Leto XVIII f Celju, dne 27. novembra 1908. —»p——" "■"'» ■■ tmmim —masa.....mi .....hitih iMm.ij i i. .n i aa Štev. 137. Uredništvo Je na Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Vprašanje narodnega dnevnika na Spod. Štajerskem še vedno ni definitivno rešeno. Pozivamo še enkrat vse somišljenike in narodnjake, da čimprej pošljejo;,Narodni založbi v Celju" naročninske izjave za I. 1909. Zavedajte se, da je domač štajerski dnevnik velikanske važnosti v narodnem in gospodarskem oziru. Splošni položaj. Včeraj se je sešel državni zbor na zimsko zasedanje. V kratki dobi štirih mesecev, kar so bili poslanci na počitnicah, se je splošni položaj države na zunaj in na znotraj silno spremenil. V tem času se je razpor med Čehi in Nemci, katere je bil obljubil bivši mi-nisterski predsednik spraviti med sabo, tako poostril, da je dalo to vsaj navidezni povod k odstopu prejšnje koalicijske vlade, na katere mesto je stopil sedanji provizorični kabinet. Tudi pri nas na jugu monarhije je nemška bo-jevitost in nestrpnost izzvala hude, vsega obžalovanja in ostre obsodbe vredne izgrede proti Slovencem v spod-nještajerskih mestih, katerim so sledili znani žalostni dogodki v Ljubljani in katerih posledica je splošna ogorčenost in silna napetost med Nemci in Slovenci. Nemški šovinisti so strgali vlado nase in oni sami dajejo smer nemški politiki. Baron Beckova vlada ni imela poguma pogledati temu nemškemu ra-dikalizmn dobro v oči ter v imenu državnih koristi enkrat za vselej pošteno obračunati z njim. Kakor vsi njegovi predniki se je tudi Beck prijazno smukal okrog teh razgrajačev, se jim na vse mogoče načine dobrikal in delal z njimi, kakor da bi bili uva-ževanja in spoštovanja vredni politiki, posledica te nemoške omahljivosti in strahopetnosti je bila ta, da so Wolf in Malik in nemški kulerstudentje ovladali politični položaj in vstavili vsako politično delo za sedaj sicer samo v češkem deželnem zboru, da bodo pa, ako se kak čudež ne zgodi, onemogočili tudi delovanje parlamenta. Na dnevnem redu stoje važni in velevažni zakonski načrti: socijalno zavarovanje in aneksija Bosne in Hercegovine, vprašanja katerih rešitev bi zahtevala, da se ji parlament posveti z vso resnostjo in dobro voljo, ki mu je sploh na razpolaganje. Je li v sedanjih razmerah toliko zbranosti duha, vsfcrajnosti in napetja skrajnih sil v avstrijskem parlamentu mogoče? Bojimo se, da ne. Krivda zadeva pa one, ki so mirno prenašali, da se je nemški šovinizem polastil vodstva politike nemškega prebivalstva v državi in da je postal celo za vladno politiko merodajen. Toliko se govori o državnih nujnostih in ueobhodnostih, tako po-gostoma se apelira na državniško samo-zatajevanje slovenskih, čeških in ru-sinskih politikov ter se jim vedno in vedno poje pesmico, da treba staviti državne koristi nad koristi posameznih narodnosti, da bi se pa našel enkrat mož, ki bi nemškim radikalcem, ki po-menjajo celo med Nemci samimi le čisto neznatno manjšino, povedal, da je sedaj vrsta na njih se podrediti celoti in ne zahtevati, do česar nimajo nobene pravice, tega nismo še v Avstriji doživeli in kakor vse kaže tudi ne bomo še doživeli; zato pa tudi ni nade na resno in uspešno delo parlamenta. Dne 22. t. m. so sklenili zastopniki čeških občin, delegati Narodnega sveta in čeških političnih strank, da se dne 1. decembra t. 1. začne splošna šokka stavka v celem okraju pod Krušnimi Gorami na Češkem, ako do te dobe nemška mestna starešinstva ne poskrbe za dostojne šolske prostore in šolske učne pripomočke za one češke manjšinske šole, katere so dolžne vzdrževati, katere so pa skoro brez izjeme nastanile v nerabne lokalitete in katerim ne dajejo potrebnih učnih sredstev. Češke stranke bodo v tem oziru solidarno postopale, češki okraji, mesta, trgi in kmetske občine, denarni zavodi in korporacije bodo to veliko akcijo podpirale tudi denarno, ako bo treba, češki minister Ž&ček je pa dobil poziv naj kot svetovalec krone pove [vladarju, kako nemške občine zanemarjajo češkim otrokom nasproti svoje dolžnosti ter je sistematično prikrajšujejo za oni šolski pouk, katerega so jim po zakonu dolžne preskrbeti. To je enkrat energičen korak, to je čin, ki bode vzbudil zanimanje celega sveta ter postavil »kulturno" delovanje nemških šovinistov v nemških in ponemčenih mestih in trgih na Češkem pred celo Evropo na sramotni oder. Tudi mi Slovenci bi imeli dovolj gradiva za jednake pritožbe in dovolj povoda za tak čin samoobrambe. V naših štajerskih trgih in mestih in po vsem Koroškem se slovenskim otrokom krati sploh vsak šolski pouk; primorani so hoditi v nemške šole, kjer pa je kaka šola, kakor n. pr. šola Celjske