, ki nima vsega potrebnega v svoji državi, lahko odpove in ne izpolni naloge v usodnem trenutku.
Rekli smo, ker smo o tem prepričani, da bo fašizem in da bodo fašisti postali tip evropske civilizacije tega stoletja. Eno pa stoji na granitni osnovi, in to je, da naša vera, naša volja in naša odločnost ne morejo kloniti.
Če bo evropski mir plodonosen in prežet odločnosti, bomo lahko okrasili cevi svojih pušk z oljčnimi vejicami, toda, če to ne bo tako in če se bo pokazala potreba, bomo, prekaljeni v težki preizkušnji Vittoria Veneta, okrasili rezila naših bajonetov z lovorjem vse Italije.
Francoski komentarji
Pariz, 7. oktobra. AA. Kakor vsi današnji listi, tudi »Echo de Pariš« komentira včerajšnji govor predsednika italijanske vlade Mussolinija v Mlanu. Diplomatski urednik tega lista Pertinax, že takoj v uvodu pravi, da ta Mussolinijev govor Francije ne more zadovoljiti. Pisec članka vprašuje, na kakšen način misli Mussolini voditi mednarodne razgovore, in takoj nato sam odgovarja:
Kar se Jugoslavije tiče, pravi Mussolini poslednjič, da je sporazum mogoč, toda za pogoj zahteva, da se na drugi strani Jadrana opusti kampanja pro>tj italijanski vojski, češ, da ta kampanja zadeva ves italijanski narod v živec. Ali se ta kampanja nadaljuje? Če se nadaljuje, ne smemo pozabiti. da jo je začel neki italijanski list v Zadru in nadaljevala italijanska radijska postaja v Bariju, članki listov v Jugoslaviji, naj so bili še tako ostri, pa so bili le odgovor na to. Med tema dvema državama ne obstoji nškak konkreten spor, pravi tudi Mussol:ni. L. 1922. je dala jugoslovenska vlada italijanskim optantom v Dalmaciji, ki jih je vseh skupaj 4000. ugodnosti, ki so brez primere. Toda na italijanskih tleh živi 6OO.O0O Jugoslovenov, ki ne vživajo nobene izmed olajšav, kakršne so Italijani dali pred kratkim prebivalcem Južne Tirolske.
Zato torej duce italijanskega naroda nima vzroka, da bi se pritoževal na Jugoslavijo. Do sodelovanja med tema dvema državama bo prišlo, če Italija prizna teritorija lno edinstvo in nacionalno posest Jugoslavije. Če Italija priznava, kakor pravi sam Mussolini. neodvisnost Avstrije — zakaj je potem odklonil sporazum z državami, ki so v tem vprašanju prav tako zainteresirane? Zakaj je potem Mussolini dal g. Aloisiju navodila, naj v Ženevi odkloni sporazum v vprašanjih, ki jim je bil namen ohranitev te neodvisnosti? Italijanska vlada upa dobiti koncesije v Afriki, toda iz ničesar se ne vidi, da bi Italija bila voljna kaj dati Franciji
Grška kriza
Atene, 7. oktobra. AA. Preden bo podpisal novi volilni zakon, bo predsednik grške republike Zaimis še poslednjič poizkusil da doseže sporazum med vlado in opozicijskimi strankami. Sprejel je včeraj bivšega predsednika vlade Mihalakopulosa, takoj za njim pa zunanjega ministra Ma. ksimosa. Ti poslednji razgovori bodo trajali po vsej priliki dva ali tri dni.
Znamenit praznik naše sokolske konjenice
Srebrni jubUej jezdnega odseka Ljubljanskega Sokola je bil proslavljen prisrčno in dostojanstveno
Slavnostni občni zbor
Ljubljana, 7. oktobra.
Najstarejši jezdni odsek v jugoslovenskem Sokolstvu — jezdni odsek Ljubljanskega Sokola je praznoval včeraj in danes svoi srebrni jubilej. Ko je bil septembra 1909 ustanovljen, so bili njegovi prvi člani bratje Bogumil Kajzelj, Vladimir Franke, Fran Krapež, Fran Kavčič. Hija Predovič, Makso Hrovatin, Vlado Janušič in drugi znani ljubljanski Sokoli. Največ zaslug za ustanovitev ima brat živili, ki je dal jezdnemu odseku na razpolago svoje konje. Z ustanovitvijo jezdnega odseka se je pričelo v Ljubljanskem Sokolu novo življenje. Redno jahanje in izleti v okolico so bili velikega pomena za širjenje sokolske misli med narodom. Ni je bilo sokolske ali nacionalne slavnosti, pri kateri ne bi bil sodeloval jezdni odsek LS. Bil je pri slavnosti v Domžalah leta 1911, na zletu na Bledu 1912, na župnem zletu na Vrhniki 1913, pri pogrebu slovenskega mecena br. Frana Babiča in oktobra pri 50 letnici Ljubljanskega Sokola. Vseh teh slavnosti se je udeležil z 24 do 40 sokolskimi jezdeci.
, Načelnik br. Vladimir Franke
v vojni je delovanje odseka seve takoj
prenehalo. Prvič po vojni je odsek nastopil v impozantnem številu pri sprejemu regenta Aleksandra junija 1920, kjer so sokolski jezdeci tvorili častno spremstvo ob regentovem vozu. V naslednjih letih je bilo delovanje odseka zelo uspešno. Svoj največji praznik je praznoval IL junija 1922 z razvitjem prapora jezdnega odseka, ki mu je kumovala sestra dr. Lavrenčiče-va in katerega praporščak je do današnjega jubileja br. Vlado Janušič. Sijajno je nastopil jezdni odsek pod vodstvom br. Franketa na. I. jugoslovenskem vsesokol-skem zletu v Ljubljani v slavnostni po-vorki in pri javnem nastopu na zletišču. Po zletu je zavladalo v odseku mrtvilo, predvsem zaradi pomanjkanja konj in pa jahalnice. Le z največjim trudom se je posrečilo semintja dobiti br. načelniku Franke tu konje za razne sokolske in narodne slavnosti. črim je bil 1929 ustanovljen Sokol kraljevine Jugoslavije, so napočili tudi za odsek boljši časi. Vojaška uprava je ponovno dovolila uporabo vojaških konj, odsek se je poživil, pristopili so novi člani in pričelo se je redno vežbanje. Svoje uspehe je odsek odlično pokazal na lanskem pokrajinskem zletu v Ljubljani, kjer je sokolska konjenica pod vodstvom načelnika br. Franketa sijajno nastopila v povorki in javnem nastopu na zletišču. V jubilejnem letu se je odsek udeležil vseh sokolskih slavnosti. v častnem številu je s fanfaro sodeloval na pokrajinskem zletu v Zagrebu. Ob svojem srebrnem jubileju šteje nad 60 članov. In vsi ti so danes manifestirali v povorki in pri javnem nastopu »na telovadišču v Tivoliju.
Serenada in podoknice
Za uvod v jubilejne svečanosti je bila
v soboto zvečer na slavnostno razsvetljenem Gradu serenada fanfar. Ozračje je bilo čisto in mirno in ubrano sviranje fanfar se je čulo po vsem mestu. Z Gradu se je napotila fanfara pred stanovanje dragega načelnika br. Franketa, in mu priredila podoknico. Načelnik je nato povabil fanfariste in odbornike na zakusko. Tu je br. Zebal čestital br. Franketu k 25 letnemu delovanju pri odseku ter mu izročil krasno srebrno dozo s primernim posvetilom. Br. Franke se je ginjen zahvalil za darilo in zvesto obljubil, da bo še nadalje požrtvovalno delal za napredek in razmah jezdnega odseka. — Enako prisrčno podoknico je priredila fanfara tudi ustanovniku in dobrotniku jezdnega odseka br. Franu Krapežu v Zvezdi. Br. Krapež se je takisto ves prevzet zahvalil za čestitke, ki mu jih je izrekel br. Egon Planinšek. V »Zvezdi« je ves ta čas svi-rala godba Sokola I. pod vodstvom br. Pokovca. Promenadni koncert je bil kljub zelo hladnemu večeru dobro obiskan in godba je za izvrstno podane komade žela navdušeno, toplo pohvalo poslušalcev.
Sprevod po mestu
Danes, na slavnostni dan, so se zbrali jezdni odseki v vojašnici na Tyrševi cesti, odkoder je točno ob pol 9. krenila sokolska povorka po mestnih ulicah. Na čelu je jezdila fanfara, ki je ves čas igrala koračnice, za njo sta se peljala v okusno okrašeni kočiji ustanovnika brata Fran Krapež in Fran Kavčič. Sledile so članice jezdnega odseka Ljubljanskega Sokola, nato dečki viškega Sokola, deputaciji Sokola Maribor in Trbovlje, jubilant jezdni odsek s svojim praporom v rokah br. Ja-nušiča. nato fanfaristi Sokola Ljubljana in. in njegov jezdni odsek s praporom. V sprevodu je bilo nad 100 konjenikov. Povorka je napravila zelo ugoden vtis. škoda, da je bila povorka v tako zgodnjih jutranjih urah ter je zato le maloštevilno občinstvo moglo pozdraviti naše vrle sokolske jezdece. Vendar se je iz mnogih oken usulo cvetje na povorko. Okrog pol 10. je prispela povorka na letno telovadi. §če Ljubljanskega Sokola, kjer so se vr šile skušnje, del konjenice pa se je udeležil razvitja prapora strelskega okrožja
Ob pol 12. se je vršil v okusno okrašeni telovadnici Narodnega doma slavnostni občni zbor ob številni udeležbi članov jezdnega odseka, odličnih predstavnikov civilnih oblastev in Sokofatva.
Načelnik br. Vladimir Franke je v nagovoru toplo pozdravil zastopnika bana inšpektorja br. dr. Guština, upravnika policije Keršovana, župana br. dr. Puca, častnega starosto Ljubljanskega Sokola br. dr. Murnika, župnega starosto br. dr. Pipenbacherja, staroste ljubljanskih in okoliških sokolskih društev, zastopnike Ruskega Sokola, jezdnih odsekov Sokola Mariber in Trbovlje ter zastopnika Soče. Nato je kratko orisal začetke jezdnega odseka ter izrekel zahvalo vsem bratom, ki so v najtežjih časih stali odseku zvesto ob strani, še posebej pa br. Franu Krapežu. S pozivom vsem bratom, da delujejo v smislu svojih prednikov za pro-cvit jezdnega odseka, je zaključil svoj govor med navdušenim odobravanjem zbo-rovalcev. Nato je prečita! še pismene pozdrave in čestitke, nakar je tajnik br. Simčič izčrpno, lepo podal zgodovino jezdnega odseka.
čestitke in odlikovanja
Sledile so čestitke. Prvi je čestital br. dr. Murnik in izročil album jezdnih odsekov bratske GOS kot skromno darilo k jubileju. Dalje so čestitali br. dr. Pipenba. cher, br. dr. Puc in dr. Guštin. V imenu ustanovnikov je nato govoril br. Fran Kavčfič, ki je izrekel zahvalo načelniku br. Franketu, br. živili pa je pripel na prapor krasen trobojni trak med viharnimi ovacijami zborovalcev. V imenu mariborskih sokolskih konjenikov je čestital br. Hren ter privezal na prapor krasen rdeč trak. Načelnik br. Franke se je toplo zahvalil za veliko pozornost, nakar je br. Franjo Zebal izročil izvrstno izdelane spominske plakete br. ustanoviteljem in podpornikom odseka. Plakete, delo mladega kiparja Putriha z Dolenjske ceste, so prejeli ban dr. Marušič župan dr. Puc,
goji sistematično ln pravilno, ln razvilo bi se lahko še bolj, če bi bili konji vedno na razpolago. Led je prebit. Sokolski konjeniki, po svoji poti naprej! Načelniku br. Franketu in vsem njegovim sotrudni-kom naše iskrene čestitke k sijajno uspeli proslavi!	J-
Repertoar
Br. Živili — Fran Krapež tndi še s sedmimi križi čil na konja
matično društvo Ljubljanski Sokol, bratje Fran Krapež, Fran Kavčič, Josip Puh, dr. Murnik, Kajzelj, Franke, Janušič in Josip Turk, kateremu bo izročila plaketo posebna odsekova deputacija. V imenu obdarovan cev se je toplo zahvalil starosta br. Kajzelj. Načelnik br. Franke je nato točno opoldne zaključil res slavnostno uspeli zbor.
Sijajno uspel nastop
Kljub hladnemu in nekoliko vetrovnemu popoldnevu se je zbralo na letnem telovadišču v Tivoliju zelo številno občinstvo, nad 1500 oseb. Ob pol 15. je prispela s sokolsko godbo na Čehi konjenica, toplo pozdravljena. Na častnih tribunah so zavzeli svoja mesta zastopnik bana inšpektor dr Guštin, upravnik policije Keršovan, polkovnik Jovanovič, podstarosta SSKJ br. Gangl, podnačelnik SKJ br. Jeras, častni starosta dr. Murnik, župni starosta br. dr. Pipenbacher z več člani uprave ter staroste ljubljanskih in okodiških sokol* skih društev.
Točno ob 15. so fanfare naznanile pri-četek nastopa. Ob zvokih sokolske godbe so prikorakali pod vodstvom polpolkovni-ka Maseka dečki viškega Sokola, ki so prav strumno izvedli voltižiranje posamič, v dvojicah in trojicah med navdušenimi ovacijami gledalcev. Pogumni dečki so vaje na konju izvedli res samozavestno. Ko se je poleglo navdušenje, je prijezdilo pod vodstvom br. Franketa 6 članov in 6 članic, ki so opravili dva dela četvorke kar sijajno. Krasne slike in spremembe so občinstvo očarale, zato res ni štedilo s priznanjem. Nato je 16 članov jezdnega odseka Sokola Ljubljana m (vodnik Weiss) izvedlo borilne vaje s sabljami strumno in skladno, med toplim priznanjem občinstva. Obilo zabave in smeha je vzbudil jeu de barres (lov za trakom). Zlasti tu so se nekateri oratje pokazali kot izborni jezdeci. Posebno se je odlikovala trojica br. Turk, Murovec in Kra-tochwill, ki so imeli priliko razviti vso svojo jahalno umetnost, ^ila zanimivi so bili potem skoki čez zapreke, ki so jih iz-izvajali člani in članice; tu so se odlikovali sestra Tičarjeva in brata Kodela in Pavlovčič. ki jim je občinstvo prirejalo pravcate ovacije. Zadnja točka poldrugo uro trajajočega sporeda je bil karakol 33 jezdecev Ljubljanskega Sokola. Krasni liki in slike so zadivili občinstvo, da je burno ploskalo in vzklikalo.
Jubilejni nastop jezdnih odsekov je danes gladko razpršil vse predsodke, da so jezdni odseki zgolj za parado. Vsak gledalec se je 'ahko prepričal, da se jahanje, ki spada tudi v Tyršev telovadni sestav.
Drama Začetek ob 20. ori
8.	akt ponedeljek zaprto.
9.	akt. torek: Hlapci, Red B.
10.	orkt sreda M igo, dekle z Montpar-nasa, Red Sreda.
11.	okt. četrtek: Orlič, Red C.
12.	akt petek zaprto.
13.	okt. sobota: Gugalnica, Red A.
Opera Začetek ob 20. nri.
8.	okt ponedeljek zaprto.
9.	okt torek: Hovanščina. Red (J
10.	okt. sreda: Sveti Anton, vseh zaljub-
ljen :h patron. Red A.
11.	okt četrtek: Jenufa. Red Cetrtok.
12.	okt. petek ob 15. uri: Rigoictto. Tzv. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 5 do 15 Din.
13.	okt. sobota: Izgubljeni valček, opereta. Izven.
kali in drugače nadlegovali ljudi. Ponoči »e I n« mogel odpočiti. ker ti komarji niso dali miru; in zjutraj si bil ves opikan, skelelo te jc povsod, kjer ti je komar mogel blizu. Cuvarice doma, gospodinje, so se podnevi z metlo spravile nad nadležno žirvalico; komarja ne ujamneš tako izlahka, edino ubiješ ,ga lahko, kadar sedi. Uspeh tega poboja so prav številne krvave lse po stropeh in stenah, ki se ne dajo drugače odpraviti kakor da se vse prebeK m prepleska!
Sicer pa Tri prav nobeno čudo, da so se komarji tako pojavili samo ob spodnjem
deki Ljubljanice — vzroka ni drugje, kakor
v tisti vnebovpijoči nesnagi ob njeni strugi. Letos, pravijo, je bilo še dobro, ker je bHo toliko deževza, drugo leto pa, ko ga bo težko da zopet toliko, pridejo kaj lahko bolezni, ki se pojavljajo, kjer nastopajo komarji Še tega bi bilo treba! Toliko se novori o h;gieni in marsikaj tudi res stori, toda tam. kjer bi bilo najbolj treba nefcaj ukreniti, se pa — podoba je taka — zanašajo na znano prisilovico: Bog je dal, Bog bo vzel!