okolice v Celju, je pa taka, da se vsakdo pregreši proti zdravju otrok in nčiteljstva, ki pošilja svoje otroke vanjo. Vse za otroka! Pred vsem torej potrebnih šol in zdravih šolskih poslopij! To, potem pa izgredi po spodnje-štajerskih mestih, v Ljubljani in na Češkem, izgredi na vseučiliščih bodo dajali toliko gradiva za burne in trpke debate, da bo ostalo malo časa, ener-žije in volje za druga velevažna vprašanja, ki so na dnevnem redu. In kdo bo temu kriv, če ne oni, ki so s svojo popustljivostjo ali kratkovidnostjo negovali nemški šovinizem, ki je sedaj na potu vsaki pametni politiki. Dolžnost naše države bi tudi bila poseči v ogrske razmere. Nam ni in ne more biti vseeno, kaj se tam godi. Ni nam vseeno, da se je nemadžarske narodnosti in delavstvo opeharilo za politične pravice ter jim vsililo mesto splošne, enake in tajne volilne pravice ta pluralni volilni sistem, kateri ima namen ovekovečiti vlado koruptne oligarhije, katera vlada v državi in narodnosti izmozgava. Ni nam vse eno, da se s Hrvati tako postopa, da se dovoljuje kakemu Rauchn gospodariti v dt želi po nalogu Wekerla in Košuta in rohneti, kakor bi noben turški paša ne bil mogel za časa naigršega turškega despotizma. Predno se ne reši hrvatsko vprašanje, je nemogoče rešiti vprašanje o Bosni in Hercegovini, kajti nikakor se ne sme zgoditi, da bi ti dve deželi bili priklopljeni Ogrski, temu se morajo vsi Jugoslovani kar najodločnejše upreti. Važnih in prevažnih nalog bo imel parlament mnogo, ali mu bo pa mogoče je tudi z ono važnostjo in resnostjo pretresati, kakor bi moral, je drugo vprašanje. Časi so resni, zato glejte, da bodete na svojem mestu, gospodje poslanci. Vaša odgovornost je ogromna! Darujte družbi sV. Cirila in Metoda! LISTEK. Primož Trubar. K njegovi štiristoletnici. (Dalje.) Na bujnem polju slovenske prote-stantsko-cerkvene književnosti pa so vzklile med 1.1550, ko je poslal Trubar „Anu kratku podvučene s katerim vsaki človek more v nebu priti" kot prvo slovensko knjigo rojakom, in 1. 1595, ko je izdal Felicijan Trubar »Hišno postilo D. Martina Lutheria" kot zadnji prevod svojega očeta, že tudi cime drugim literarnim panogam. Kako bi bili razvili slovenski protestantje ob večjem veselju slovenskih katolikov do literarne tekme polemično literaturo s slovenskim ozadjem, priča osoljen odgovor, katerega je napisal Trubar, čim sta izdala jezuit Paheneker in njegov neimenovani kolega 1. 1574. prvi dve katoliški slovenski knjigi. O razpoloženju slovenskega reformatorskega gibanja za razvoj originalne slovenske satirične poezije govori pesniška zbirka z župniku Mercini posvečenimi verzi, katero sta Škurjanec (Trubar) inu Kukovec . . . služila: Uercina in nega ime prava hudičeva sejme, t vseh žlaht grehih prebiva, sebi s to blatovsko dražbo pekal s pravdo dobiva. S prevajanjem biblije, katero je za posameznimi deli podaril Slovencem Dalmatin v popolnem prevodu, se je likal slovenski pripovedni slog. Ta doba je prinesla Slovencem prvi »Slovenski kolendar, kir vselej terpi inu eno tablo per nim, ta kaže inu prani stu inu dvajseti lejt naprej, kakou nedelski puhštab bone vsaku lejtu, kuliku nedel inu dni od Božiča do pnsta. Ene rajme, ti pravijo, kadaj bode dobru vreme...", prvi slovenski abecedarij za nižje šole, z Bohoričevim »Elementale", prvo la- tinsko-nemško-slovensko začetnico za višja učilišča, Bohoričevo slovnico, kjer se je prvič obravnaval slovenski jezik po slovničnih pravilih ter se mu določil enoten pravopis, Megiserov slovar, kjer se je poleg nemščine, italijanščine in latinščine prvič kodificiral slovenski besedni zaklad: Reformacijska navdušenost je privabila znanilke slovenskega umetnega pesništva, slovenske leposlovne in kmečko - zabavne proze, slovenskega šolskega in jezikoslovnega slovstva. Med slo / ensko ljudstvo je prihajal s slovensko reformacijo opomin, da je potrebna tudi njemu umetnost čitanja. Trubar je prosil slovenske kmete: „... en vsaki gospodar inu kir umej brati, ta ima suji družini doma na večer oli vjutro zgudo, preden se h pridigi gre, ta evangeli, kir se na ta isti prazniški dan pridiguje, s ... sumarskimi izla-gami naprej po lahku inu zastnpnu brati . . Trubarjeva na avtoriteto svetega pisma oprta šolska propaganda je premagala podirati pomisleke slovenskega seljaka proti šoli. Z izvajanjem Trubarjevega kmečko - šolskega programa, ki je zahteval prvi za Slovence upoštevanje zdravega pedagoškega načela, da je jezik sredstvo v dosego namena, so se jeli odpirati slovenskemu ljudstvu vidiki splošne izobrazbe. Že so stopali na dan prvi uspehi: ljudstvo se je oklepalo od leta do leta z večjo ljubeznijo slovenske knjige, množili so