Zbor koroških rojakov
Na glavni skupščini Kluba koroških Slovencev so bila podana obširna poročila o žalostnem stanju našega
rodu v Avstriji
Iz ljubljanske
dnevne kronike
Ljubljana, 7. oktobra. Današnja nedelja je bila počaščena s tremi velikimi prireditvami, o katenh poročamo v posebnih poročilih. V ostalem je potekla pra" mirno. Ozračje se je ohladilo, vendar pa smo v Ljubljani spet imeli toliko solnca, da se je izplačalo kreniti popoldne na izlet v okolico. »Kostanjarji« so bili na Golovcu kakor na Rožniku spet pridno na delu. Policija in reševalna postaja do večera nista zabeležili v svojo kroniiko nkaikih pretresljivih dogodkov.
V	Vižmarjih je zjutraj okrog osme ure umrl g. Josip Novak, upokojeni oblastni šolski nadzornik. Pokopali ga bodo v torek ob pol 9. na šentviškem pokopališču. Blag mu spomin!
Slavje mestnih uslužbencev
Na Believueju so imeli mestni nameščenci v soboto zvečer pomembno stanovsko slavje. Kakor je zabeležilo nedeljsko »Jutro«, je Zveza organizacij mestnih -jsluž-bcnccv imenovala ministra dr. Kramerja in predsednika mestne občine dr. Puca za svoja častna člana, obenem pa je bilo častno članstvo podeljeno tudi predsedniku Zveze magistratnemu direktorju Jančigaia. Na Believueju se je oo tej priliki vršilo •'rtimno tovariško slavje, na katerem so zastopnik" zveze slovesno izročili direktorju Jančigaj« liit'no o imenovanju za častneg* vlana ki š: umetnifkj dragoceno darilo marmorno vazo, izdelek po osnutku inž. Mihevca.
Tovariškega sestanka se je udeležila tolikšna množica mestni uradnikov in delavcev, da je bii veliki salon na Believueju mnogo premajhen. Sestanek je vodil podpredsednik zveze Mihevc, nato pa je direktor Jančigaj najprej obširno poročal o delu in uspehih zveze in njene delegacije v Beogradu o priiki obravnavanja zakona o mestih in pripravljanja ministrske uredbe o prevedbi mestnih uslužbencev na nove poiožaje. Nato se je p ..rfpredsdmk Mihevc v imenu vsega magistralnega nameščenstva v izbranih besedah zahvalil pr;d>edn ku za njegovo vneto delo za stanovski prospeh svojih tovarišev in mu issrorl diplomo m vazo, deputacija uradnic pa je svojemu direktorju poklonila ogromej buket cvetja.
Oficielno besedo je govoril predsednik Zveze društev obč nskih nameščencev prol dr Mole, ki je Slavil direktorjev-; zasluge e*. uspehe, ki so si jih mesto; in vobče ohč'Ti<iki nameščenci v dravski ban »v.ni pr.-bori!' doslej, njegovo tovarištvo in njegov značaj, nato pa so govorli še zastopnica uradnic Petričeva, predsedn k Krožka mestnih uradnikov Juvan, predsedn k Društva mestnih nižjih uslužbencev Obiak,^ za Podporno društvo mestnih delavcev Sve-tek, za Društvo mestnih upokojencev Dna-z.i, za Društvo mestnih dohodarstveuh uslužbencev Zupane in naposled direkto* mestne klavnice dr. Pestotnk. Za vse izraze spoštovanja in hvaležnosti se je častai član direktor Jančigaj iskreno zahvalil, poudaril vzorno harmonijo, ki veže magi-stratne uslužbence vseh panog in stopenj v njihovi stanovski borb in se posebej touio zahvalil še tovarišema Pelanu in Juvanu. k1 sta bila pred nedavnim z njim v de'e gaelji v Beogradu.
Oficieln: del večera je zaključil Ivo Pe-ruzzi s peniško duhovitim, miselno globoko zajetim nagovorom o direktorju Janči-gaju kot predstojniku, tovarišu, esretu in človeku, nato pa se je razvila dostojna za bava v tovariškem krogu.
. Komarji ob Ljubljanici
Prejeli smo:
V zadnjem ponedeljkovem »Jutru« j« bflo pisano o rojih komarjev, ki so jih opazovali ob spodnjem delu Ljubljanice. Vse je povedano prav lepo prijetno, človek bi srfkoraj rekel v tistem duhu, ki je komarja postavil za šišenskega patrona. Letošnje poletje pa je pokazalo, da bo ta reč vse bolj resna. Komarji niso neznani Ljubljanča-. nom; vsako leto si nameril doma ali zunaj hiše na enega aK več, vendar nikoli celih rojev. Tudi hudi niso bili ti komarji niso pikali, niso ponoči mučili s svojim bzenjem.
V	teku letošnjega poletja ki jeseni — prej ne pomnijo kaj takega! — pa so preb valci vzhodnega mestnega dela ob Ljubljanici, zlasti še Moščani doživljali drugačne izkušnje z njimi: Komarji so se ne samo pojavili v večjem številu, nego so se tudi pokazali kot pravi komarji, ki so pošteno pi-
Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na te-šce kozarec »Franz Josefove« vode. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni, je »Frani Josefova« gren-čica« izredno dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Celje, 7. oktobra. Danes je imel Klnb koroških Slovencev iz Ljubljane svojo redno letno skupščino v Celju. V soboto je bil v gorenjih prostorih Narodnega doma dobro obiskan družabni večer. Predsednik dr. Fellacber m Ljubljane je prisrčno pozdravil v narodnih 'bojih preizkušene Celjane. Potem je opisal, kako se v Avstriji zelo razvija ger-manizacija koroških Slovencev. Koroški Slovenci ne uganjajo iredente; če se vsak le spominja svojih bratov v Jugoslaviji, je to pač dopustno, saj se Nemci pri nas tudi spominjajo svojih rojakov v tujini. Jugoslovenski Nemci imajo vse pravice, od njih ne zahtevamo drugega nego lojalnost in da pristanejo na naše stališče, da je germanizacija našega naroda na Koroškem Velika sramota. Avstrija se ne sme sklicevati pred svetom na odpadnike, koroškim Slovencem naj dajo njihove zajamčene kulturne pravice potem ne bo več prepirov med nami in Nemci. Avstrijska oblastva naj z njimi ravnajo tako, kakor to delajo naša oblastva in vsa naša uprava z Nemci. Položaj Slovencev v Avstriji je mnogo slabši od avstrijskih hitlerjevcev v Jugoslaviji.
Član! kluba so uprizorili njihovo koroško Igro »Puntarji srca«, g. Velušček je pa recitiral Maistrovi pesmi »Gosposvet-ska straža« ln »Kalvarija«. Oktet Ljubljanskega Zvona pod vodstvom Doreta Ma-tula je ob velikem odobravanju zapel 14 narodnih in umetnih pesmi, program, ki je bil določen za turnejo Po Koroškem, a so jo avstrijske oblasti prepovedale. Sledila je prisrčna zabava s pesmimi, pri katerih je oktet Zvona zapel več pesmi, a župnik dr. Arnejc je povedal več veselih dogodibic iz svoje popotne torbe.
Danes ob 9. je bral dr. Arnejc mašo pokojna častna člana generala Maistra in dr. Brejca. Pri maši je pel oktet Zvona, orglal je pa koroški rojak prof. Kramolc iz Ljubljane. Ob 10. se je pričela v Narodnem domu ob lepi udeležb! 6. redna skupščina Kluba koroških Slovencev. Predsednik dr. Fellacher je pozdravil navzočo hčerko dr. Brejca in oba sina generala Maistra, častnega člana vladnega svetnika dr. Lileka bivšega celjskega župana dr. Hrašovca, g. Lečnika kot zastopnika mestne občine ter zastopnike zveze jugosloven-skih emigrantov, Soče. Jadranske Straže. CM D in Ljudskega vseučilišča. Nato se je " daljšem govoru spominjal pokojnih: generala Maistra in dr. Brejca, kakor tudi župnika Hrabe Iz Ormoža ln odvetnika dr. Hafnerja iz Celovca ki sta si pridobila mnogo zaslug za Koroške Slovence.
Nj. Vel. kralju je bila poslana udanost-na brzojavka. Ob viharnem odobravanju je bil pisatelj Fran Ksaver Meško ob svoji 60-letnici izvoljen za častnega člana kluba. Poslana mu je bila brzojavna čestitka, pozdravne brzojavke pa banu, ijodbanu, škofu dr. Rozmanu, načelniku kmetijskega oddelka banske uprave inž. Zidanškn, čast-
nemu članu Ibivšemu poslancu Grafenauer-ju ter predsedn iom mestnih odborov v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Celju. Skupščina je tudi sprejela resolucijo, ki bo poslana prosvetnemu in zunanjemu ministru in g. banu. Resolucija zlasti navaja zatiranje naše narodne manjšine v Avstriji na kulturnem področju in predvsem sramotne šolske razmere.
Nato je biLo prečitanih 10 brzojavnih pismenih pozdravov prijateljskih organizacij in rodoljubnih osebnosti našega javnega življenja. Navzoči zastopniki kulturnih in narodno obrambnih društev so toplo pozdravili skupščino in želeli mnogo uspehov.
Izčrpna poročila predsednika, tajnika, blagajnika in drugih funkcionarjev odbora ter pododborov so pokazala zavidno višino te simpatične organizacije, ki obsega poleg osrednjega odbora v Ljubljani še šest agil-ni pododborov v Mariboru, Celju, Preva-Ijah na Jesenicah, v Trbovlja.h in Beogradu. Iz vseh poročil je razvidno, da je Klub koroških Slovencev resno nadstran-karska in eminentno kulturna organizacija, ki odklanja nasilne iredentistične podvige. Prisrčnih ovacij so bili deležni častni član Lilek in ob priliki 60-letnio«-' Ivan Hochmuller, predsednik mariborskega pododbora in drugi odlični koroški rojaki. Predsednik se je zahvalil tndi tiskn. za nmevanje in podporo.
Iz referatov, podanih v soboto in nedeljo, je razvidno, da se je položaj naše manjšine v Avstriji, zlasti zadnje čase silno poslabšal. Koroški Slovenci so postali kljub svoji lojalnosti proti Avstriji predmet rasr.ra-čunavanja med raznimi strujami večinskega naroda. Na Koroškem so samo še štiri šole, ki imajo vsaj malo utrakvističnega značaja, popolnoma ponemčenih pa je na slovenskem Koroškem 35 šol, ki jih avstrijska vlada še vedno označuje kot utra-kvistične. Zavedne koroške Slovence preganjajo pod noro pretvezo da simpatizi-rajo s hitlerjevci in zaradi tega so j*m onemogočene tudi kulturne prireditve, žalostno sliko pa nudi Koroška tudi na verskem področju, odkar so odprta vrata duhovnikom iz rajha. Nikakor tudi ni mogoče dobiti dovoljenja za povratek slovenskih duhovnikov na Koroško. Nad 20 župnij je brez slovenskega župnika. Tretja črna točka je pa zadeva našega kmeta, ki se trdno drži podedovane zemlje ter zahteva svojo lojalnost samo to, da se ne ravna z njim slabše nego z raznimi renegatskimi kmeti.
Pri volitvah je bil izvoljon ves dosedan ji odbor s predsednikom dr. Fellacberjem na čelu in podpredsednikom dr. Arnejeem. Za Maribor je foil izvoljen Ivan Hocbmul-ler, za Celje primarij dr. Reebrnik, za Pr<=-valje starešina sreskega sodišča, za Trbovlje Matej Arnejc, za Jesenice Josip Ja-vorski, za Beograd pa inšpektor ministrstva pravde dr. Luka Kravina. Popoldne 60 Korošci napravili izlet k rojaku šnaiblu na Fran kolo vem.
Novi sodni postopek pri pravoslavnih cerkvenih sodiščih
Beograd, 5. oktobra. Zadnja številka »Glasnika srpske pravoslavne patrijaršije« Objavlja naredbo sv. sinoda 6rbske pravoslavne cerkve, s katero se uvaja novi postopek pri pravoslavnih cerkvenih sodiščih. Ta novi postopek se nanaša na kazniva dejanja pravoslavnih svečenikov in vernikov in pa na zakonske (bračne) spore.
Kazniva dejanja Dočim je rimsko-katoliška cerkev vee svoje čase sodila vsem svojim vernikom, ki so kršili njene zakone ta zapovedi, ter je v tem pogledu brez dvoma v najstrašnejšem spominu inkvizicija, ki je stoletja s svojimi grozotami tvorila temelj vsega cerkvenega pravosodja, je srbska pravoslavna cerkev s svojimi cerkvenimi sodišči sodila vse doslej samo svojemu svečeništvu ne pa tudi ostaiim vernikom Sedaj pa se uvaja tudi sodni postopek proti vernikom, in sicer po tožbi zaradi dveh vrst kaanivih dejanj: bogokletja in zaničevanja dogem pravoslavne cerkve. Tožbo mora vložiti zasebnik ali pa tožilec cerkvenega sodišča. Toženca more braniti pred cerkvenim sodiščem pismen človek, ki je dovršil 30 let starosti. Obsodba more izreč i nekajletno izključitev iz cerkvene skupnosti, prepoved ohhajila za določeno dobo m odvzetje glasovalne pravice v cerkveni občini. Obsojenec ne more biti ne tožilec ne priča pred cerkvenim sodiščem.
Zakonski (bračni) spori ToSba «a razporoko se mora po novem postopku vložiti pri pristojnem cerkvenem sodišču. Tožbi se morajo priložiti poročni list, in vsi dokazi ter predpisane takse. Ce smatra cerkveno sodišče tožbo za dovolj utemeljeno, pošlje stvar svečeniku, v čigar župniji stanuje mož. V nasprotnem primeru sodišče samo zavrne tožbo in je s tem stvar končana, župnijski svečenik, ki dobi tožbo od cerkvenega sodišča, mora dvakrat izvršiti poizkus sprave med zakoncema in sicer v roku sedmih do tridesetih dni. Zakonca morata osebno, oba skupaj, prisostvovati tem poizkusom sprave. Ako pa ena obeh strank ne stanuje na področju sodišča potem osebna navzočnost obeh strank nI potrebna, temveč tožilčev svečenik zasliši tožilca ln zapisnik o zaslišanju pošlje toženčevemu svečeniku, ki zašli ši tožem«* In napravi zapisnik Po izvršenih snravnih poizkusih, odn. po zaslišanju zakoncev gredo spisi arhijerejskemu na-
mestniku, odtod pa k cerkvenemu sodišča, kjer se potem iznova vloži tožba za pravo glavnega vprašanja o razporoki. Spravna poizkusa se opuščata, če se za en*> obeh strank ne ve, kje prebiva, če je stranka duševno bolna, gluha ali nema, če je v zaporu nad leto dni in če je ena obeh strank izstopala iz pravoeiavja. Spravnim poizkusom ne sme poleg svečenika in obeh zakoncev prisostvovati nihče tudi ne v primeru, če eak<„ica nista polnoletna, če se ena obeh strank ne odzove povabila na spravni poizkus, dasi je prejela povabilo pravočasno, ali pa se pred zaslišanjem odstrani, se smatra< da ne pristaja na spravo.
Zakonca se morata pred cerkvenim sodiščem sporazumeti, da naj njun spor s-rrn-ruje«. To pomeni, da naj sodišče leto dni v njumen sporu ne ukrepa ničesar, da se moreta v tem roku odločiti ali za spravo ali za nadaljevanje spora, če po preteku leta dni ne nadaljujeta spora, gre njuna stvar »ad aeta«, a če bi pozneje vendar zopet hotela nadaljevati spor se mora po-popolnoma obnoviti ves postopek.
Pri cerkv. sodišču se uvaja po novetm postopku tudj »branite!j zakona« (»branilec braka«), ki mu je naloga, da službeno brani zakon in po svojem preudarku vlaga pritožbo proti razsodbi sodišča, s katero se izreka razporoka. Doslej so imele pravico pritožbe na višje cerkveno sodišče le stranke same.
Tožilec pri cerkvenem sodišču ima isto nalogo, kakor jo ima državni tožilec pri kazenskem sodišču: toži svečenike zaradi njihovih kaznivih dejanj in tndi vernike za zgoraj navedena kazniva dejanja.
Odvetniki ne morejo v nikakršnem primeru zastopati strank pred cerkvenim sodiščem, kakor je bilo to doslej dovoljeno Pri sodnih razpravah proti svečenikom. Pooblaščenec pri postopku zaradi sveoeni-niških kaznivih dejanj more biti edinole pravoslaven svečenik. Da odvetniki ne smejo zastopati toženih vernikov, ni izrecno rečeno.
Po zahtevi strank se sme zapisnik glavne razprave stenografirati, ali na stroške zahtevajoče stranke.
Vse vloge na cerkveno sodišče morajo biti sestavljene na srbskem jeziku, pisanem s cirilico.
V zakonskih (»bračnih«) sporih se mora varovati najstrožja tajnost ln se morajo vabila pošiljati v ovitku in tako, da se ž njimi ne vzlbuja pozornost nepoklicancev.
Naročite — čitaHe »LJUBLJANSKI ZVON«
»Kupujmo domače blago!"
Zborovanje v Unionu je bilo dobro obiskano
Ljubljana, 7. oktobra.
Za današnjo veliko zborovanje je bi'a unionska dvorana lepo okrašena z narodnimi trobojnicami, nad odrom je visela slika Nj. Vel. kralja, vse naokrog pa so bile razobešene pločevinaste tablice s po-aivi k nakupu domačega blaga. Zborovanje je vodil dr. Cepuder glavni referat pa je imel direktor velesejma dr. Dular, ki je v uvodnem govoru izvajal:
— Doba, ki jo preživljamo, ni navadna konjunkturna kriza, marveč je to del svetovnega preobrata v gospodarstvu. Glavni stan v druži i, kmetski stan je postal po pretežni večini pasiven. 'Indeks cen kmetijskih pridelkov je v zadnjih petih letih pa. del od 130 na najnižjo točko 48. To vprašanje se ne da rešiti z raznimi uredbami, temveč samo s sistematično orga.nizato-ričnim delcsm, ki bo trajalo nekaj let.
Naš izvoz je v stadiju likvidacij. Izvažamo lahk0 samo še. če damo blago pod ceno ali Pa tedaj, kadar ima inozemstvo izredno slabo žetev.
Pred osmimi leti smo izvozili -skoraj 300.000 ton pšenice, lani samo 12.700 ton. Pred osmimi leti smo izvozili goveje živine za 3-55,000.000, lani samo še 58 milijonov. Pred osmimi leti smo za izvožena jajca dobili 600,000.000 Din, lani pa samo še 176,000.000. Lesa smo pred desetimi leti izvozili za eno milijardo 600 milijonov, predlanskim pa samo še za 420,000.000 Din. Skupno je naš izvoz od leta 19'26 do 3 933 padel od treh milijard na 870,000.000, to je za več kakor za dve tretjini.
Skoraj v enakem razmerju je padla tudi naša domača industrijska in obrtna Pro-■dukoija, ki je povzročila seveda hudo socialno bedo. V naši banovini je padla industrijska in obrtna proizvodnja v zadnjih treh letih skoraj za polovico, in vendar živi polovica slovenskega prebivalstva od industrije in obrti. Po podatkih SITZORja v Zagrebu je v teku krize izgubilo
rad 110.000 ljudi v državi delo in zaslužek. Ta zaslužek bi znašal letn0 < 00—800 milijonov, od česar odpade na dravsko banovino najmanj ena šestina.
Jugoslavija je bila v prejšnjih časih velik izvoznik delovnih moči. V zadnjem desetletju se je izselilo čez morje 150.000 naših delavcev od katerih je 92.000 našlo novo eksistenco onkraj oceana. V evropske industrijske države se je izselilo 81.000 delavcev, od katerih je našlo tam svojo eksistenco 60.000. Predlanskim pa je odpotovalo čez morje samo 2.500 delavcev, a vrnilo se jih je 6000. v dežele na kontinentu se je izselilo 6600 oseb, vrnilo pa £200. Pri naših borzah dela je število brezposelnih, ki so se obračali nanje za delo in podporo, naraslo v zadnjih štirih letih od 131.000 (leta 19.30) na 310.000 (leta 2933). Posebno težek je položaj rudarjev v Sloveniji. Od vseh zaposlenih delavcev t državi je po podatkih iz septembra lani •zaslužilo 05.700 delavcev komaj do S Din na dan, 237.000 delavcev od 8 do 24 Din na dan, a samo 14% vsega delavstva nad 48 Din na dan.
—	Tri in pol leta moramo izvažati pšenico, da lahko — kakor lani — uvozimo za 50.000.000 Din riža. Za eno tretjino manj izvozimo pšenice kakor uvozimo pomaranč in limon. 43 let moramo izvažati pšenico, da lahko ono leto uvozimo tkanine. Samo čipk uvažamo toliko, da bi za ta denar bilo lahko zaposlenih stalno 100 naših čip-karic.
Raznih lepotilnih sredstev uvažamo vsako Jeto toliko, da moram0 zanje izvoziti 6000 volov itd.
Pri vsem tem pa dela naša gospodarska politika še take posebne napake, kakor n. pr. lani. ko smo uvozili samo bombaževega prediva za 337.000.000 Din, med tem ko bi vse to lahko kuipili doma. Posebno pa nam ni prav nič treba takšnih industrij kakor je n. pr. Bat§, ki je s svojo organizacijo skoro uničil 10.000 čevljarjev, pomočnikov in njihovih družinskih članov samo v dravski banovini. Podobno je s tovarno Tivar. Naša država, naša domovina je dovolj bogata, da nudi vsakemu svojih sinov in hčera obilen kos kruha. Z Keljo. da bi skoraj napočil čas, ko bo rezan dober kos kruha domačim ljudem in ne tujcem, je dr. Dular med občim odobravanjem končal.
Generalni tajnik obrtniške zbornice iz Beograda Ranko Dostanič je "sporočil pozdrav zadržanega predsednika NO vojvode IPje Trifunoviča. Nato je podala izredno zanimivo, iz živega življenja zajeto poročilo tajnica Zveze gospodinj gospa Likar-jeva:
—	Toliko surovin in toliko industrijskih .podjetij imamo, da lahko skoraj vse pridobivamo v naših krajih razen kolonijal-nega blaga. Vse gospodinje naj bi odločno povsod zahtevale domače izdelke, pa •bi se v par letih dvignilo narodno premoženje. Seveda pa se mora narodno gospodarstvo okrepiti le tam, kjer je večina prebivalstva vsaj tako plačana, da razpo-. laga z denarjem za nujne življenjske potrebščine, ne pa da je velik odstotek ljudi ubožnih ali celo brezposelnih. Vsi ti ljudje bi bili od srca veseli, če bi lahko kupovali domače blago, tujega bi niti ne želeli.
Drugače pa je z bogato gospodo. Za letovišča si izbira tujino in nosi denar čez mejo. če naj mali konzument upošteva geslo »Svoji k svojim«, bi se ga v prvi vrsti moral držati producent, ki to geslo poudarja, ker gre njemu v prid.
Tudi vino, rum, likerji, vse bolje teknejo z blestečo tujo znamko, pa čeprav gre največkrat za pristno domačo pijačo, ki se bolje prodaja, če ime diš! po francosko ali špansko. Potreben bi bil poseben posku-ševatni kontrolni urad, ki bi natančno dognal izvor tn kakovost blaga. Obenem pa zahtevamo, da mora biti domače blago za isto ceno, tudi po kakovosti enako dobro kakor tnje blago Kadar gre za denar, takrat ugasne nekaj domorodnega čuta. Naša industrija je šele v početku in še ne more kvalitativno izdelovati vseh izdelkov, zato pa naj bodo tudi cene temu primerne Naša domovina je lepa ln bogata in ima tisoče zdravih rok ki delajo, in tisoče zdravih rok, ki čakajo dela kakor odrešenja. Zato je naša dolžnost, da povsod
zahtevamo le dobro domače blago in tako dvignemo proizvode. Gospodinje bodo vedno sledile cenam, in če bodo Stpoznale, da so cene domačemu blagu previsoke, Ifco-do zahtevale znižanje. Ovira, da bi bilo blago cenejše, so previsoki dobički vele-industrijcev, ki tudi vse nove davščine prevale na konzumente. V svoji borbi za dobro domače blago moramo posnemati čehinje, Nemke, Američanke in druge, ki povsod poudarjajo le nakup domačega blaga.
Klic »Svoji k svojim« ne prihaja samo iz narodnostnega čuta, ampak pred vsem iz socialnega, ker na ta način bo ljudstvo imel0 kruh in rasla bo zadovoljnost naroda.
Gospodinje naj se zavedajo, kolika je moč v njih in naj se združijo, saj na ta način pripravljajo svojim otrokom pot do kruha. In katera žena — mati — gospodinja ne stori vsega, če je v dobro njeni deci?!
Izvajanja gospe Likarjeve so zborovalci burno aklamirali. Zastopnik združenih čevljarjev g. Kristan je pozdravil zbor v imenu propadajoče čevljarske obrti, trgovine in čevljarskega delavstva. V obšir-
nih izvajanjih, na podlagi dokumentov" in citatov iz tiska je prikazal predvsem sistem dela in borbe kakor ga predstavlja tvrdka Bat'a s svojo tvornico v Borovem. Na eni strani Je v tej borbi velekapitali-stično tuje podjetje — tako je izvaja! čevljarski mojster Kristan —, ki izkorišča Jugoslovane, na drugi strani pa stotisoč jugoslovanskih državljanov, obrtnikov, ue-lavcev in trgovcev in njihovih družin, od katerih je velik del že danes na beraaki palici, dočim drugi vsak dan pričakujejo gospodarski pogin. Govornik je nadaljeval: »Naša borba je pravična in poštena. Ne borimo se za milijonske dobičke, borimo se za zadnji košček kruha, za gospodarski obstoj, za življenje! Dolžnost države je, da nam pomatra v naši pravični borbi. Pošteni davkoplačevalci smo, ki dajejo državi tudi 'krvni davek, mi moramo biti pripravljeni vsak čas. da nas država pozove, da branimo s krvjo in lastnim življenjem njene meje. Kdor je resničen Jugoslovan po srcu in prepričanju, ne bo kupoval tujega blaga, in zato trdno pričakujemo, da nas boste podpirali v naši borbi, ker ak0 podpirate nas, podpirate same sebe!« Ko sta na kratko izpregovo-rila še zastopnik Delavske zbornice Zemljič in član osrednjega odbora NO g. Bog-danovič iz Beograda, je predsednik po dobrih dveh urah zaključil veliko zborovanje. Govore je prenašal tudi radio/
Med živahnim sviranjem godbe in »b <Jo-nečih zvokih fanfar je povorka krenila po Dolenjski in Karlovški cesti, po Florijan-
ski ulici čez Stari in Mestni trg pred magistrat, kjer so že bili zbrani vsi zgoraj imenovani predstavniki.
Na Starem trgu se je povorka pregru-pirala. tako da je šla godba dravske divi-
zije na čelo, sokolski konjeniki so pa zaključili sprevod- Pred magistratom se je postirala godiba pred Krisperjevo hišo, vse ostale edinice in formacije so pa nato v strumnem, naravnost vzornem koraku de-filirale mimo spomenika in se potem raz-I šle. — Zvečer 6o bile strelcem razdeljene nagrade na živahnem družabnem večeru
Nacionalna svečanost na ljubljanskem strelišču
Ob navzočnosti kraljevega odposlanca in številnih predstavnikov je bil blagoslovljen novi prapor ljubljanskega strelskega okrožja
Ljubljana, 7. oktobra.
Ljubljansko strelsko okrožje je imelo danes lep praznik. V prisotnosti mnogih odličnih predstavnikov javnosti in bratskih nacionalnih organizacij je razvilo svoj krasni prapor.
Številni predstavniki
V prijaznem jesenskem uopolunevu so se začele na strelišču ob Dolenjski cesti, kjer je že dva dni tekmovalo 38 ekip za naslov najboljše družine ljubljanskega okrožja, posamezniki pa za naslov prvaka, ■zbirati bratske organizacije. Prišli so mrki četniki s praporom. Narodna odbrana v svoji ličnih svetlosivih krojih in modrih srajcah, strelci iz raznih krajev Slovenije, pa vsa sokolska društva iz Ljubljane in bližnje okolice. Med številnimi gosti so prispeli k slavnostnemu razvitju prapora zastopnik Nj. Vel. kralja Aleksandra bri-gadni general Jovanovič^ podban dr. Pirk-majer v zastopstvu g. bana, zastopnik komandanta dravske divizije poikovnik Is-krič, obč. sv. dr. Fettich kot zastopnik župana dr. Puca in stolni kakonik dr. Kli-nar kot zastopnik škofa, češkoslovaški konzul inž. Sevčik, predsednik oblastnega odbora Narodne odbrane dr. Cepuder, dr. Bevk za SLD, Jean Sehrey za Društvo-, ostrostrelcev, za TPD ravnat. Skubec, dr. Josip Tavčar za dravsko župo skavtov, a Aeroklub je zastopal predsednik Rado Hribar, Udruženje rezervnih oficirjev g. Slav. ko 'Turel, Jadransko Stražo dr. Jeglič iu Marjanovič, Sočo obč. sv. Čotar, Alojzij Kcmipare v imenu nacionalnih železničarjev in brodarjev, g. škerjanc kot zastopnik celjskega župana dr. Goričana in drugi.
Vse sbrane edinice so formirale na strelišču kare, ki so ga na eni strani zaključevali praporščaki. S prapori so bili zastopani ruski SOkol, Zmajev steg, Sokol šteipanja vas, št. Vid nad Ljubljano, Šiška, Vič, Moste, Ljubljanski Sokol, štiri ljubljanska sokolska društva, četniki in jezdni odsek Ljubljanskega Sokola.	.
Prihod kraljevega zastopnika
Točno ob 10. se je pripeljal kraljev zastopnik brigadni general Jovanovič, nakar se je pričela svečanost razvitja prapora.
Na sredo med zbrane edinice, strelce, nacionalne organizacije m druge formacije je stopil podpredsednik Ljubljanskega strelskega okrožja g Sterlekar, ki je najprej iskreno pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja generala Jovanoviča, potem vse ostale predstavnike in darovalce. Topla dobrodošlica je veljala tudi vsem gostom in bratom, ki s0 prihiteli iz vseh krajev prostrane domovine. Nadalje je g. Sterlekar izvajal:
Razvijajoč naš prapor, ki nosi sliko bele Ljubljane in belega orla kot simbol naše
državniške zavesti, izražam svojo globoko občuteno željo da bo ta prapor vedno kakor do danes, tudi v bodoče plapolal čist in časten za ideale strelske družine, katera neomajno zastopa hotenje po miroljubni moči, ki združuje vse predele naše domovine v eni misli: pripraviti najširše plasti naroda z odločno samozavestjo za skupno borbo in skupne uspehe tedaj, ko bo to zahteval čas! S to mislijo naj bo naš prapor vodnik in znak za sedanji rod, a tudi navduševalen memento generaciji, ki prihaja! V tem imenu kličem vsem go^ stom in vsemu zvestemu članstvu: »Dobrodošli in strelski zdravo!«
Razvitje prapora
Nato je kraljev zastopnik razvil prapor, ki sta ga blagoslovila najprej kanonik dr. Tomaž Klinar in nato pravoslavni prota Dimitrije Budamir. Potem je general pripel na prapor krasen, težak svilen trak z zlatimi napisom »Aleksander«, dar Nj. Vel. kralja. Izročil je prapor v roke podpredsednika z besedami:
Brat podpredsednik, izročam prapor, da. ga čuvate in nosite v čast in slavo naše domovine in našega kralja. ... , „•. ,...... .v
»Hočemo! Živel kralj!« je vzkliknil podpredsednik in spontano so se ode.varle vsfe edinice. Iz stoterih grl je zaorilo: »živel kralj«. Godba je zaigrala državno himno, a vsi praporščaki zbranih bratskih nacionalnih organizacij so nagnili prapore v pozdrav. Bila je to kasna manifestacija, nepozabna slika.
Podpredsednik je potem prapor izroč'l praporščaku Francu Cvetku. Prečita! je dolgo vrsto imen darovalcev, ki so zabili zlate žeblje v novi prapor. Med darovalci je tudi Nj. Vel. kralj Aleksander. Z vzklikom: »živel Nj. Vel. kralj Aleksande- «n njegov visoki kraljevski dom!« je podpredsednik zaključil slavje.
Pohod skozi Ljubljano
Ob pol 11. se je pred streliščem formirala slikovita povorka, ki je krenila v mesto. Na čelu je jezdil poročnik Risto Kalif na čilem vrancu, sledila je sokolska konjenica pod vodstvom br. Dušana Goraz-da Pred konjenico so jezdili štirje fanfa-risti in praporščak. Za konjeniki je stopala godba dravske divizije, ki ji je sledi? junaški praporščak strelcev France Cvetko v spremstvu dveh uniformiranih članov Narodne odbrane. Osvajajoč je bil pogled na cel gorad sokolskih in drugih praporov, ki jim je sledilo sokolstvo. četam v krojih in v civilu so sledili skavti, nato skupina oficirjev v paradnih uniformah, za njimi so pa stopali strelci s puškami, člani JA in dve strumni četi Narodne odbrane, poseben oddelek NO v svetlomodrih srajcah pa na kolesih. Impozantni sprevod so zaključili četniki s svojim mrkim praporom.
iS let mariborske »Drave"
Lepo uspel koncert - Iz mariborske kronike
Maribor, 7. oktobra.