se seljaki, ki so se naučili sami čitati ali preskrbeli, da se seznani s slovenskim pismom njihova deca, knjiga na polici slovenskega kmečkega doma ni bila več neznana prikazen. V domačem reformaciji naklonjenem plemstvu je razvnel Trubarjev začetek čut, da imajo deželni stanovi slovenskih pokrajin dolžnost, omišljati gmotna sredstva za tisk knjig v jeziku svojih slovenskih podanikov, pri izobraženstvu pa veselje do razmišlja- moremo se vzdržati, da bi k združitvi obeh klubov na taki podlagi ne izrekli dvoma, ali nam bo tudi toliko koristilo kakor pričakujejo od nje tisti, ki ne poznajo klerikalcev. Lokalne, čisto gospodarske in osebne zadeve ima vsak klub zase — kaj pa še potem ostane? Kaki akademični protesti v narodnih zadevah in papirnate resolucije o šoli! Ali pa morda »važna zadeva" skupnega kimanja vla'!i ? Nismo pesimisti, a zdi se nam, da na ta način ne bo šlo. ■- Interpelacije v državnem zboru. Poslanec Marckhl in tovariši so stavili v državnem zboru nujni predlog glede dogodkov v Ljubljani, nadalje dede „napada" na Brežice in „poloma" v šoštanjski posojilnici, katerega — ni. — Septeraberska divjaštva Nemcev v državnem zboru. Gošp. državni poslanec Roblek je stavil v državnem zboru nujni predlog zaradi d o g o d -kov v Celju 2 0. septembra. Vlada se poziva, da naj skrbi za to, da se enaki dogodki več ne ponove. Objednem naj se uvede preiskava o teh dogodkih in se naj rezultat naznani drž. zbornici. — Zaradi dogodkov v PtujU je stavil nujni predlog' gospod državni poslanec dr. Ploj v istem smislu. — Glede dogodkov v Ptuju, Celju in Mariboru je stavil nujni predlog tudi dr. Korošec. — G. državni poslanec Hribar in tovariši so stavili nujni predlog glede oficijelnega poročevanja o ljubljanskih dogodkih in o postopanju vojaštva v .Ljubljani. — Vzor „značajnosti" uskok Pušenjak je res velikanski zadrugar. Njegova največja umetnost je ustanavljanje konkurenčnih zavodov, oziroma prehiteti svoje »konkurente". Ce n. pr. Zadružna Zveza v Celju pripravlja pri Veliki Nedelji tla za rajfajzenovko, pa pišejo g. kaplan v Maribor in Vlado že drugi dan pridejo k Veliki Nedelji in ustanovijo rajfajzenovko na „katoliški" podlagi. — Res, velikan si v zadružništvu, ti vzor značajnosti! Morebiti hočeš vedeti, kje bo treba zopet kaj narediti? Kar na Zadružno Zvezo v Celju se obrni, ti bodo že sporočili, saj sam itak ne veš, kako in kje je treba delati. Doslej vsaj še nisi pokazal tega. Tako, pa glej, da ne boš prekosil nemara še Rajfajzena samega, ti zadrugar slavni! No, da bode tvoja slava postala pa še večja, bodemo pa pisali gospodu ministru na Dunaj tudi to, Kako si ustanavljal rajfajzenovko pri Veliki Nedelji, ti sključena sirotica! — Častniki celjske garnizije obiskujejo izključno nemške gostilne v Celju, zlasti ..Nemški dom". Nenda zato, da pokažejo svojo narodno ne-pristranost. — Plesne vaje. Plesni odsek Celjskega Sokola" opozarja še enkrat f na plesne vaje, ki se pričnejo v nedeljo, dne 29. t. m. ob 2. uri popoldne v mali dvorani »Narodnega doma". Nazdar! ; ft v* — Umrla je v sredo ponoči v Gaberju pri Celju soproga mesarja in gostilničarja ga. Mimi Plevčak. Pogreb je bil danes popoldne. Naj v miru počiva! ~ - : : * — Plače državnim uradnikom se bodo* z ozirom na 2. december izplačevale že 30. novembra. Za stranke je davkarija v sredo zaprta. — Promoviran bode jutri na graškem vseučilišču doktorjem filozofije gosp. cand. phil. Janko Bratina. — Castitamo! . Imenovanja na pošti. S 1. decembrom t. 1. bo imenovanih 177 poštnih asistentov za poštne oficijale in 184 poštnih oficijalov za poštne nad-oflcijale. — Razmere na vojniški pošti. „Slov. Nar." prihajajo o pošti v Vojniku pritožbe, da zginjnjejo pisma in dopisnice z narodnim kolekom. Pošta v Vojniku je torej začela posnemati pošto v Gradcu; ali so še sredstva, da se bodo take predrznosti prenehale. — Surovost. 4 mesečnega otroka Marije Dolar v Dobrni pri Celju je stara mati, jezna, ker je jokaL tako vrgla ob posteljno stranico, da mu je počila lobanja in je dete vsled tega umrlo. — Iz gornje 8avinske doline. Pri nas se glede zavarovanja geslo »Svoji k svojim" jako slabo vpošteva. Velika večina zavarovanj življenskih kakor požarnih se sklepa s tujimi nemško - židovskimi bankami (zavarovalnicami). Žalostno pa je dejstvo, da to napako povspešuje našo narodno razumništvo. Za danes ne imenujemo teh vzor narodnjakov, kar pa bodemo v naprej vse javno oznanili. So še nekateri gospodje med nami, ki za majhen dobiček naravnost nasprotujejo domačim slovanskim zavarovalnicam, dasi imajo svojo eksistenco dobro vsi-gurano. Se li ne reče to podpirati tiste, ki nam dajo v vsaki priliki batine ? — Za