Pod pokrov* t el jstv om železniškega direktorja g. Josipa Cugmusa je Narodno žc-lezničarslko' glasbeno društvo »Drava« proslavilo v un onski dvorani v soboto 15iet-nico svojega obstoja. Visoko umetniško zmožnost je dokazal tako vokalni kakor instrumentalni koncert ki sta oba žela ob.-lo priznanja s strani publike, ki je docela napolnila obširno dvorano.
Minilo je petnajst let, odkar je bilo v Studcnch pri Mariboru osnovano majhno društvece, ki si je nadelo nalogo, s slovensko pesmijo vzbujati med ta<krat še nezavednimi železničarji narodno zavest Ustanovitelj društva g. Vokač se je vso dobo zavedal dolžnosti in je s sodelovanjem drugih požrtvovalnih tovarišev dvignil društvo na tako višino, da danes zavzema eno prvih mest v mariborskem glasbenem življenju. Iz prvih majhnih početkov se je v toj dobi društvo razvilo v močno glasbeno organizacijo, ki goji skoraj vse muzikalne panoge (veliki pevski moški zbor, tambu-raški zbor, orkester in godba na pihala). Poleg tega je »Drava« ustanovila glasbeno šolo, v kateri poučuje trenutno sedem profesorjev. Gojenci so pod taktirko prof. Hinka Druzoviča pokazali veliko kvalitetno zmožnost. Koncert so posetili med drugimi kot zastopnik pokrovitelja g. Nedelj-kovič, škof dr. Tomažič, predsednik mariborske mestne občine dr. Lipold, sreski načelnik dr. Senekovič, zastopnik centralnega odbora UJNŽB Simončič iz Beograda, direktor mariborskih državnih železniških delavnic Jovič, direktor dr. Tominšek ter zastopniki raznih pevskih in drugih organizacij. Čestitke so poslali Glasbeno društvo »Konstantin« ;z Niša, ljubljanska »Sloga«, pevsko društvo Maribor, mariborski »Jadran«, mestna godba iz Maribora in še več drugih.
Jubilejni koncert je otvoril s slavnostnim govorom ustanovitelj društva predsednik Vokač, ki je v kratkih besedah or sal zgodovino in delovanje v vseh petnajstih letih, nato so pa zastopniki »Sloge« in »Jadrana« poklonili društvu razna spominska darila.
Potem je nastopil tamburaiki zbor pod vodstvom direktorja P vke in zaigral tri uspele skladbe. Za tamburaši je nastopil šolski orkester, ki ga je dirigiral prof. Dru-zovič. Priznati je treba, da so gojenci dokazali veliko zmožnost in razumevanje tudi za težke skladbe. Mošk' zbor se je pa predstavil s sedmimi izbranimi in skrbno naštu-di$$piimi pesmimi,, Kot solista sta nastopila tenorist Avjjust £ivko in bariton Anton Paganeli. N|*%rii spremljal priznani mariborski umetnik g. Lukež. Zbor razpolaga z izbranim glasbenim materijalom in
bo pod vodstvom dolgoletnega p ev o vod je Albina Horvata dosegel še lepe uspehe. Dirigent Lojze Zekar nam je predstavil godbo na pihala z dvema težkima skladbama. Uspeli in kvalitetno dobri koncert je bil res dostojna proslava marljivih in požrtvovalnih Dravašev.
★
Popoldne je priredHo Ciril ki Metodovo druStvo na Trgu .Svobode tombolo. Prvo darlo 3000 Din v gotovini je dobila hčerka želarja Elza Siatenšnnikova drugo darilo 1500 Din v gotovini mizarski pomočnik Anton Kolar, tretje, pohištvo za samsko sobo, Justina Kerševačeva, četrto, kuhinjsko opremo, delavec Franc Berglez; peto, žensko kolo. Angela Dobnikarjeva, služkinja; šesto, moško kolo, Kristina Lesikov-škova itd.
Mariborski šahovska klufc je priredil v soboto zvečer v hotelu Orel brzobumir; to je bila obenem odhodnica nekaterim 3anom. Turnirja se je udeležilo lepo število tekmovalcev in si je pridobili prvo mesto z 9 in pol točkami Ostanek, 2. in 3. Vasja Pire in Hribar 8 točk, 4 Savli 7, 5. Konič 6, dr. Lipaj Sterniiša, Kukovec in Kajič 5, Lobkov 4, Goleč pa 3 toSke. Po turnirju se je vršila intimna proslava z razdelitvijo daril.
Preteklo noč so obiskali neznani vlomici trgovino Milana Rantaše na Aleksandrovi cesti v Studencih. Priši so v trgovino s pomočjo ponarejenih ključev, s katerimi so odprli vhodna vrata. Odnesli so, ker j m je prišlo pod prste, zlasti cigarete, koleke, znamke. Skoda je znatna.
Trije hudo ranjeni zaradi karambola motodklov
Maribor, 7. oktobra.
Pri kolesarskih dirkah, ki jih je priredil motoklub »Perun« na progi Zgornje Hoče do Pohorskega doma, se je danes popldne zgodila huda nesreča. Ko je dirkal 35 letni trgovec tfašlng s prikolico proti Reki, mu je prišel nasproti- čeprav je bila proga zaprta, na motociklu 24-letnic Ledvinka, ki je imel na sociusu neko gospodično. Zaradi že nastale teme sta na ovinku trčila skupaj, pri čemer sta se obe motorni vozili razbili Fašing je ostal na sredi ceste hudo poškodovan, krvavel je po vsem obrazu, dvakrat ima zlomljeno levo nogo in roko. Poškodovan je tudi na glavi. Tudi Ledvinka je odle-tel s kolesa in si zlomil levo nogo. Dobli je pa tudi hude notranje poškodbe. Gospodična na sociusu je dobila živčni šok. Fašinga so prepeljali v Gradec, ostala dva pa v mariborsko bolnišnico.
Obmejni kraj brez hrama prosvete
Poljanska dolina. 5. oktobra.
Popotnika, namenega skozi Poljansko dolino proti Žirem, povede pod Staro Oselico na Trbiji pri mostu lepa cesta desno oi Sori. Zaviješ po 10 min. hoda še bolj na desno v idilično, tiho dolinico. Cesta vodi ob bistrem potočku in čez uro hoda prispeš do vasi Savodnje pod Novo Oselico. Čtdno, čeprav preprosto poslopje se diči z napisom »Sokolski dom«. Da, kraj ima svojega Sokola, ki prav vneto deluje, zlasti še na prosvetnem torišču pod vodstvom učitelja br. štefeta ob pomoči br. Karla Marolta, župana br. Lovra Telbana in drugih. Poleg Sokola so ustanovili kot obmejno stražo še strelsko družino.
Vobče je očitna zavednost tega idiličnega kraja z ličnimi kmečkimi poslopji. Narodna zavest pa tu nI ukoreninjena šele izza prevrata, že pred vojno so ti napredni ljudje sloveli daleč okrog. Sem so leto za letom pohitevala sokolska društva iz žirov Cerknega in Idrije, pod vodstvom tedanjega župnega starešine br. Engelberta Gan-gla. Sokolska in narodna zavednost je zaslužila tem več občudovanja ker je kraj bil do najnovejše dobe takorekoč brez šole. Dobil jo je šele pred 10 leti. V kraju je nad 150 šolskih otrok, imajo trirazred-
nico — toda brez šolskega poslopja. Učni sobi sta ena v zasebni hiši, druga pa v Sokolskem domu. Seveda je pouk v takih razmerah težaven in uspehi nikakor niso takšni, kakor bi se pri tem razumnem narodu lahko dosegli.
Občinska uprava in vse prebivalstvo hrepeni za tem, da bi čimprej dobili lastno, vsem učnim potrebam ustrezajoč0 šolsko Poslopje. A kaj — v občino spadajo štiri šole, dohodki pa so sila revni, posebno š< zdaj ko stoji vsa obrt. Lesna trgovina je nudila v normalnih časih poleg živinoreje glavni dohodek. Dalje je večina največjih in najtrdnejših ljudi prišla pod tujo državo. Imajo za šolsko stavbo že pripravljen prostor in 130.000 Din fonda, .kar sicer kaže dobro voljo, je pa za zgradbo še daleč, daleč premalo. Sveta dolžnost nadrejenih oblastev je, da temn kakor vobče vsem obmejnim krajem posvetijo potrebno pozornost in pripomorejo do zaželjenega hrama prosvete.
Prejšnje čase so imeli ti prebivalci živahnejše stike s Cerknom in Tolminom. Saj vodi odtod dežel, cesta na Cerkno. Tudi Cerkničani in Tolminci so prehajali tod mimo in delali izlete v te kraje. Ti vedri stiki so zlasti tudi dvigali zavednost. Ali vse to Je po vojni izostalo. Zdaj prihaja v kraj lepo število »Jutra« in »Domovine« tudi Vodnikova družba ima primerno število članov — kljub vsem tegobam.
i ■
Maša Slavčeva.
K uprizoritvi Cankarjevih „Hlapcev"
Slovenskega gledališča si ni . mogoče predstavljati brez Cankarja. On je naš prvi dramatik, ki je posegel v globino slovenstva in iztrgal iz njega plevel in rože, ter jih pokazal svetu. Podržal je zrcalo pred obraz naroda: taki smo! Vzbudil je v zakrknjenih odpor in ogorčenje, v poštenjakih pa samosipoznanje. Cankar je bil, je in bo vedno živa vest naroda.
Vse premalo komentarjev imamo napisanih o Cankarju kot pisatelju, pesniku in dramatiku in nikoli jih ne bomo imeli dovolj, kajti njegove globine ni mogoče izčrpati. Fabula, vsebina njegovih iger je samo ogrodje, ki ga potrebuje da razgrinja na njem' človeške duše in je samo sredstvo za dosego enega cilja: razkritja miselne tvorbe in najskritejših psiholoških nagibov, ki so vzrok dejanja.
Režiserjeva naloga je, dati pisateljevim besedam življenje in to ne samo v domišljiji kakor stori to sleherni čitatelj, oživo-tvoriti mora besede stavke, dejanje, pred. vsem pa idejo, potom drugi oseb. Biti čitatelj drame se pravi biti suvereni gospodar nad domišljlijo, zmožno tisočere variant in ugibanj o pisateljevem hotenju; biti režiser in postaviti igro na oder, pa se pravi, odločiti se za eno formo, ki naj bo čim adekvatnejša pisateljevim zahtevam. Sodim, da je za uprizoritev drame zanimivo režiserjevo gledanje na delo in pisatelja Evo. kaj pravi režiser Debevec: » »Zame pomeni Cankar absoluten višek I naše literature, on Je naš slovenski klasik ' Njegova dela imajo nadslovensko vrednost
in če bi še živel, bi napisal stvari, ki bi našle svoj prostor v svetovni literaturi. Dolga je še pot, da spoznamo Cankarja docela. študirati ga bomo morali še mnogo let, kakor je študiral ves svet Shakespeare ja in Goethejevega Fausta, kakor so študirali Norvežani Ibsenovega Peer Gynta Francozi Corneilla in Racinea, Rusi Go-golja in čehova.
Vrednost klasikov leži v tem, da ostanejo njihova dela vedno aktualna, da greuo s časom naprej in so vedno sodobna. Oddolžiti se moramo klasiku Cankarju s tem, da ga posta^vimo na mesto ki mu po pravici gre, zakaj on ni samo lokalna veličina, temveč potenca svetovnega formar-ai Edino on je proniknil v globino sloveastva in je zmožen z Groharjem in Prešernom vred, da nam da bazo za graditev tolikanj iskanega slovenskega stila, specifično našega načina izražanja. S tem, da priznamo in uveljavimo Cankarja — dramatika, bomo dobili Slovenci izraz za našo gledališko umetnost. Cankar je združil najbolj- «knte lastnosti slovenstva; nežnost, bolečino :n grenkobo, trpkost in vdanost v usodo in vendarle mučeniškto odpornost. »Hlapce« bi Iako imenovali narodno dramo Režijsko bi jim rad odvzel barvo klerikalizma in liberalizma, tudi ni važno kakšnega stanu so osebe, ki zmagujejo ali podlegajo, tu gre samo za princip oblasti in uporništva Drama bi se prav lahko godila v noilitar1-stični. Nemčiji -aii:taktični Italiji. ^Hlapci« bi bili lahko splošna drama vseh sov in vseh ljudi.
Kaj so »Hlapci«? Drama človeka Jermana, poštenjaka, butajočega ob oblast, ki zahteva, naj se ji vse pokori za vsako ceno. V boju zoper njo se Jerman v prvem dejanju vzpne, v drugem zraste, v tretjem odbije ultimat oblasti, v četrtem jo napade, zanašajoč se na ljudstvo — a to ga iizda in končno ga Obvarujeta pred obupom mati in dekle. Visoko nad prepadom dole-čim kompleks hotenja in čustvovanja, je spoznanje dolžnosti, ki ukaže Jermanu, naj posveti življenje njima. Ta dolžnost premaga njegov idejni fanatizem in v ljubezni do bližnjih zraste zanj nova življenjska vrednost. Med njimi in onimi, ki se predajajo brez boja, je prepad.
Gre mi v režiji predvsem za to, da bi ustregli posamezni predstavljalci vlog čim bolj Cankarjevim intencijam. Predvsem župnik, Komar in Hvastja. Posamezne figure s'o simboli. Jerman — poštenjak, uporništva. Hvastja — kruhoborca. Komar
—	neznačajnosti, nadučitelj — službene plahosti, Pisek — pojanstva, Kalander pa
—	kremenitosti ljudstva.
če bo ta naša predstava Cankarjevih »Hlaipeev« vsaj stopnica, na kateri bodo gradili zanamci spoznavanje Cankarja, smo dosegli svoj namen«.
Tone Bremr:
Kristina
V Loeblovi aroetilni pri konališču, najbolj razuniti po vsem kadru, ie bilo zvečer veselo. Tri nizke sobe' je premogla vsa ošta-rija. Čez dan so bile prazne, samo šarži eo hodili na žeanjioo. Zvečer po befelu in po
tistem, kar so še leta osemnajstega imenovali večerjo, pa ie navalilo notri moštva kakor na fronti v kaverne. Plašči eo izpubte-vali kasarniški smrad, zadimljeno je bilo od suhega, tlečega listja, zvitega v 6valčice-Komaj sosed je videl eoeeda. In tj ee je pilo in ljubilo- Tri natakarice eo no6ile na mizo neko temno tekočino, ki je žgala in upijanjala. Izea kuhinjske linice ee ie za-dirala debela oštarico. Svoj čas je bila lastnica bordela v Judenbur<ni. Zdaj je točila potvorjeno vino. privabljala soldatom cipe. in za večerjo prodajala pečeno volovsko kri, poln krožnik za malo denarja, za petnajst kron. In ne zavoljo pijače, tudi ne zavoljo cip. temveč zavoljo pečene volovske krvi in bordeleke 6vobode ee je večer za večerom polnila gostilna pri kopališča. Oetale ošta-rije v trgu pa eo zevale praznote.
Enoletnika Pola? in Vrbovec sta 6e prerila skozi prvo in drago sobo. prepolno najbolj izbrane zmesi tržaških in dunajskih poni-glavcev. Bosanci in Slovenci so ždeli vmes kakor mutci. V tretij eobi pa je bil >štab<: velika družba slovenskih in bosanskih "-n čeških enoletnikov in podčastnikov.
—	Oskar Valjančič ie prišel danes iz tečaja, — ie s tankim svarečim glasom oznanil veleizdaialec Voia. Čeda Todič in Rade Tolpa sta prikimala.
—	Potem se bo nocoi zglasil še tu pri nas?
—	Kako pa. silno smo radovedni, kako eo ga v kurzn naučili metali mine na Laha.
—	Ne bo ga ne k nam, smrkavca. Naj gre k »Areetrijskenr i ceearju« šahirat in biljar-dirat s Tirolcil Med nje spada!
—	Ree, zdaj ko je kadetaspirant, mora v
hotel med oficirsko elito. Da, ali že veste, kakšno prečudno atrakcijo je hotelir pre-ekrbel svoji odlični družbi? Iz Gradca je privlekel starega, skrahirane^a opernega pevca- Da ne umre od lakote, ee ta uboga tenorska reva v? a k večer vbada zia. klavirjem, igra valčke in Slagerje... Ooo, treba ca je čul i, kadar ee davi z arijo Radame-sa.. . Ali pa njegov vojni očenaš! ...Stotnik Hauer ga posluša stoje in je časih vos slinast od sinjenosti...