železnieo Kamnik - Sav. dolina se je obljubil potegovati de-želnozborski kandidat v splošni kuriji za kamniški okraj dekan Lavrenčič. Poziva se zlasti na bogato premogovo žilo pri Motniku. — Divjega kozla je potegnil v nedeljo pri Grobelnem iz Voglajne brzojavni nadpaznik g. Zupane. Slišal je v Voglajni nekoga po vodi brozgati, vzel dolg drog in hitel k potoku, ki je tam 3—4 m globok in teče v glo- Politični pregled. Domače dežele. Vsi parlamentarni klubi so imeli 25. t m. svoje seje, v katerih so razpravljali o položaju in o taktiki, katere se bodo držali novi vladi nasproti. Oba jugoslovanska kluba sta tudi imela svoje seje; Zveza Jugoslovanov je za to, da stopiti .obe jugoslovanski parlamentarni organizaciji v tesnejšo zvezo ia da se omogoči skupno delovanje. V slovenskem klubu je. govoril dr. Šuster-šič in dejal, da bi bilo vredno o tem razpravljati. V debati se je poudarjalo, da bi združenje obeh klubov ne imelo namena izposlovati jugoslovansko mini-Sterstvo (?) ter da bi tudi ne bilo posledica dogodkov od 20. septembra. Slovenski klub je v principu za zbli-žanje obeh organizacij samo iz obzirov na notranji in vnanji položaj, ki zahteva. da zavzamejo Jugoslovani trdno pozicijo. Pogajanja o zbližanju obeh klubov se bodo takoj začela in bodo kmalu končana. V češkem Narodnem klubu se pripravlja nekaj proti Mladočehom. Dr. Kram&f je odložil predsedništvo; za povod navaja sicer svoje slabo zdravje, zdi se pa, da je čedalje bolj rastoča napetost med Mladočehi, agrarci in klerikalci v prvi vrsti privedla Kra-mdfa k temu koraku. Njegov naslednik bo baje bivši minister dr. Pacdk. Klerikalci ostanejo v češkem Narodnem klubu, kakor je izjavil njih vodja dr. Hruban. Socialno demokratska zveza je v svoji seji sklenila 'postaviti se proti temu, da bi se proračunski provizorij in predlog o priklopljenju Bosne in Hercegovine nujnim potom rešil v vseh treh čitanjih v eni sami seji, zahtevala bode mariveč, da se ta dva predloga nujno obravnavata samo v prvem či-tanju. Socijalni demokratje bodo inter-pelirali vlado glede aneksije Bosne in Hercegovine, ali je pripravljena dati parlamentu natančno poročilo o evropskem položaju in posebno o vojni nevarnosti na Balkanu, o vojnih odredbah in o škodi, ki je navstala avstrijski industriji po aneksiji. Nadalje, ali je vlada pripravljena zahtevati, da se da Bosni in Hercegovini demokratična ustava, ki naj se postavi na temelj splošne in enake volilne pravice. Inter-pelirali bodo nadalje o tem, ali kani vojna uprava odpustiti rezerviste 15. voja po zvršenih vajah in navadno moštvo po dovršeni prezenčni službi domov ? Kakor poročajo italijanski državni poslanci, bode vlada vsled dogodkov nja o daljnem razvoju slovenskega literarnega jezika. Dočim je nosila zlasti Kranjska dežela gmotna bremena ter prispevala kranjski, štajerski in koroški deželni stanovi n. pr. samo za slovensko biblijo okroglih 4000 gld., posvetovalo se je med slovenskimi protestanti v prijateljskih krožkih, leta 1581 pa že tudi na prvem oficijelnem sestanku koroških, štajerskih in kranjskih slovenistov in teologov v Ljubljani o novem literarnem jeziku, začele so se pojavljati kritike in novi predlogi. Ena struja je smatrala s Trubarjem notranjeavstrijske Slovane in kajkavske Hrvate kot posebno narodno enoto »Slovencev" ali »Slove-nov" kateri naj služi kranjski dijalekt kot podlaga književnega jezika, proti-strujo je skušal vzvalovati Hrvat Skalič, ki je priporočal mešanico govorice „gornjeogrskih Slovanov (Slovakov)..., Poljakov, Cehov, Moravanov, Rusov (Malorusov), Moskvičanov (Velikoru-sov), Hirov in Hrvatov okrog Zagreba" kot nekak vseslovanski literarni jezik. na dunajskem vseučilišču vendar le predložila zakonski načrt o osnovanju italijanske pravne fakultete. Jedino preglavico ji dela to, kam naj bi jo dala? V Trst in Trento je ne mara dati, češ, da bi se izrabljala v narodne . agitacije, zato svetujejo nekateri posebno bistroumni politiki, naj se ustanovi italijanska pravna fakulteta na Dunaju. Nam se zdi ta predlog sicer zelo čuden, pa morda je višja modrost. V ogrskem garlamentu je bil sprejet predlog, da se bode razpravljalo o državnem proračunu v obliki nujnega predloga. Določilo se je, da bodo seje trajale po osem ur na dan in stopijo v veljavo sploh vse one izjemne in policijske naredbe novega poslovnika, ki imajo ta edini namen zamašiti nsta opozicijonalnim poslancem nemadžar-skih narodnosti in socijalnim demokratom. • * Prva seje v zimskem zasedanju državnega zbora se je Vršila včeraj. Novi uradniški ministri so prišli prvikrat v zbornico — a ta jih je sprejela mrzlo in odkjanjajoče. Bienerth je imel nastopni govor, v katerem