Vsa zmečkana in nejevoljna se je med stoli in pijanimi soldati, ki eo silili vanjo, prerinila v zadnjo sobo Krietina. Trudna, ekoro zasopla ie poklicala:
—	Gospod Polaj... ali vee smem prositi, gospod Polaj... pridite domov!
—	Kaj se je zgodilo? Mi ne morete tu povedati ?
—	Nič hudega, gospod Polaj. samo zaradi sobe. Gospod kadetaspirant bi ee rad priee-lil k narn — hočem reči, k 'vain. Pojdite, prosim, da ee pogovorimo!
In že se je rinila nazaj, otepaje ee solda-eke eodrge. in je hitela domov.
—	Dobra kontrola! — se je posmehnil Vo|a. — Stavim glavo, da ti je Oskar že vse prebrskal. Poznam ga, takšne ima navade.
—	Saj! — je zahudičil Polaj. — Tn vse imam narobe, še brekati mu ni treba.
Odšel je.
S trga se je videlo, da ie v sobi temno. Enoletnik Polaj je hitel gori in prižgal luč-Na kovčega je bilo poznati, da je Otokar že pobrkljal v njem. V omari med perilom bo 6e opazili sledovi njegove nemirne roke.
In tam na etari kredenci je bilo ivee razmetano: časniki in revije in izvodi revolucionarnega dijaškega glasila, ki jih je Polaj najskrbneje varoval. In steklenička borov-nične marmelade^ ki jo je Polaj pred meseci prineeel s seboi z dopueta, ie prazna, pa maj, jo ogleduje in proti luči zaeuče kakor hoče. Ali 6e je je polakomnil Otakar. falot brezvestni? Ali pa...
Zunaj v kuhinji na podstrešja je zajokalo otroče. Že epe t, epe t joka. Lačno je. Ali še ni umrlo? O da, prav mogoče in verjetno je, da je mezgo pobrala Krietina. nezakonska mati. Še zdai ne ve, kdo je otroku oče. Praporščak Vančura? Zato, ker je praporščak? Zakaj ne kakšen general? Ih, kaj pa Oskar, ki je bil pred letom še smrkavec, dr. zen smrkavec?... Vse se pokrade. Tatvina ni greh, pohlep in potreba sla močnejša kakor veet. Lakota uetvaria evoie zakone in paragrafe.
Dete joka. Vsako noč eeka tišino njegovo neutešeno vekanje. Podnevi potem menda zadrema, a proti večeru ee vselei soet in epet razlega njegov jok.
Rad bi ga videl Polai. rad bi videl otro-čička. Hkšen je in kako še more živeti to drobno, do vsesa evoie sa obaDa iziokano bitie.
Polaj je kruto eklenil: »Selil ee bom — da, eel.il! Nikakor ne zaradi otroka — tako se izgovorim pri gospodinji... — marveč? ... Zaradi česa neki? Zaradi kadet-aspiranta Oskarja? Ta pojde kmalu na fronto- Zato, ker vee izgine? Beda! Gospodinja, Krietinina mati, bo vila roke in ee zaklinja-
la na pet ran božjph. da ee nikdo njenih ničesar ne dotakne. Tedaj, zakaj se boe selil, Polaj? Ah, ee bo že našel kakšen izgovor ... Da 6i revež sam, da ne zmoreš najemnine in da ee preeeliš v kasarno, baeta!«
Pospravil je nekatere stvari e kredence in jih zaklenil v kovčeg, ugasnil luč in stopil na podstrešje. Razpoznal je pred kuhinjskimi vnati, da je Krietina eama doma z otrokom. Šepeče mu in sa tolaži. Nebogljen-če je, utr.ijeno od joka in šibkoeti, počasi zadremalo — tako je zadnji čas večkrat medlelo... In zdaj se ni ivzdramilo, ko je šklepnila kljuka, in je v kuhinjo mračen vstopil enoletnik Polaj. Brez pozdrava — tako so s Kristino ravnali vsi — je vprašal, če matere ni doma.
—	Veak čae mora priti- Bogve... da se ni epet kje zapila! Po mleko hodi vsak večer, otroke je vzela s seboj ... eaj si lahko mielite... po vseh hribih kolovratijo okrog. Mleka ti trdi kmetje ne daj,o. le kakšnega žganja ... križ je z nami, gospod Polaj!
—	Selil ee bom, Krietina. To povejte materi, kadar pride!
—	Za božjo voljo!... Selili,... Ampak, gospod Polaj! Menda vendar...
Dvignila se je od otroka. Nizko j.e pogledala izpod čela. Začuditi ee je hotela, pa se ni mogla. Tako iztrpljena in tako neumna, za kakršno 6o jo imeli vsi, ee ni upala čuditi ničemur več.
In Polaj je že zapustil kuhinjo. Dia ee ne izplača nazaj v gostilno, ie samega sebe preveril. Legel je v mrzlo posteljo, pregr-nil čez odejo še plašč, pritegnil žarnico s
konopcem, da mu je evetila za vzglavjem; zagledal se je v šop velikih papirjev. Listal je, prebiral: — pesmi eo bile vmes, natipkane v nekdanjem dijaškem glaeilu, posvečene mliadi ljubezni in svetlim zarjam bodočnosti.
In znova je zunaj v kuhinji zavekalo dete.
Stara je prištorkljala domov. Pijana je, ni dvoma. Jadikjje zaradi oteklih evoj.ih nos. Zaradi eorodnikov, ki eo jo zavrgli. Zaradi kmetov, ki jo kakor zver posanjaio od hiše. Po praznem štedilniku ropoče, lonce premetuje. Pretepe fanta, sina najmlajšega.
—	Ze ves dan me jezi. pasji ein!...
In tuli ona in tuli fant, ki ee pred materjo, grozečo z železom, lačen umika pod odejo.
—	Kristina, ti da ei hči? — razpaee mati jezo še nad zavrženko. — S pankrtom te poženem ined cigane, cipa ničvredna! V bor-del. ne pa pod mojo revno 6treho!
Nenadno je stara utihnila. Le še šepet 6e je čul ekozi steno •..
—	Kaj, za božjo voljo! Selil ee bo? 0, saj ni mogoče' Saj ni znorel! Saj to eo naše zadnje krone!...
Blazno je zaihtela pijanka. Pa ee je spet pomirila, vzdihnila in ee vdala v božjo voljo.
—	Kristina! — je velela polglasno. — Kristina, takoi mi pojdeš k njemu! ...
Tiho eo ee odprla vrata v eobo-
—	Ali Čitate, goepod Polaj?... Mnogo elektrike gre, pravi mama — toda ne zamerite, le čitajte!... In oprostite, da vae
nadlegujem. Saj sem ivedela, da ne spite. Otroka moram preobleči...
Pobrkliala je po omari, da poišče cunje Ni jih našla.
—	Kaj ine pa gledate? Zakaj me tako gledate? — je vprašala nerodno. Smešno nerodno... In že se je dvignila od omare in pristopila k poetelji.
—	Kaj pa čitate?
Polaj ni odmaknil oči od nie, eamo platnico knjige je pri krenil.
—	Aha, »Das deutsche leidc... še ni-eem čitala.
Še nikoli ni nič čitala, to se ve... Sedla je na poeteljo.
—	Zakaj ne odgovorite?
Že je iztegnila roko, da. ga zajame okrog vratu. Tedaj je Polaj uporno prislonil glavo nazaj na vzglavje. Njegove nepremično zroče oči 6o velele:
—	Pojdite vendar, Krietina! Pojdite! Dete vae kliče!
Jokal je v kuhinji otrok. Gvileče. Neutolažljivo. Ni. ni mleka.
—	Lahko noč!. •.
Tiho je odšla Krietina, kakor eenca. Lahko noč! Tažna noč...
Spodai. preko glavnega trga, eo ee vlekli oni iz Loblove gostilne pri kopališča, šmar-nice pijani. In isti hip so zaječala vrata v sobo — kakor liejak oorezno je vstopil kade! aspi ran t Oskar Valjančič: >Servue! Si ravno kaT ljubil? Ih. Polaj — etara korenina!«
Polaj se Je rnoRe obrnil * zid in zadremal. Tužna noč!.
Splovitev nove francoske podmornice
Kako je nastala beseda snob
Beseda enob .ie bolj ali manj znana med nami, eaj je mednarodna. Tako pravijo človeku, ki je nečiineren, domišljav na zunaj in znotraj, hkratu pa prazen in puhel v glavi, srcu in žepu. Zanimivo je, kako ie ta beseda nastala. V prejšnjih čaeih so bile mnoge angleške univerze odprte eamo plemiškim ei-novom. Premožni meščani pa eo bili tako častihlepni. da so z velikimi ustanovami za univerze dosegli, da eo bili njih einovi izjemoma pripuščeni na te čisto plemiške univerze. V takih primerih eo veeučiliški uradi v evo-jih zapiskih in seznamih napisali za imenom takega meščanskega dijaka opazko ss. nob.c, kar je okrajšano iz latinskega sine nob;lita-te, t. i. brez plemstva. Tekom časa ee je iz te okrajšave izcimil izraz snob. ki pa je izgubil prvotni pomen in izraža danes eamo neagodno sodbo osebnosti človeka.
Učiteljski praktikanti na čeških šolah
Varčevanje je izredno lepa čednost Iz tega vzroka je uvedla češkoslovaška vlada tudi v šolstvu tako zvane učiteljske prakti-kante z mesečno nagrado 300 do 400 Kč. Ti praktikanti so imenovani na ustanovljena mesta'in morejo po predpisani dobi polagati 'leposobljenostne izpite, nakar ee po gotovem času prevedejo v začasno službo in šele potem v stalno. Učiteljske organizacije protestirajo ne toliko proti uvedbi praktikantov kot takih, temveč proti temu, da eo tako elabo nagrajeni. Na meščanske šole ee zaradi pomanjkanja kvalificiranih učiteljev postavljajo absolvirani filozofi, ki opravljajo potem v istem času kakor njihovi tovariši na srednjih šolah, profesorske izpite. Toda češki filozofi ne kažejo veliko veselja do dela na starih meščanskih šolah, pač pa ee zanimajo za reformirano meščansko šolo, kjer se priglašajo največ na one meščanske šele. ki imajo humanistično smer.
čevljarska bitka na višku
Kakor pri nas. protestirajo tidi na Češkem čevljarji proti popravi jalnicam raznih čevljarskih tovarn, v prvi vrsti seveda proti popravi jalnicam veletovarne Bata. Slednja pa spet ni lena in je organizirala pro-tiakcijo, da morajo popraviialnice kot splošna narodna dobrota ostati. V prodajalnicah Bat'e nudijo kupcem v podpis zadevne pole, telegramske solice , protestna pisma in še marsikaj. Popisane protestne pole se dnevno preštejejo in zvežejo v knjige po 250 pol s 5000 podpisniki. 17. septembra eo nabrale Bat'ove prodajalne že 880 knjig, ki tehtajo 300 kg. In vsi ti milijoni podpisnikov zahtevajo, da ostanejo tovarniške po-pravljalnice.
Preko praških pošt je šlo že nad 20 tisoč protestnih telegramov in več ko 5000 protestnih pisem. Iz vseh teh protestov pa ee baje vidi, da je Batova veledeiavnoet v najožjih zvezah z narodnim gospodarstvom vseh strok in jz tega da izvira, da Bat'a ne proizvaja vseh fabrikatov za izdelovanje čevljev sam, temveč da j:ih naroča po vsej državi. Do 17. septembra t. ]. je zbral Bata 4,400 000 protestnih podpisov, ki zahtevajo , da ostanejo tovarniške popravljal-nice čevljev. Razumljivo je, da tudi nasprotne organizacije ne drže rok križem m trenutno je največja čevljarska vojna na vrhuncu.
INSERIRAJTE V „JUTRU"
Dogodki po širnem svetu
Nov gost v živalskem vrtu
V Nantesu so spustili v morje najnovejšo francosko podmornico »Iris«
Francosko-kanadska pogodba
115 let Je moral plačevati alimente
Nek škotski sodnik je izrekel eodbo, ki ee pač ne bo dala izvršiti. V Plamorganu je gospa Ransow vložila zoper 6vojega moža tožbo za ločitev zakona zaradi zakonske nezveetobe. Njeni dokazi so bili neizpodbitni, toda huda ženska je naredila na sodnika utisek, da je priznal 6am od eebe prav močne olajševalne okolnosti. Sodnik je moral izreči razporoko in obsoditi krivega soproga, da plača bivši ženi alimente. Prisodil ji je vsesa ekupaj 300 fantov šterlin-gov, katere pa mož, ki ima maihne dohodke, lahko plačuje v tako majhnih obrokih, da ima 115 let čaeas da izplača celotno vsoto.
Uspešno cepljenje proti rumeni mrzlici
Ravnatelj Pasteurjevega zavoda v Tuni-su Nicolle je poslal francoski Akademiji znanosti v Pariz obvestilo, da se mu je posrečilo odkriti uspešno cepivo proti rumeni mrzlici. V Francoski Vzhodni Afriki so1-cepiti zadnje tri mesece s tem serumom nad 3000 oseb. Pokazali so se tako pozitivni uspehi, da je guverner dežele predpisal obvezno cepljenje prebivalstva. Učinek cepiva proti rumeni mrzlici traja vse življenje.
Veliki francoski živalski vrt Vincennes pri Parizu je dobil te dni nov prirastek: kosmatinca, ki ga vidimo na sliki, kako si ogleduje novi dom
.Veloski"
še ena iz Nemčije: Rerlin naraste čez noč za 5 ha
Dne 30. marca 1934. je berlinsko mestno ozemlje merilo 88,251.81 hektarja. Dne 1. aprila 1934. pa je izšlo mestno poročilo, da meri 88,356.8 ha! Čez noč je torej Dare.stlo za pet hektarjev ali petdeset tisoč kvadratnih metrov. Petdeset tisoč kvadratnih metrov ni malenkost niti za ozemlje svetovnega mesta. Ampak kako je to mogoče? Je mesto nakupilo zemljišča? Je korigiralo meje in pri tem kaj zamenjalo? Ne eno, ne drugo! Sploh se ni zgodila niti najmanjša stvarica. šele nadaljnje poročilo razjasni vso reč, ko pravi: »Malenkostni prirastek mestnega ozemlja je nastal zaradi novega merjenja odnosno zaradi korektur«. Le zemljemerci so boljše opravili svoje delo. Nemška točnost! če se primerijo pogreške v merjenju kje sredi Afrike ali na tečajih, no, nič hudega. Ampak v Berlinu? Hm!
Tudi v angleški vojski so zdaj uvedli maske proti plinom. Na sliki vidimo oddelek angleških čet na vojaških vežbah blizu angleške obale
V Parizu so te dni podpisali francosko-kanadsko trgovinsko pogodbo. Za Francijo jo je podpisal zunanji minister Barthou, za Kanado pa njen poslanik pri francoski
vladi B e n n e 11
270 stopinj pod ničlo
Zaročni prstan princa Jurija
Vea Angleška z vsemi doininioni in kolonijami občuduje zaročni prstan, ki ga je princ Jurij kupil evoji nevesti. Angleški časniki so prinesli 6like prekrasnega prstana z opieom, ki je tako podroben in natančen, kakor pri vsaki etvari, ki ee tiče kraljevske hiše. Prstan ima prekrasen sa-fir; njegova barva je zaradi tega tako aga-jala princu, ker ga spominja na cči njegove neveste. Ob etrani eta dva velika diamanta, ki ima vsak četrtino eafirjeve ivelikoeti. Prstan je vreden 2000. funtov šterlingov in bo po mnenju londonskih juvelirjev imel to posledico, da bodo za to eezijo safirji v modi zaročnih prstanov.
44letni tast je „karal" 661etnega zeta
Poštni '1 radiiik R. L. v Bile Lhote šteje 44 pomladi, pa je omožil eno od svojih petih hčera, 24Ietno Marijo, za 6Gletnega Fr. Albrehta. V zadnjem času ee je nebo precej neenakega zakona prevleklo s črnimi oblaki, bliskalo in srmelo je tako, da je prišla hčerka Marija domov in bridko potožila svoj položaj evojemu očetu. Ta je previdno počakal na dan. ko je pomagal zetu pri spravljanju sliv in bil zato nagrajen s par čašicami likerja. To mu je dalo koraj-žo, da je »vzel« v roko svojega GGletnega zeta. To se pravi z drugimi besedami, da ga j® začel dejansko obdelavati ne glede na to. kam pade Mili zet pa je brez ozira na evojo častitljivo starost ,pTve napade razjarjenega tasta gladko odbil, zagrabil utež od ure. ga utrgal in udaril ž njim ta-eta naravnost v lice. Razume ee, aa je taeto-va bojevitoet takoj ponehala, da je iadrno poiskal zdravnika: orožniki pa so odpeljali ljubeznivega zeta v bržon. — Tako je to, če je zet starejši od tasta.
Mladi Abel Rosignol iz Voirona si prizadeva, da bi uvedel v življenje novo vrsto smučanja, tako zvani »veloski«. S to smučarsko pripravo je skočil z veliko brzino 30 m daleč na skakalnici v Mont Gene v m |
V nekem kemičnem laboratoriju v Berlinu so v teh pripravah spremenili helij v tekočino in dosegli temperaturo skoraj 273 stopinj pod ničlo
Angleški vojaki s plinskimi maskami
Preveč je bilo golov
na tekmi Gradjanski : Primorje, da bi črno-beli ostafi na vrhu — Vrstni red v V. skupini : Hašk, Primorj e, Gradjanski Ilirija
Ljubljana, 7. oktobra.
Izločilne tekme za državno prvenstvo se na?;lo bližajo koncu in v naši skupini smo z današnjo nedeljo potegnili črto pod dosežene uspehe in neuspehe. Zadnji del te dolgotrajne in vznemirljive konkurence se je za nas odigral v Zagrebu< dasi so bili nrvotni sklepi in žrebi drugačni. Situacija v prvenstveni tabeli pred tem srečanjem še ni bila popolnoma jasna. Primorje je z boljšo razliko branilo prvo, drugi nasprotnik današnje tekme. Gradjanski pa je :t. istega razloga zavzemal predzadnje mesto. Računov in kombinacij je bilo — dasi bistveno niso mogle povzročiti senzacij — še mnogo in zato ni čudno, da je z moštvom Primorja krenil v Zagreb poseben vlak navdušenih prijateljev našega nogometa, ogromno zanimanje pa je vladalo za današnji Izid tudi med mnogimi drugimi, ki so se zadovoljili s tem, da bodo od-reš Ino ali porazno vest počakali doma.
Zasrreb ljubljanskim moštvom še nikoli ni odstopil lovorik in veseli smo bili že, <*e se nam moštva odtod niso vračala s košem golov, črno-beli so šli na pot s šti.
rimi rezervami, »purgerji* so se vsestransko pripravili na »sprejem« in srečanje je res končalo tako kot so želeli oni. Kljub visoki razliki — ali morda baš zato — pa so zagrebške ocene ljubljanske enajst©-rice dovolj ugodne, tako da je menda vendarle prišel čas, ko fc© Zagreb računal z ljubljanskim nogometom realno. Razlika štirih golov pa je v tabeli povzročila menjavo prvih dveh mest, med katerima je zdaj vrhnji Hašk naslednji pa Primorje — zaradi slabše razlike golov. Gradjanski ima 6 točk in tretje mesto ter ga čakajo še kvalifikacijske tekme, medtem ko se Ilirija vrača v gosto podsavezno kolo.
Današnja enaka tekma med Baskom in zemunsko Sparto je bila zaradi slabega vremena odpovedana.
Dokončna slika prvenstvene naši skupini pa je naslednja: Hašk	6 3 12
Priimorje	6 3 12
Gradjanski	6 3 0 3
Ilirija	6 2 0 4
V nastopnem naše poročilo:
tabele
13:10 10:11 9: 5 5:10
Gradjanski : Primorje 4:0 (3:0)
Zagreb, 7. oktobra.
Pred približno 2300 gledalci se je danes odigrala zaključna prvenstvena tekma pete skup me med Gradjanskim in ljubljanskim 1'ri.morjem. »Pungerji« so se za to te.kmo dobro pripravili, ker so se hoteli za vsako ceno revanž'rati za poraz, ki so ga proti fn.morju doživeli v Ljubljani. Revanž jim je uspel...
Primorje jc nastopijo
s štirimi rezervami,
in sicer brez vratarja Starca kakor tudi napadalcev Žemljica, Bertomclja in Mak ovca, ki so zaradi blezur ostali v Ljubljani. .Moštvo danes ni zaigralo tako kot v zadnji tekma z istim nasprotnikom na domačih tleh, toda pokazalo je znaten napredek od nastopov v prejšnjih letih. Glavna odlika enajsorice sta zavidanja vredna požrtvovalnost in silen elan. Pod vodstvom svojega dobrega trenerja je moštvo opustiilo brezglavo igro tkzv. »hura«-sistema in se zmerom bolj poslužuje tehnične stremi nogometnega znanja. Borbenost Ljubi j an-č-am ov je imponiirala posebno potem, ko so imeli v mreži že tri gole, pa so kljub temu po odmoru s silno voljo pritisnili nasprotnika za 10 minut v skrajno obrambo in mu nevarno ogražali vrata. V enajstorici je najbolj ugajala kriJslka vrsta, v njej pa srednji krilec S lam ie — »fcib:ci« so ga krstili za »nebotičnik« — ki je igral najibolj pametno im koristno, toda tudi oba stranska krilca sta mu pridno sekundirala. Tudi bra-nilski par je bil dober: posebno mu je kon-venirala visoka igra. Rezervni vratar Logar ie bil zelo nesiguren in vznemirjen in ima gotovo precej krivde za dobljene gole. Napad rti bil najboljši. V njem je še najbolje igral Jež, ki pa je bil precej osamljen.
Gradjanski je z današnjo revanžo
dokazal, da je boljši
od nasprotnica, glede elana pa vsaj na enaki višini z njim. Enajstorica je imela najboljše formacije v napadu itn obrambi, dočim so bili krilci precej slabi. Živkovič je pokazal svojo odlično formo, dasi danes ni imel baš srečne noge in je marsikaj šlo mimo ali pa v drogove. Kljub tem« je bil glavni akter vseh napadov Gradjanskega.
Prav dobra sta bila Ko(kotovič in Sipoš na krilih, koristen pa tudi Antolkovič, med tem ko mlademu Rudiču še manjka rutine. V krilskti vrsti ni šlo kot bi bilo treba. Premrl je zaostajal, Sinkovič je bil marljiv, toda prevzel je igro nasprotnika, Pikič pa tudi samo nekaj boljšL Branilski par je pokazal svojo lepo vigranost, Bratulič v vratih pa sploh ni imel pravega dela.
Igra se je začela temperamentno in prvo besedo je takoj prevzel Gradjanski. Veter mu je pihal v hrbet, tako da mu je šlo še vse boljše od rok. Goli so padali dovolj srečno, toda bilo je tudi mnogo zrelih situacij posebno v drugem polčasu, iz kater h pa se ni rodilo ničesar. Po odmoru je Primorje zavzelo teren za 10 minut, nato pa je sipet prevzel iniciativo Gradjanski, ki pa je Šele po 25. min. zvišal rezultat na končno številko. Zmaga domačih je
popolnoma zaslužena, ker so bili skoro v vseh pogledih boljši od gostov. Igra je bila fair in brez najmanjšega incidenta, dasi so se nekateri bali za nje. Zasluga za to gre v prvi vršiti dunajskemu sodniku, ki je znal ohraniti avtoriteto pred občinstvom in spoštovanje pred igralci. Vsekakor pa je tudi publika nastopila proti njemu vse drugače, kot je sicer vajena, kadar se pojavi na igrišču domač sodnik „pa najsi bo od koderkoli.
Goli
Gradjanski je dosegel vodstvo v 9. min. Kokotovič »centrira« s krila; Hassl hoče odbiti žogo, toda odda jo prav lepo prostemu Amtolkovdču, ki jo neubranljivo pošlje v mrežo. 1 : 0 za G. Že minuto kasneje pade naslednji gol. Prosti s<trel strelja Živkovič, vratar odbije, toda Antolkovič je na mestu in potisne med drogove. 2 : 0 za G. V 36. min. bije Rudič prosti str«! in Živkovič pošlje žogo z glavo proti gohi. Vratar jo ujame, toda v razburjenj« mu pade preko ramen m se zvali v mrežo. 3 : 0 za G. Edini gol drugega polčasa — obenem tudi najlepši — je padel v 35. min. po lepi kombinaci ji vsega napada, ki se je končala pri Rudiču. Ta je s krasnim voley-strelom postavil končni rezultat.
Sodnik g. Frankenstein z Dunaja je sodil predvsem z avtoriteto in zato tudi — prav dobro.
Dva podsavezna 2:1
Včerajšnji podsavezu! prvenstveni tekmi med ČSK in Rapidom ter Svobodo (Mb.) in Celjem sta se končali z enakim rezultatom — Na vrh tabele se je dvignil Čako-
večki SK
Ljubljana, 7. oktobra.
Podsavezni prvenstveni spored je obsegal danes dve tekmi, in sicer v čakovcu in Celju. Medtem ko so čakovčani spravili svoji dve točki in se pomaknili za mesto rav2:gor, so Celjani proti pričakovanju klonili pred mariborsko Svobodo. Slednja se kot najmlajši nasprotnik med podsa-veznimi tekmovalci vsaj dozdaj drži nad vse pričakovanje.
Kar poglejmo po tabeli!						
ČSK	2	2	0	0	11:1	4
Celje	3	2	0	1	5:4	4
Svoboda	3	1	1	1	5:13	3
železničar	1	1	0	0	4:1	2
Maribor	1	0	1	0	3:3	1
Hermes	1	0	0	1	2:3	0
Puipid	3	0	0	3	2:7	0
ČSK:	Rapid 2			:1	(1:	0)
Čakovec, 7. oktobra. Za današnjo prvenstveno tekmo sta nastopili moštvi v naslednjih postavah:
CSK: Branovec, Vampelj, Janič, Takač, Golovič, Mlekovec, Cehojnik, Vogrinec, Baslovič, Pintač, Vas.
Rapid: Pelko, Barlovič, Antoličič, Goli-nar, Seifert, Fučkar, Vernif, Heller, Prin-čič,' Pišof, Vidovič.
Tekma je bila tipično prvenstvena z vsemi hibami in vrlinami. ČSK je imel nekoliko več od igre in je zmagal zasluženo. Najboljši del moštva je bila napadalna vrsta ki je bila izredno dobro razpoložena. toda vendar ne tako kot preteklo nedeljo proti Svobodi.
Rapid je bil tehnično boljši, vendar je napad mnogo preveč kombiniral m v kazenskem prostoru pozabil na streljanje. Najslabši del je bila spet krUska vrsta, ki ni znala držati zveze med sprednjimi m
zadnjimi vrstami.	_
ČSK je dosegel vodstvo že v 5. min. po Vasu, ki je »predriblal« vso obrambo. V nadaljnjem poteku do odmora je Rapid
Celje
sicer močno napadal, vendar pa ni znal izkoristiti številnih zrelih pozicij. Po odmoru je Vogrinec v 6. min. zvišal razliko na 2:0, dokler ni posegel v dogodke sam Barlovič, ki je v 41. min. ustrelil iz prostega strela in 40 m daljave častni gol za svoje barve.
Tekmo je sodil g. dr. Planinšek zelo dobro. s to tekmo se je ta odlični in mnogo zaposleni sodnik najbrže že poslovil od nogometnih igrišč na območju LNP, ker bo moral v bližnji bodočnosti oditi na novo službeno mesto proti jugu. Maribor bo ž njim izgubil enega izmed najbolj agilnih športnih delavcev!
Svoboda (Mb.) :
2:1 (1:1)
Celje, 7. oktobra.
V današnji prvenstveni tekmi proti mariborski Svobodi je domača enajstorica preskrbela svojim prijateljem presenečenje, kakršnega ni pričakoval nihče. Mariborska Svoboda je s tesnim, toda zasluženim rezultatom zmagala nad njim in mu odnesla dve dragoceni točki z lastnih tal. Igra je bila živahna in tipično prvenstvena. Moštvi nista kazali mnogo kombina. tornih sposobnosti in odločilen za izid je bil brezprimeren elan gostov.
Celjani so igrali zelo raztrgano, napad je bil neenoten, obe zvezi v njem pa preveč defenzivni in ležerni Dobra je bila obramba Svoboda je igrala vztrajno in požrtvovalno, toda tudi precej ostro. Domači so imeli do odmora še nekaj od igre, po odmoru pa sp popustili, očividno zato, ker so podcenjevali nasprotnika, kar so seveda spretno izrabili Svobodaši.
Vodstvo za Celje je dosegel Gobec v 10. min., v 34. min. pa je Tomažič izenačil. Po lepem prodoru je Ti ar v 5. min. drugega polčasa povišal rezultat na 2:1, ki se do konca" nI Več "Spremenil. Celjani so se zelo trudili, da bi izenačili, toda njihov
napad je bil premehak za dobro obrambo
Svobode.
Tekmo je sodil g. Nemec iz Maribora preveč ležerno. Gledalcev je bilo okoli 400.
Drugorazredno prvenstveno tekmo med Jugoslavijo in Olimpom je dobil Olimp par forfait s 3:0, ker moštvo Jugoslavije ni nastopilo.
Ljubljanski II« razred
V ljubljanskem drugem razredu so se nadaljevale prvenstvene borbe na štirih igriščih. Dve tekmi sta bili odigrani že v dopoldanskih urah ln je od njih zlasti ona na Reki med Reko in Jadranom imela prav dober poset, do 500 ljudi. Rezultati se glasijo:
Svoboda : Slavija 6:3 (1:0)
Ob stalni premoči Svobode je rezultat prav za prav prenizko izražen. Sodnik g. Dolinar je imel šibek dan.
Befca : Jadran 4:3 (4:1)
Lokalna riVala sta se našla na rečan-skem igrišču V malem derbjrju. Vse športno Trnovo in ves Vič sta se zbrala na igrišču. Reka je bila že s 4:0 v vodstvu, potem pa je prišel Jadran ov čas. Razliko je korakoma zmanjševal, vendar je prišel le do treh golov. Obe piki sta ostali na Viču. Sodil je g. VIdic.
JPW : Korotan 3:0 (3:0)
Marsovci se otresajo enega nasprotnika za drugim. S Korotanom niso imeli težke, ga posla. Z dobrim količnikom in samo eno zgubljeno točko so si učvrstili položaj v vrhu tablice. Sodil je g. Ramovž.
Grafika : Mladika 2:1 (1:1)
Grafika je bila velik favorit, pa je komaj spravila obe piki pod streho. S tremi zmagami se je tako obdržala ▼ vodstvu. To tekmo je soda g. Ramovž.
Stanje v ljubljanskem drugem je po tem kolu naslednje:
razredu
Grafika	3	3	0	0	12:3	6
Mars	3	2	1	0	9:1	5
Reka	3	2	0	1	6:5	4
Korotan	4	2	0	2	10:10	4
Jadran	3	1	1	1	8:6	3
Svoboda	2	1	0	1	8:9	2
Sloga	2	1	0	1	2:4	2
Brez točke zaključujejo tabelo naslednji trije: Slavija, Mladika in Slovan.
Jubilejni turnir Hermesa
Nogometna proslava klubove 15 letnice se je končala včeraj s tekmami juniorjev in prvih moštev — Med prvimi so zmagali Primorjaši po žrebu, pokal prvih pa
je dobila Ilirija
LJubljana, 7. oktobra.
Na Hermesu so se dopoldne in popoldne ob precejšnjem zanimanju občinstva nadaljevale nogometne igre. Dopoldne so štiri garniture pomladka v deloma zanimivih borbah absolvirale juniorski del turnirja, popoldanski spored so pa izpolnile borbe prvih moštev, ki so potekle deloma v napetih borbah in nudile razmeroma dober šport.
S temi tekmami je bil končan nogometni del Hermesove proslave. Zasnovan je bil na široko in je bila tako omogočena udeležba številnejšim moštvom. Sami prireditvi pa ta obsežnost ni bila v prid, prvič zaradi tega ne, ker s tem trpi preglednost, saj se ne more od vsakogar zahtevati, da v podrobnosti prouči komplicirane propozicije; drugič pa je bilo potrebno skrčiti igralni čas na 2X30 minut, kar je prišlo prav šibkejšim udeležencem, močnejša moštva pa v tako skrčenem času niso mogla razviti svoje prave sile.
Ne glede na vse to pa je prireditev s športnega stališča dobro uspela. Klub, ki je dal slovenskemu nogometu že toliko število dobrih igralcev — tudi če niso ostali vedno pri svojih barvah — je na zelo primeren način proslavil
petnajstletni jubilej »vojega ©b»toJa
in lahko zre s ponosom na generacije nogometašev, ki jih je vzgojil. Za bodoče lahko goji upravičeno upanje, da bo na lastnih tleh imel priliko še bolj vidno začrtati Sledove svojega, truda ▼ anale slovenskega športa.
V	naslednjem nekoliko poročil:
Primorje : Korotan 0:0
Dopoldanski spored juniorskih tekem je otvoril ta par. črno-beli pomladek je fcil v polju deloma v premoči in dal poveza-nejšo igro, ni pa tega utegnil izraziti tudi v številkah. Pomagal mu je žreb.