je poudarjal, da je sedanje uradniško ministerstvo le prehodnega značaja; pripravlja le pot bodočemu kaolicijskemu minister-stvu. V ostalem je ponavljal že stare obljube. Pritrjevali so inu edino kršč. socijalci. Za Bienerthom je govoril češki poslanec Klofač za nek formalni predlog. Nemški klerikalci in radikalci so ga obsuli z najrazličnejšimi psovkami kakor »roparski glavar", »vele-izdajalec", »podkupljenec Srbije" itd. Vloženi so nujni predloga za odobrenje proračunskega provizorija in za po-oblastilen zakon glede trgovinske pogodbe s Srbijo. Štajerske novice. — Združenje »Jugoslov. Zveze" in „Slov. kluba" v »Narodno zvezo". Kakor smo že naznanili so se vršila te dni pogajanja med »Jugosl. Zvezo", v kateri sta tudi gg. Roblek in Je-žovnik in »Slovenskim klubom" zaradi spojitve v enoten jugoslovanski držav-nozborski klub. Ta pogajanja so sedaj dozorela in je enoten klub pod imenom »Narodna Zveza" že ustanovljen. Predsedovala bodeta menjaje se dr. Ivčevič in dr. Šusteršič. »Slovenec" poroča, da si ohranita kluba v lokalnih, čisto gospodarskih in osebnih zadevah popolno prostost, skupno pa se posvetujeta o važnih vprašanjih. — Kandidat za jedno podpredsedniško mesto v parlamentu je kranjski klerikalec Pogačnik. — Ne Proti Trubarjevemu pravopisu ste se pojavile dve struje: Skalič je priporočal hrvaško ■ ogrski sistem, Kralj je izprožil misel izpopolniti Trubarjevo nedosledno ortografijo po hrovaškem vzorcu, kot neizpolnjivo željo je označil Krelj še tretjo strujo: »curilsko (glagolsko) lepo pismo spet v ludi perpraviti". Zmagovala je Trubarjeva z realnimi razmerami in potrebami računajoča smer in se ob jednem dovr-ševala: Trubarjev sistem je dobil po Bohoričevih popravah obliko doslednega in priročnega pravopisa. Trubarjevo prvotno jezikovno demokratičnost pa je izpodrivalo od leta do leta bolj spoznanje, da je treba ponemčeno kranjščino čistiti s pomočjo drugih narečij ter da se mora učiti slovenski pisatelj pri drugih Slovanih, zlasti Hrvatih in Čehih, in tam iskati izrazov, ki jih doma ne najde. Z izticanjem narodnega nad po-kranjskimi imeni so oživljali Trubar in tovariši že ginečo zavest narodne enote, in ko se je ^posrečil Trubarju dokaz, — Z ustanovitvijo tiskarne v Ljubljani, prve na Slovenskem, so ustvarili slovenski reformatorji tudi zunanji predpogoj razvoju slovenskega književnega trga. Z izticanjem narodnega imena poleg pokrajinskih so oživljali Trubar in tovariši že ginečo zavest narodne enote, in Trubarjev dokaz, da je tudi njegov materni jezik primeren za pismeno izražanje misli, je izpodmaknil prvi steber naziranju, da je slovenščina jezik nižje vrste, ter krepil indirektno narodni ponos. Kmalu pa so se čuli iz vrst slovenskih protestantov tudi glasovi, ki so navajali za upravičenost slovenskega narodnega ponosa dokaze ter hranili v sebi iskrice, katere bi mogle direktno povzdigati narodno zavednost. Dalmatin je že opozarjal ono slovensko inteligenco, ki jo je odbijala zaostalost slovenskega jezika, na potrebo dela in možnost lepše bodočnosti, češ: »Tudi nemškemu jeziku je v časih Karola Velikega in tudi še pozneje taka predla, da se ni dal dobro pisati, ampak so se morale izdajati vse pogodbe in listine v latinščini". In poučeval je slovenske sinove, da se jim slovenskega jezika kljub malobrižnosti Slovencev ni treba sramovati, ker ima tudi ta mladič mnogo mogočnih sorodnikov: »Slovenski (slovanski) jezik se ne skriva v kakem kotu, ampak ori po celih mogočnih in mnogih kraljestvih četudi na različna narečja razdeljen. Kajti slovenski (slovanski) ne govorijo dandanes samo stanovalci celega Kranjskega, Spodnje Štajerskega, Koroškega ter sosednih pokrajin, Hrvaške, Dalmacije, Slovenske Krajine, Krasa, Metlike in Istre, ampak tudi Čehi, Poljaki, Moskvičani, Rusi, Bošnjaki, Vlahi in skoraj večina narodov, ki jih je vzel Turek kristjanom; tako da je med drugimi tudi na turškem dvoru, sploh v celi deželi, tudi v uradih, slovenski (slovanski) jezik glavni jezik . . (Dalje prih.) boki strogi z navpičnimi stenami. Divji kozel, ki se je od nekod zmotil v naše kraje, je padel v vodo in ni mogel več ven. S pomočjo kavlja na drosru ga jo g. Z. za roge izvlekel iz potoka. Ta divjačina je za naše kraje gotovo nekaj redkega. Kozel je na to odpotoval v Nendlovo mesnico v Št. Jurju. , — V trboveljskih nabiralnikih se je nabralo za dražbo sv. Cirila in Metoda 27 K 70 vin.; ondotne Slovenke delujejo vsestransko vzorno — in požrtvovalno za družbo. Živele! — Posnemajte jih rojaki! — Železnica Slov. Bistrica ko-lodvor-mesto se bode otvorila dne 10. decembra. — Zmrznil je blizu Laporja gostilničar Karol Wute. Mož je rad pil žganje. — Novo