Ilirija : Hermes 4:2 (4:0)
Tem bolj so pritisnili belo-zeleni junior. ji že od začetka. Ne da bi dali protivnikn, da pride do sape, so mu natrosili štiri komade t mrežo, Me potem so se rudi domači naraščajniki mogli nekaj uveljavili. Tako sta prišla y finale
Primorje : Ilirija 0:0
Belo-zeleni so bili fizično jačji, ta minus ao črno-beli nadoknadili s tehnično bol zgrajeno igro. Igra je bila na ta način dokaj izenačena in je borba ostala neodločena. Tudi pri drugem žrebanju se je sreča nasmehnila črno-beiim, ki so tako, ne da Ul zabili niti en sam. gol, prišli v posest sa juniorje razpisanega pokala.
Vse tri juniorske tekme je sodil g. Ehr-lich.
Hermes : Slovan 6:1 (3:1)
V	prvi tekmi glavnih borb je domačin pregazil svojega nasprotnika. Sprva, je bila igra, sicer po vsebini nedolžna, preccj izravnana in je prvi polčas, ko je imel Slovan v vetru močnega zaveznika^ potekel v odprti igri. Položaj se je spremenil, ftim sta moštvi zamenjali strani. Igralo se je skoraj vse na en gol hi igra je povsem Zgubila borbeni značaj. Hermes se je z visoko razliko pripravil za finale. Sodil je g. Schneller.
Ilirija : Reka 1:0 (0:0)
To srečanje bi bilo skoraj prineslo majhno presenečenje. Belo-zeleni so v ostalem bili skoraj ves čas pred reškim golom, toda napad ni mogel zabiti niti enega samega gola. Vsi streli, ki jih ni bilo malo, so bili po večini neprecizno izvedeni, kar pa je le ubralo smer na gol, je postalo plen dobro razpoloženega vratarja ali pa je obtičalo v neverjetni smoli. Naposled je rešil situacijo Berglez, ki je prost strel od 20 m plasiral pod prečko. Rečanl so v obrambi dali dobro igro, napad pa ni prišel do besede. Drugi finalist je torej bil belo-zeleni. Sodil je g. Lukežič.
Ilirija 2:0
Hermes (0:0)
Finalno brtko sta moštvi. absolvirali v postavah:
Ilirija: MaMč—Svetle, Berglez—TJnter-reiter, Sočan, Pogačnik—Jug, Slapar, Pikič, Luce, Doberlet.
Hermes: Oblak—Klančnik, Košmerlj— Ferjan, Bine, Kretič—Kos, Brodnik, Čebo-hin, Mokorel, Ložar (Ozebek).
To je bila najmočnejša igra vse prireditve. Borbena in tehnično na dobri višini. Mestoma je zavzemala značaj ogorčene prvenstvene borbe- Protivnika sta si
bila v glavnem enakopravna nasprotnika in je bila igra skoraj ves čas povsem odprta. Opazilo pa se je, da sta napada v obeh moštvih najšibkejša dela, zlasti pred golom sta povsem odpovedala, ker nista znala izkoristiti niti ene izmed številnih zrelih situacij. Pri tem je bil ilirijanski napad toliko na boljšem, ker je imel v svoji srednji vrsti bolj odločnega in sposobnejšega pomagača, dočim so Hermežani prav v tem pogledu zaostajali in je bil njihov napad bolj navezan sam nase.
Obrambi sta bih v obeh moštvih najmočnejši formaciji; dva gola, ki nista padla iz prepričevalnih akcij, gresta v glavnem na rovaš Oblakove nepazljivosti. Modri so imeli izrazit minus v šibkem srednjem pomagaču. imeli so torej svojega najslabšega človeka prav na najbolj važnem mestu.
Igra je dolgo valovila s polja v polje, ne da bi kazalo, da bo prišlo do odločitve. V drugem polčasu sta na Unterreiterjev prost strel startala Klančnik in Oblak, zadrego je izkoristil Luce ln z glavo pognal v mrežo. Tik pred koncem igre je v nič nevarni situaciji Pikič tvegal strel na gol, in žoga je našla mimo Oblakovih prstov pot v mrežo. Pri vsej neodločnosti belo-zelenega napada je zmagala rutina pred večjo požrtvovalnostjo. Sodil je g. Schneller.
Toča golov v Beogradu
FSK : Levčki (S«fija) 10 K) (4:0)
Beograd, 7. oktobra.
Današnja druga tekma najboljšega bolgarskega kluba v Beogradu se je končala s katastrofalnim porazom za goste. BSK je danes zaigral eno svojih najboljših iger m, če Bolgari ne bi bili imeli tako odličnega vratarja in ne bi bil teren tako razmočen, bi bil rezultat lahko brez velikih težav še večji.
Domači so imeli ves čas vidno premoč, da, tako občutno, da ožja obramba sploh ni imela posla in se je vratar Glaser sprehajal po sredini igrišča. Vsa domača enajstorica je igrala kot mi mož. Najbolj je ugajal v napadu Moša to pa vsa krilska vrsta z Božičem. Ker je vso tekmo lilo, je bil obisk razmeroma šibak, dasi se je vršila tekma na igrišču Jugoslavije, ki ima krite tribune.
Ostale nogometne tekme
Domžale: Disk : Domžale 3 : 0 (0 : 0). Prvenstvena tekma gor. okrožja.
Dunaj: Rapid : Wolfrum 6 : 1 (3 : 0).
Propagandna tekma, ki pa se je proti koncu končala s splošnim pretepom. Vse ostale tekme so bile zaradi razmočenih igrišč odpovedane.
Praga: Spariš > Kladno 6:10:0). Pokalni finale pred 13.000 gledalci. Hnre&stve-ni tekmi: Prostejov : SUvia 2 s r (T : 0). Židenice : Pfeen 4 : 1 (2 : 0). „
Budimpešta.* Madžarska ; Avstrija 3 : 1 (1 : 1). Meddržavna tekma pred 35MB gledalci, ki so jo Madžari zasluženo odločili v svojo korist Zdo ▼ premog so bi|p posebno pa odmora, ko je avstrijsti 'napad popolnoma odpovedaL Edini gol za Avstrijce, in sicer vodilni — je zabil Sindelaf v II. min. Sodil je Italijan Bariassina.
Gozdni tek na Pohorju
Maribor, 7. oktobra.
Mariborski Maraton je dopoldne organiziral gozdni tek na Pohorju, na katerem je startalo 15 tekmovalcev v dveh kategorijah, seniorjev to juniorjev. Proga za seniorje je vodila od Ruške koče do Mariborske koče in nato po novi poti do Pohorskega doma in je m%rila dobrih 7 km, juniorska proga pa je tekla od Pohorskega doma do Mariborske koče in nazaj na Pohorski dom ter je bala dolga okoli 3 km. Podrobni rezultati so bOi naslednji:
Seoiorji: 1. Kangler 15:57, 2. štruveij 16:36, 3. Čeh (vsi trije Mar.) 16:50, 4. He-ric (žel.) 16:52.
Junior ji: 1. Gril (Mar.) 5:01, 2. Rotter (žel.) 5:06, 3. Stanislav 5:16, 4. Bradač (oba Mar.) 5:22.
Kolesarska dirka
Železničarja
Maribor, 7. oktobra.
Danes dopoldne je priredil SK Železničar na svojem igrišču kolesarsko dirko za trening, ki so se je udeležili najboljši vozači vseh mariborskih klubov. Na start je prišlo 14 dirkačev, ki so vozili 65 krogov, to je 27.7 km. Največ točk in zmago si je priboril tehnično najboljši vozač Štefan Rozman, ki je spet dokazal svojo odlično formo.
Podrobni rezultati: 1. Štefan Rozman (žel.) 42:45, 2. Albert Zadravec (Edel-weiss), krog zadaj, 3. Josip Kemperle, dva kroga zadaj, 4 Ivan Kogler, 3 kroge zadaj, 5. Miško šunko (vsi trije Mar.), 5 krogov zadaj.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20. redna seja sckcijskega odbora-pri Rebou.
Katastrofe na morju
London, 7. oktobra. AA. Angleži tovorni pa mik »City of Cambridge« (7058 ton) je zadel v bližini otoka Pratos, kakih 300 m^j od Hongfconga ob skale. Pamik smatrajo za izgubljen. Iz Hongkonga je odšla na pomoč angieSka kri žarka »SuffoJk«.
V Adelaidu ▼ južni Avstraliji je danska motorna ladja »Viktorja« (4.500 ton) pri vhodu v pristanišče nasedla na plitvino. Vihar je bil tako močan, da je parnSc vrgel ~rz smeri njegove vožnje tn ga treščil ob obalne stene. Na parniku so takoj nastale razpoke, skozi katere je vdrla voda. Posadka se je rešila.
Na Marmarekem morju je trčS neki vlačilec v nczruin ptif^iiCf ki je vozil v Dar danele. Pri pem je utonilo 41 ljudi.
Povratek francoskih letalcev iz Italije
Saint Raphael, 7. oktobra. AA. Francoska letalaSca erfoadra je popoldne na povrait-ku iz Italije priletela semkaj.
Vremenski pregled
Zapadna Evropa: Močan anticiklon nad evropsiko kopnino, ciklon nad Islandom. Slaba depresija na Sredozemskem morju. Prevladuje oblačno vreme v vsej Evropi, mestoma dež v Franciji, na Poljskem ki na Balkanu. Temperatura je padla na ozemflju srednje in južne Evrope.
Jugoslavija: Oblačno in deževno vreme v vsej državi. Temperatura jc padla povprečno aa 3 stopinje. Minimalno temperaturo je imela Ljubljana (5 stopinj), maksimalno Mostar (24 stopinj).
Prognoza za 8. oktober: Oblačno rreme bo trajalo dalje, v vzhodnem in južnem delu države bo deževalo* temperature bo še nadalje padla.
Zahteve rudniških inženjerjev
Potreba razširjenja pokojninskega zavarovanja, zaposlitve domačih moči in podpiranja znanstvenih ustanov
Zagreb, 7. oktobra, n. Danes je bila v inženjerski zbornici letna skupščina jugo-slovenaliih rudniških in topilniških inženjerjev. Zborovanju je predsedoval profesor tehnične fakultete v Ljubljani inž. Viktor Gostiša, ki je najprej predlagal, naj se odpošljejo pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, ministru za šume in rudnike Ul-manskenra ter zagrebškemu banu Perovi-ču, kar je bilo soglasno odobreno.
Neto je tajnik udruženja inž. Viktor Kersoič, asistent tenične fakultete, podal izčrpno poročilo o delu upravnega odbora. Predvsem je poudarjal, da je glavni odbor posvetil glavno pozornost akciji za (pokojninsko .zavarovanje rudarskih inženjerjev v tem smislu, da bi se zakon o pokojninskem zavarovanju raztegnil tudi na inžpnjerje po vsej državi.
Predsednik prof. Viktor Gostita je v debati dokazal z več primeri, da tuji kapital, s katerim bi radi inženjerji živeli v najboljši harmoniji, ne spoštuje v zadostni meri naših zakonov glede zaposlevanja tujih delovnih moči. Tako se n. pr. hoče pri nekem rudniku s 6ik> nastaviti kot strokovnjak za preizkuševanje rude, 22 let star inozemec, o katerem trdijo, da je bil že v drugih državah v praksi, zlasti pa v Rodeziji v Afriki. Predsednik je tudi navedel, kako so skušali v gotovih primerih ponarediti dokumente, da bi lahko zaposlili v naši državi tujce. Poudarjal je da imamo pri nas dovolj dobrih in slabih strokovnjakov, ki imajo vsi po vrsti vsaj take kvalifikacije kakor prlhajačt stva, ki pa so vsekakor bolj sposobni, ker
Imajo več ljubezni do svojega naroda in podjetij, v katerih delajo. Pozval je lastnike rudnikov, naj se zavzamejo za naše domače strokovnjake, ki imajo srce in voljo, da čuvajo do poslednje meje naže narodno imetje.
Zatem je blagajnik inž. Alojzij Dular podal blagajniško poročilo^ v imenu nadzornega odbora pa je inž. Franc Lapornik predlagal upravnemu odboru afceolutorij, ki je bil soglasno odobren.
Sledila so obširna poročila sarajevske, beograjske in ljubljanske sekcije. Po teb poročilih je prof. inž. Pehani poročal o načrtu novega rudarskega zakona, pri čemer je poudarjal potrebo, da se poenostavi in izpopolni v določbah, ki so nejasne ali pomanjkljive.
Inž. Vinko Strgar je poročal o pripravah za osnovanje društva prijateljev rudarske fakultete ter je dokazoval potrebo, da se z zasebno pomočjo, ker driava ne more storiti vsega sama, urede potrebni laboratoriji in delavnice, v katerih bi se izdelovali znanstveni aparati. Pokrovitelj tega društva naj bi bil minister za 'Šume in rudnike. Ta predlog je toplo za govarjal tudi prof. inž. Gostiša. Ob koncu so bila odobrena pravila nameravanega društva.
Skupščina je po referatih in izčrpni debati sprejela resolucije, ki se tičejo katastrofe v Kaknju, zaposlevanja tujih Inženjerjev in podpiranja znanstvenih zavodov.
Prihodnji obča i abor vdrutmej*	v
"Splitu.
TEDEN DNI FILMA
v	?.
|g^f|fh d : J ' Ajgf t 1 • > « v

gM
■ " . ^
* II
^ ' > W 1 • frs
m'	ž

t ; rar
1
- mvm	"
iS?-*:* > <•
Dva prizora iz filma „Zlato"
Na večji sliki je del velikega laboratorija, v katerem se s pomočjo silnih električnih energij pretvarja svinec v zlato. Manjša slika pa kaže notranjost laboratorija, v katerem sta Hans Albers in Mihael Bohnen. Film je poln napetih prizorov. Režija: Karel Hartl.
Dva nova Silma
iz našega življenja
Enega so ustvarili Poljaki, drugega Nemci — Borba nemške in ruske filmske industrije — Vedno večje zanimanje filmskih podjetij za Jugoslavijo
Sarajevo, 6. oktobra.
Bosna in Hercegovina vzbuja s svojimi porodnimi lepotami, a še bolj s svojima originalnimi običaji, slikovitimi narodnimi nošamii in sentimentalnimi sevdalinkami vedno večje aanimanje inozemskih filmskih podjetij in filmske umetnije vobče. Zadnji čas sta bila v naših krajih ustvarjena
Spremeniti dosedanji razpored in vsebino svojih filmov.
— Doslej so nemški filmi večinoma prikazovali različne salonske dogodke; na filmih ste gledaM aristokratske palače. Potean so nam predstavljali tehnične pridobitve: avtomobile, lokomotive, aeropla-ne, ia še marsikaj. Zdaj pa, računajoč s
lani poljske filmske družbe, na levi Alma Kar
,elika fitma: »Dekle na oknu poste-restante« in »Bosanci« (»Bosanska simfonija). Prvi film je snemalo poljsko podjetje Gulanicki iz Varšave, »Bosance« pa podjetje Bosser vt. Berlina. V doglednem času je "najavljen prihod neke angleške filmske skupine. V Sarajevu bodo obdelali glavni del nekega svojega velikega filma.
Zanimanje inozemskih filmskih podjetij sa naše kraje je vsekakor utešno, ker na ta način se bo mnogo pripomoglo tudi h razvoju tujskega prometa v Jugoslaviji. V teai pogledu nam lahko nekaj filmskih slik mnogo koristi v inozemstvu. Zanimali smo se v krogih nemških filmskih umetnikov za povod njihovega interesa za Bosno in Hercegovino in rekli so nam:
— Nemški fikn mora zadnji čas hudo tekmovati z rusko sovjetsko filmsko industrijo. Ruska filmska podjetja izvažajo na evropsikp tržišče filme z realtio-socialno vsebino^ Takšni filmi postopno in čvrsto osvajajo evropsko občinstvo. Kako tudi ne! Zanimivi so. In zaradi tega morajo tndi nemška filmska podjetja popolnoma
psihološkim razpoloženjem občinstva in pod vplivom sovjetske konkurence, iščejo nemška filmska podjetja nova področja in nove momente, ki bodo ustrezali sodobni kinematografiji. Herceg-Bosna je sila. hvaležno področje za takšno delo. V teh krajih imamo še vedno dobro ohranjene, patriarhalne običaje slikovite nošnje, tipično življenje majhnega človeka in k temu tudi romantično prirodo.
Vsekakor je treba le želeti, da ostane zanimanje filmskih podjetij za naše kraje čim trajnejše, saj ni dvoma, da bosta od tega imeli lepo korist ne samo Bosna in Hercegovina, marveč vsa država.
Film »Dekle z okna poste restante« je obdelan po neki poljski komediji. Odigrava se v železnici od Varšave do našega Primorja in dalje vdolž jadranske obale do albanske granice. Nato se nadaljuje v Mo-starju, Jablanici, Sarajevu in slednjič v Budimpešti. Neki poljski magnat premore ogromna ležišča rud na albanski meji. Financira ga neki ameriški naibob. Namesto denarja se je s Poljakom vkrcala V želez-
Eichberger v vlogi Bojana
m
kje bo
malim
oglaševal, ker ve, da ima le dnevnik z vedno pointm oglasnikom maso kupnomočnib čitateljev.
Kupim
DeaMi i Din. dt««t 2 Din aa tttro ali dajanje oa slova S Oln. Najmanjši tnnek 1? Din.
Ježic (Knoper)
kopirni v«č vagonov. Prosim pooodtoe * narv<edi>o eeoe frank o vagon na «4or: Puooer . Lašfco.
"t
v globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes nenadoma,^ vendar lepo pripravljen, umrl
gospod	_ 1
JOSIP NOVAK
višji šolski nadzornik v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 9. oktobra ob uri iz Vižmarjev na župnijsko pokopališče v Št. Vidu nad Ljubljano.
št. Vid-Vižmarje, 7. oktobra 1934.
ANTONIJA NOVAK, soproga
Prodam
geeeda 1 Din. davek J Dtn felfro ali dajanje na slova 0 Din. Najmaaj&i znesek 11 Dtn.
Vabimo Vas
k nafcufin v najoeaejČB o*> lačilnka A. Preeker, S*. Petra Mota 14.	133
Lokali
Ija je Mara legla na cesto pred njegovega konja in ga tako zadržala vsaj toliko časa, da je med tem Bojan srečno dosegel cilj. Zdaj 6e je tudi Mirko vdal v usodo in izročil Maro njenemu pravemu izvoljencu zmagovalcu Bojanu.
Čeprav se je ta dogodek po avtorjevi zamisli odigraval pred 50 ali 60 leti, je tudi danes še aktualen, ker se tudi dandanašnji še dogajajo otmice v nekaterih krajih Bosne.
Kakor smo informirani, je ta film zelo dobro uspel. V berlinskem filmskem ateljeju so v glavnem že razvili slike, ki so organizatorje baje naravnost očarale. Osobi-to jih navdušujejo narodne noše in narodni plesi. V tem filmu je statiralo okrog 600 Hercegovcerv, glavni vlogi pa sta odigrala umetnika Eiohberger in Brigita Horney. čujemo, da bo isto nemško podjetje v najkrajšem času filmalo tudi najznamenitejši epos srbsko-hrvatske književnosti — Ma-žuraničevo »Smrt Smail-age čengiča« in dramo »Hasa>naginica«. Ti dve deM bosta v zunanjem svetu lahko močno afirmirali junaštvo, moč in duhovno veličino našega naroda
niški vagon lepa devojka. Po raznih komičnih prizorih in izapletljajih postane lepotica njegova tajnica in naposled — razume se — sladka ženica.
Glavni vlogi sta se v tem filmu razdelila poljska igralka Alma Kar, ki je zares lepa dama, in sam direktor podjetja inž. Gula-nicki. Na mnogih krajih so bili posneti razni prizor' iz narodovega življenja. V filmu so bile zajete razne partije iz slikovite sarajevske čaršije, momenti iz kmetskega življenja v okolišu Jablanice v Hercegovini, nar. kolo v Konavljih pri Dubrovniku, trebušni plesi v neki sarajevski kavarni in še marsikaj. Pri snemanju filma so stata-rali mnogi bosanski seljaki.
Za našo nacionalno propagando je važnejši film »Bosanci«, ki ga je v mestu Stolen snemalo 27 dni berlinsko podjetje. V tem filmu je tudi dovolj petja in gias • in dejanje samo je vzeto iz narodnega življenja. Obdeluje vrlo zanimiv motiv iz bosanske preteklosti: otmico devojke. Vsebino drame je obdelal nemški književnik Tanzler, ki je tudi sam sodeloval pri snemanju, po jugoslovenski narodni pesmi »Marko in Miiloš«. Dejanje je naslednje:
Bogati Bosanec Mirko je prišel v goste k svojemu prijatelju Bojanu, znanemu her. cegovskemu junaku v okolici Stolca. Tu je Mirko zagledal lepo Hercegovko Maro, ki je skrivaj zaljubljena v Bojana. Med Mi kom in Bojanom nastopi ljubosumje in stara prijatelja se zaradi Mare izprevržeta v najhujša sovražnika. Mirko ugrabi Maro in jo odvede na svoj dom. Takoj nato pa Bojan zbere svojo zvesto četo, se z njo poda proti Mirkovi domačiji ia zdaj on ugrabi Maro. Poslej sta nasprotnika obračunavala med seboj na razne načine, dokler se nista slednjič trezno dogovorila, da bo Maro dobil oni, ki bo prvi na konju prijezdil na določeni cilj. Mirko je imel boljšega konja, toda Mara je bolj ljubila siromašnega Bojana in mu je sama pomagala pri otenici. Ko je Mirko pridirjal blizu določenega ci-
Inge in milijoni
Tisti, ki jim je Brigita Helm pri srcu — o prav gotovo jih je tudi v Ljubljani zelo mnogo — pridejo letos na svoj račun. Spet bomo v kinu Matici gledali njen film, dobro uspelo svojevrstno delo: »Inge in milijona« Dramatizacija »kratke novice« iz lokalnega dnevnika: »Pri poizkusu tihotapljenja deviz v inozemstvo so obmejni organi prijeli že dolgo sumljivega majhnega bankirja Zgrabili so ga na prijavo njegove tajnice«. — Kako je režiser razvil dejanje? Zelo zanimivo. Cela vrsta karakter, podob se nam predstavi, berlinsko življenje spoznamo od mnogih strani. Paul Wegener in Brigita Helm sta izčrpala svoji vlogi do kraja, presenetljiva je nadalje šarlota Ser. da, pa še cela vrsta drugih tipov. Film bo ta teden tekel v Ljubljani. Kakor čujemo, pride potean na vrsto opereta »Pusta žari«, nadalje pretresljivi film »Begunec« s sijajno kreacijo Pavla Munija, nadalje »Enkrat v življenju«, kjer bomo spet enkrat uživali dražestno igro Katice Nagyjeve, — naposled pa je na vidiku veliki senzacionalni Albersov film »Zlato«. Tedaj za dosleden čas dober, izdaten spored.
Iz akvaristove torbe
O ČRVIH IN DRUGO Ko je stvarnik vrgel tja v vsemir zmes onih snovi, ki tvorijo danes poedine dele našega sončnega sistema je s tem enim gibljajem ne samo začrta! prirodi njena pota, temveč jo obdaril tudi z možnostjo za razvoj življenja na njej. Pratvorivo ali protoplasmo imenujemo kal, ki je temelj vsega življenja tu na naši premičnici. Sta-nico imenujemo ono enoto, iz katere se razvijajo živa bitja Sestavni deli stanice so sluzavo pratvorivo. gostejše stanično jedro in osrednje telesce Ko se telesce razcepi, nastaneta dve stanici. v nadaljnjem razvoju cela staničja itd Podoba je, da so se iz živaHc najnižje razvojne stopnje razvile vedno višje, organsko bolj izpopolnjene živalice. To domnevo nam potrjuje tudi paleontologija, ki zaznamuje v najstarejših zemeljskih plasteh nižja organska bitja. Najnižjo stopnje zavzemajo pra-živalice. ki jih je priroda čudežno izoblikovala Ovalne, okrogle, podolgovate, rog-ljate, zvezdnate, rastlinam podobne oblike vidimo pod drobnogledom v kapljici vode a barve so nepričakovano pestre. Vse te sivalice so enostaničarke.
Med mnogimi ostalimi spada v skupino praživalic n. pr. bičkovec, Costia necatrix, lei se z dvema daljšima b;čkoma zasidra na ribji sluzasti površnici. Zatem Chilodon, ki je podoben srčastemu listu in ki je tudi sovražnik rib, kakor tudi Ichthvophthy-rij, ki ga spoznamo po manjših belih pikicah na ribji koži. Praživalicam slede po enostavnosti svojega organizma spužve, zatem mehovci raznih silno lepih oblik. V poslednji skupini najdemo naše trdožive, katerih trup je podoben 2 do 5 mm dolgemu stebelcu, ki je na enem koncu zasidran na listih ali pa na steklu akvarija, na drugem koncu, okoli ust, so pa mične tanke lovke. Kdor še ni videl trdoživa, bi mislil, da tiči neka majhna rastlina na steklu. Mehovcem slede črvi raznih oblik in velikosti. Mnogi zajedavajo ribe. mnogi jim pa služijo za hrano Rod Planaridae je v naših vodah številno zastopan. Ob priliki zadnjega izleta sem našel v neznatnem oknu pri Bevkah več ploščatih, belkastih, kratkih črvov, ki jih je vedno ljubeznivi docent g dr. Kenk z naše univerze določil kot dendrocoelum lacteum z enim parom očes in kot d. album z mnogimi očmi. Ribam niso nevarni, pač pa ikram. Zastopnike roda distomidae najdemo v črevah rib. Za svoj razvoj potrebujejo več gosti-
teljev (polže, ribe, ptice). V skupino črvov spada tudi dvoustka ali metlaj, ki škoduje zlasti govedu.
Rod Gyrodactylidae je ribam silno škodljiv. Obolele ribe spoznamo na svetlo modrih marogah, ki jih tvorijo Gyrodactyli na ribji koži. Rod Ligulidae ima med ostalimi svojega, ribam zelo nevarnega zastopnika v podobi dolgega, ploščatega belega črva z imenom Ligula simplicissima, ki se razvija v notranjosti rib. Trup majhne ribe nabrekne in slednjič popusti mišičevje, nakar se poda črv v vodo. Lahi, Francozi in Spanci na primorju love in jedo tako črve, ki plavajo po morju še 10 dni po zapustitvi svojega prejšnjega gostitelja, če jih ne poje prej kaka riba. V jedilniku se pretvori ime L. simplicissima v Macchero-ni piatti, torej v ploščate makerone.
Ribje pijavke (Piscicola geometra), Clep-sine, ki so ploščate, polžem nevarne pijavke, tubifeksi in deževniki so seve tudi v skupini črvov (Vermes) V nadaljnem Tazvoju nam prikazuje stvarstvo členonož-ce in njih ličinke, kakor so n. pr. komarji, ■mladoletnice, enodnevnice, hrošči, raki, vodne bolhe in samooki Zaradi popolnosti naj omenim še skupino pomehkužcev, 'katerih zastopnik je med ostalimi jezkov-ka, školjki podoben stvor na daljšem pec-Iju, skupino mehkužcev, kamor spadajo polži in školjke, skupino iglokožcev z morskimi zvezdicami in ježki m skupino pla-ščarjev s kozolnjaki in salpami. S temi je stvarstvo zaključilo z nižjimi organskimi •bitji in prešlo na manjštevilne ali organsko bolj izpopolnjene vretenčarje.
Na koncu neke zanimive novice. Tako je n. pr. uspelo odličnemu akvaristu g. Gustavu Barletu v Novem mestu dobiti v akvariju mladiče zelo priljubljenih dTste-čih se tujezemk Damio rerio iz skupine Danionina, kar ni lahko. Starosta ljubljanskih akvaristov g. Avg. Bukovec je pa izsledil zelo enostavno sredstvo za uničevanje modrozelenih alg. ki postanejo ribam često zelo nevarne. Koščki krede, ki jih denemo v bližino mesta, kjer se je alg;i naselila, povzročijo njeno propast, apn'> jo uniči.	O. S.
Združenje trgovcev v Ljubljani ponovno opozarja gg. trgovce, da se vrši danes, v ponedeljek, dne 8. t. m., ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Trgovskega doma zborovanje, na katerem se bodo razpravljala vsa važna gospodarska vprašanja, zlasti pa davčno. Vabljeni so vsi trgovci, da se sestanka udeleže. — Uprava.
Nemški vlak se je zatekel, ne pes•• •
Pri nas imajo ljudje navado, da kaj radi zabavljajo, če se zgodi kakšna malenkostna nerodnost v kakem uradu v resnici ali pa samo v njihovih večno zabavljaških mislih. Kako bi se drli, če bi se pri nas kaj takega prigodilo, kakor se je letos v začetku septembra na Nemškem! — Neko že-lezničarsko društvo je naredilo s posebnim vlakom izlet v bavarske Alpe, v Immen-stadt, preko Ulma; izleta se je udeležilo preko tisoč železničarjev vseh vrst in položajev. Že od vsega začetka so izletniki imeli smolo. Po eni plati je bilo vreme prav zanikamo, po drugi jim je vlak vedno katero zagodel. Že na pot; proti cilju je hla-pon obnemogel in obstal na progi. Posledica je bila neprostovoljen enourni odmor. Ko so se vozili nazaj, se je v Kemptenu zgodilo nekaj, kar se na železnici pač še ni zgodilo zlepa, vsaj v modernih časih ne. V Kemptenu se proga cepi; ena gre v Miin-chen na desno, druga proti Ulmu na levo. Namesto domov na levo, je hlapon s stotinami strokovnjakov zavil na desno proti Munchenu — in drugi dan bi gotovo v 'istih brali oklic »Vlak se je zatekel; kdor ga najde, dobi itd.«, če ne bi neki službujoči železniški organ, ki je kraje poznal, ugotovil, da se že nekaj časa napak vozijo in ne bi z vse uradno strogostjo sred; proge ustavil nesrečnega izgubljenca! Zdaj je seve trajalo nekaj časa, da je vlak mogel čez vse tiste postaje nazaj, skozi katere je brez pravice vozil, in ker je bil s tem ves vozni red prevržen, so tolikanj trpinčeni železničarji šele po večumi zamudi srečno dospeli domov!
Vsem
brezobveren ogled »loge, kjer najugodneje kupite aH prodaete nove, kakor rabljede predmete. »Prilika«, Kersnikova 7, poleg Slamlča.
30437-6
t*eaed» 1 Dtn. davek 3 Oln sa Slfro aH dajanj« aa nova i Dtn. Hajtnanjfti ■neeek 11 Dta.
Trgovina
špecerijska in kolonijal-na ,že dolgo obstoječa in vpeljana v večjem lepem mestu Slovenije, na najbolj prometni točki, se ugodno proda. Potrebni kapital 100.000 do 120.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« ▼ Ljubljani pod: »Sigurna eksistenca 34«.
30501-19
Shrivnost privlačnosti
Motorni čoln
M Ljubi j« »'<*!. , gporttti. ši*r»ed-e4<vn (20 HP. hitro«* 30 km) t teredmo dobrem »tanj«, prodam. — Vprašanj« na Rado Mas, Zogr«b. Srednji med im. oe!guwtij« radmk«. , 30051-6
Informacije
Beseda 1 Din davek 2 Dtn ea Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjft1 enesek 11 Din.
Izjava
PodjMsaoi Uj«vl;aan. da ni resnice, ka.r eem govoril o SK Mori v Murefci Soboti prakJi ciljem to, ter »e z&hva^ ju jem inven ovanOTvu kiuton. da je odstopil od Mee-bne tožbe. — Bodi Karal.	300TO-31
tfeseda 1 Din. davek 2 Dtn za Slfro aH dajanje oa
«iova a. Din. Najmanj*) enettek 1? r>1n
. Bančne vloge
in akcije kupuje, proda.j*, lombardira Dajfiolidiieje — St. Praznik, Zagrefc, Var-šaiveka 6. teiefoo 28-93.
34961-16
Dobičkanosno,
popolnoma varno naltrai-tev ka^priU.!*, tndi
hranilnih knjižic
vam solidno iin realno oskrbi konceeijoniraoa ko-m-ercijaln* pi«urna
Lo}ze Zaje
LjuMjftM. GlpdaiiSka nI. 7. telefon 3848.
elegantne lene
Ali jo hočete tudi Vi poznati?
To nedeljo popoldne je vzela Milica svoj nov klobuk in rokavice. Bila je pri tem, da ta dan spozna moškega, o katerem je vedno sanjala. Nikdar še ni nobena žena bolj želela, da bi bila videti kar najlepša.
Sestala sta se. To, kar je on najprej opazil, pa ni bil niti klobuk, niti rokavice. To je bila njena polt — čista, baržunasta, sveža s prekrasnim »mat« odrazom. Šele po poroki je on odkril skrivnost na njeni toaletni mizici. Videl je namreč, kako je zjutraj uporabljala kremo Tokalon bele barve (brez maščobe), predno je šla ven, pa je vzela puder Tokalon ter z njim polahko naprašila lice in vrat
Ta dva proizvoda, tako poceni in vendar tako nenavadna v svojem učinku, sta v vsakdanji uporabi pri najelegantnejših damah — pri onih, ki vedo, kako se osvajajo moška srca. Presenečeni in veseli boste, kadar jih poizkusite na svojem licu
a ^	Ado, aa^. Z* Narodno	^ 2* taseimtnl del Je od*™™ Alojs Novak. Val t Ljabljasi
/