uradno poslopje zgradijo v Brežicah na prostoru nasproti lekarni in hotelu Adamus. — Iz Rajhenburga. Dne 22. novembra se je naš občinski odbor posvetoval, kako se naj počasti pri nas cesarjev jubilej. Sklenilo se je marsikaj, kar kaže, da so še pri nas ljudje zelo nedostopni občekoristnim napravam, pač pa jim ugaja lep plašč. Gospoda! Kaj vam bode pomagala enkratna razsvetljava trga,, ko bodete pa drugo noč bredli po lužah, ne samo eno, ampak celo zimo! Postavite nam raje o tej priliki par prepotrebnih svetilk. Pa ne samo tnkaj bi se dalo kaj koristnega storiti, ampak še drugod. Omenim le še vratolomno pot od farne cerkve v trg, kjer si po zimi nismo življenja varni. Pa še eno dejstvo mi sili pod pero. To so naši revni, zapuščeni šolarčki, ki po ves dan ne zanžijejo toplega. Pogostili jih bodete imenitno 2. decembra, zato bodo pa vse leto stradali. Tem bi odprli svoja patrijotična srca, ker veste dobro, da so ljubljenci milega vladarja! — Krajevne skupine slovenske sekcije »Svobodne Misli" so se ustanovile v Krškem in v Pragi. — List „Svob. M." tiska in ekspedira sedaj tiskarna Lampret v Kranju, uredništvo pa ostane še nadalje v Pragi. — Prepovedalo se bo v najkrajšem času od ministerstva izvažanje avstrijskih konj v Srbijo. — Nenasitni erar. V Avstriji in na Ogrskem so začeli študirati vprašanje o ustanovitvi monopola za vžigalice. — Prireditev vinskih sejmov v Ljutomeru, Ormožu in Ptuju nasvetnje vinogradnik iz Slovenskih goric, da£i lažje prišlo vino v promet. Okrajni zastopi, podružnice kmet. družoe itd. zganite se! — Po Slov. Bistrici kroži govorica, da misli kandidirati v kmečki skupini vol. okr. Slov. Bistrica-Konjice slovenj bistriški kaplan Grobušek. — Ozdravljenje raka. Francoski zdravnik dr. Oktavij Laurent je predaval te dni v pariški medicinski akademiji o ozdravljenju raka. Nekemu časnikarju se je izrazil, da zdravi on raka z ohrizganjem velikih doz formala in to pospeši ozdravitev v vseh slučajih, ako je bolnik še dovolj krepak. Na ta način je zdravil že raka v obrazu, prsnega, pljučnega in sploh vse notranje rake. Njegova metoda je dostopna vsem zdravnikom. — Umrla je v Ptuju notarjeva soproga ga Olga Filaferro, roj. Svoboda po daljši težki bolezni. — 21 šolarjev zastrupljenih- O posledicah nemarnosti nekega šolarja se nam poroča od Sv. Barbare v Halozah: V pondeljek, dne 23. novembra je vrgel nek šolar košček galice v vrč, iz katerega otroci v odmoru pijejo. Učenci so pili iz tega vrča, vsled česar so se pokazali pri 21 otrocih znaki zastrupljenja. G. nadučitelj Ogorelec je takoj poslal po zdravnika k Sv. Marjeti, g. Gregoreca, kateremu se je po težkem trudu komaj posrečilo, da je rešil otroke vsake nevarnosti. — Težko ranjen je bil viničar Florjan Jelen iz Pi panj pri Slov. Bistrici pri nekem pretepu v Kovači vesi. Jelen leži v mariborski bolnišnici. Pretepači so zaprti. — Predrzna nemška tvrdka. Tovarna vžigalic „Solo" v Lonču (Dentsch-landsberg) pošilja svojim odjemalcem v Ljubljani zaboje, na katere prileplje koleke „Slidmarke'. — Poštni pot bo v poštnem okolišu Sv. Tomaž pri Ormožu po 6 krat na teden raznašal pošto. —t Mesto učitelja na slovenski kmetijski šoli v Gorici je dobil naš štajerski rojak g. Josip Zidanšek, doslej uslužben pri knezn Windischgratzu v Konjicah. — Izboljšava pri smodkah. V tobačnih tovarnah uvedejo nov način zvijanja tobaka, kakor je uveden že na Nemškem. Smodke ne bodo več tako trde kakor dosedaj temveč rahlejše, oziroma ohlapnejše. V jedni tobačni tovarni na Češkem je novi način že nveden. — Uradni dan marib. okr. glav. se vrši v četrtek, dne 3. decembra v slovenjbistriškem rotovžu. — Mariborski občinski svet je pozval Wastiana, da prevzame znova kandidaturo za deželni zbor v mestu Mariboru. — Trgovski in obrtni shod za Maribor in mariborsko okrožje priredi »Slovensko trgovsko društvo" v Mariboru, dne 6. grudna, t. 1. v prostorih „Narodnega doma" ob 3. uri popoldne. Ker bode ta shod velevaž-nega pomena za slehernega trgovca in obrtnika, naj ne zamudi se tega shoda prav zanesljivo udeležiti. — Pevsko in bralno društvo »Maribor" priredi v nedeljo, dne 6. grudna v veliki dvorani „Narodnega doma" v Mariboru Miklavžev večer s sledečim vsporedom: „Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček", veseloigra v dveh dejanjih. „Ure ni", otroška igra v enem dejanju, sijajen nastop Miklavža z vsemi svojimi parklji in belcebubi. Med odmori svira obče priljubljeni tam-buraški zbor. Ker bode letos Miklavž izvanredno dobro založen z darili upamo, da nobeden naroden Slovenec ne bo zamudil ugodne prilike, da dobi od njega primerno darilo. Začetek točno ob 7. nri zvečer. — f Lovro Šijanec. V Mariboru so 25. nevembra t. 1. pokopali vpoko-jenega nadučitelja Lovra Šijanca, ki je bil rojen 29. julija 1833 v Št. Juriju na Ščavnici in služil od 1.1853. do 1899., torej 46 let, najdalje v Ce-zanjevcih in pri Sv. Križu na Murskem polju. Pogreba so se udeležili sorodniki, nčitelji in znanci iz mesta in okolice. Tudi pet duhovnikov, bivših sončencev je prihitelo, da mu skažejo zadnjo čast. Pokojifi je bival komaj pet mescev v Mariboru. V nedeljo je še bil v gledališču, a v pondeljek že rajni. Zapustil je vdovo in 6 otrok, od katerih je ena hči šolska sestra, Mirko je vad, učitelj, Ignac, nadučitelj v Svetinjah. Blag mu spomin! — Umrl je 22. novembra v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradca na sušici pomožni učitelj Al. Rajh iz Ljutomera, star še le 23 let. Služboval je •pri Sv. Martinu bi. Slovenjgradca, pri Sv. Duhu bi. Radgone in pri Sv. Križu poleg Ljutomera. N. v m. p.! — Dunajski kršč. socijalci na agitaciji med nemško - štajerskim obrtništvom. Za včeraj so sklicali dunajski kršč. socijalci, kateri so ustanovili znano klerikalno „Nemško avstr, obrtno zvezo" v Gradec zborovanje obrtnikov, da bi ustanovili podružnico imenovanega društva. Vsled te vesti so se zlasti 23. t. m. predsedniki in odposlanci štaj. nemških obrtnih zadrug v Gradcu in najodločnejše protestirali proti temu, da bi se obrtništvo izrabljalo v klerikalne namene. — Višje avstrijske sodne oblasti — pospeševalke germanizacije. Pred kratkim je prišla od neke stranke v slovenskem konjiškem okraju šmar-skemu sodišču slovenska prošnja v neki zemljeknjižni zadevi. Šmarsko sodišče je stranki odgovorilo seveda slovenski potom konjiške sodnije. A dotični pisarniški uradnik je pomotoma napisal za sodnijo v Konjicah slovenski naslov. Ta je poslala zalepko z groznim slovenskim naslovom (kakor znano, so v Konjicah vsi trije sodniki „Nemci") deželnemu nadsodiščn v Gradec in to je takoj začelo uradno preiskavo.. Bognedaj, da bi se kedo le malenkostno pregrešil proti uradni c. kr. germani-zaciji! Za take stvari so nemški biro-kratje zelo občutljivi; če pa se obsodi tisoče slovenskih kmetov vsled neznanja slovenščine pri nemških sodnikih pretrdo ali po nedolžnem, pa ne gane noben vrag s prstom! — Nikake razsvetljave ne pri-rede dne 2. decembra v Pragi. Pač pa je mestni zastop sklenil darovati nekaj tisoč kron za revne in zanemarjene otroke. — Mi Slovenci imamo tacih otrok vse polno v obmejnih in narodno izpostavljenih krajih. Zato darujmo dne 2. decembra mesto razsvetljave in drugih svečanosti nekaj kron „Družbi sv. Cirila in Metoda", ki skrbi za tako deco. — Z ozirom na naglo širjenje škrlatice po naših pokrajinah v zadnjem času se opozarja občinstvo, da po svoji moči pomaga pristojnim oblastem omejiti to nevarno kugo, ki tirja teliko žrtev. Sledeči opis naj omogoči spoznati bolezen brž v začetka in takoj poklicati zdravnika. Kajti le tako dobi bolnik potrebno primerno postrežbo in pristojna oblast možnost, vse potrebno ukreniti, da se bolezen kolikor mogoče "bmeji. Škrlatica napade najraje otroke in le bolj poredko odrasle. Začne se navadno z mrzlico, kateri sledi huda vročina. Bolnik toži, da ga boli glava, težko požira. Ponoči je nemiren, blodi. Dan pozneje se pokažejo, najprej na gorenjem delu prs in na vratu, majhne rdeče lise, ki se kmalu razširijo po celem životu in zlijejo v splošno škrlatno rdečico, po kateri je dobila bolezen ime. V tem težkem stanju se nahaja bolnik par dni. Potem začne rdeči izpah polagoma blediti, vročina se začne nižati in kakih osem dni po začetku bolezni se jame po celem telesu luščiti koža. To je splošen opis bolezni, ki se pa ne pojavi vedno z vsemi omenjenimi znaki, ki je včasih lažja, včasih težja. Najbolj značilna je ona splošna rdečica, visoka vročina, zatekle žleze na vratu in grlu (težko požiranje) in luščenje kože. Bolezen je zelo nalezljiva, zlasti za otroke. Včasih zadostuje samo kratko bivanje v sobi, kjer leži bolnik, da se jo naleze. Tudi vse osebe in sploh vsi predmeti, ki so prišli v dotiko z bolnikom, so nevarni, da prenesejo bolezen. Zato je treba takoj, ko se pojavijo prvi njeni znaki, spraviti bolnika v posteljo in zabraniti vsem osebam, ki niso za postrežbo neobhodno potrebne, vstop v dotično sobo. Vse diugo potrebno odredi potem zdravnik, katerega je treba, naj bo še enkrat povdarjeno, v vsakem sumljivem slučaju takoj poklicati. • Dopisi. — 77. glavna skupščina okrajnega zastopa gornje-grajskega. Dne 4. t. m. se je v Gornjem gradu zbral okrajni zastop k sedeminsedemdeseti glavni skupščini. Ko je načelnik gosp. Fran Šarb kon-štatiral sklepčnost, je ob 10. uri otvoril skupščino ter imenoval zapisnikarjem tajnika g. Frana Podbrežnika. Omeniti hočemo v tem poročiln le najvažnejše; razne krajevne zadeve, manjše vrednosti pa izpustimo, ker bi drugače poročilo naraslo in bi omenjene zadeve pretežno večino naših čitateljev nikakor ne zanimale. Verificirala se je izvolitev novega okrajnega zastopnika iz skupine vele-posestva — dopolnilna volitev — gosp. R. Klemenšeka iz Solčave. Gospod Klemenšek je povsod priljubljen kmetovalec, kateri se zlasti zanima za ra-cijonelno gospodarstvo, je tedaj vrla pridobitev v tako važnem zastopstvu kot je okrajni zastop. Po prečitanju in odobrenju zapisnika prejšnje glavne skupščine dne 5. svečana t. 1. se vzame na vedenje poročilo računskih pregledovalcev okrajnih računov za 1. 1906 in 1. 1907. Nato se je okraj razdelil v sedem žup po § 4 postave z dne 17. aprila 1896, štev. 41 dež. za k. in so se izvolili župni predstojniki in njih namestniki za dobo od 1. prosinca do 31. grudna 1911 in sicer: 1. Gornji grad. Župa, obsegajoča krajevni občini Gornji grad in Nova Štifta ter katastralni občini Sv. Lenart in Sv. Florjan. Župni predstojnik g. Josip Krajnc st, namestnik gospod Anton Kolenc, oba v Gornjem gradu. 2. Zadreška dolina. Župa, obsegajoča krajevno občino Kokarje in kat. občine Bočna, Šmartno in Radmirje. Ž. pred. g. Martin Zidarn v Šmartnem, namestnik g. Ivan Štiglic v Radmirju. 3. Mozirje. Župa. obsegajoča kra-j vni občini Mozirje trg in Mozirje okolica. Ž. pred. gosp. Anton Goričar, nam. g. Martin Šuster, oba v Mozirju. 4. Rečica. Župa, obsegajoča krajevno občino Rečica. Ž. pred. gospod Andrej Podhostnik, nam. g. Fran Štiglic, oba v Rečici. 5. Ljubno. Župa, obsegajoča krajevno občino Ljubno. Ž. pred. g. Franc Kolenc v Juvanjem, nam. g. Franc Ks. Petek v Ljubnem. 6. Luče. Župa, obsegajoča krajevno občino Luče. Ž. pred. g. Jakob Plaznik. nam. g. Fr. Lekše,t oba v Lučah. 7. Solčava. Župa, obsegajoča krajeno občino Solčava. Ž. pred. g. Miloš Šmid, nam. g. Kristijan Germel, oba v Solčavi. O vabilu okr. glavarja celjskega k pristopu celjski podružnici drnštva za zatiranje jetike na Štajerskem poroča dr. Josip Goričar in se sprejme soglasno poročevalčev predlog, pristopiti kot ud z enkratnim doneskom 500 K. Potrdi se soglasno sklep občinskega odbora občine Mozirje trg, z dne 19. sušca 1908 glede brezplačne rabe občinskega poslopja ob uradnih dnevih c. kr. okr. sodišča gornjegrajskega. — Istotako se soglasno potrdi sklep zgo-rajšnjega občinskega odbora z dne 5. julija 1908., da se glav jo premoženje tržke občine razdeli med občane. Glede ustanovitve merosodnega urada podružnice v Mozirju se soglasno dovoli, da dosedanje potrebne stroške za ustanovo podružnice poplača okrajni odbor in se obenem naprosi g. dr. Goričar, da izve vsoto teh stroškov in da o tem poroča okraju. Sklepalo se je nadalje o popravilu in o razširjenju okrajne ceste I. razreda pred šolo v trgu Gornjem gradn po načrtih dež. stavbenega urada. Ker okrajnemu zastopu ni znano stališče mejašev, ki bi morali dati potrebni svet, se na predlog gosp. Josipa Praznik izvolijo gospodje Aut. Turnšek st., Anton Levar, Anton Kolenc in Martin Zidarn v poseben odsek, kateri se ima v imenu okraja pogajati s strankami in se naj o tem poroča na prihodnji glavni skupščini. Prošnji ob- čine Ljubno, da se njej dovoli prodati parcele št. 1262/2, — ki je last trga Ljubno — posestniku g. Mart. Jnvanu v Savini, se ugodi na predlog g. Avg. Drukarja. Odlok c. kr. pol. ekspoziture v Mozirju, dne 22. oktobra t. 1. štev. 7103 glede razglasitve zemljišča pri cestni varijanti v Ljubnem, se vzame na vedenje. Pomemben je pa sledeči predlog g. Antona Turnšeka ml., kateri predlog se je z navdušenjem soglasno sprejel: »Glede na zadnje žalostne dogodke v Ptujn, Mariboru, Celju in v Ljubljani, kjer se je slovensko ljudstvo na nezaslišan način preganjalo in se je v Ljubljani celo kri prelivala, sklene okrajni za-stop g ornjegrajski, da v obsojanje teh žalostnih dogodkov nakaže „Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" prispevek 100 K." Soglasno se sprejme tudi predlog, da se naj dvojezični napis na mostu v trgu Gornji grad odstrani in se nadomesti s samoslovenskim. Ko se še sklene naprositi ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku za podaljšanje brezplačnega skladninskega obroka na postaji Rečiška vas (Rečica na Paki), zaključi predsednik več ur trajajočo glavno skupščino. Iz marnberškega okraja. Žalostno je tu pri nas. Zapuščeni smo od celega sveta. Pravega voditelja ni. Ljudje, koje pošlje vlada, niso naši, čepVav so nekateri rojeni Slovenci; da, prav taki najraje zahajajo na šulfe-rajnske veselice, kjer pomagajo mlečno-zobim fantalinom hajlati. Na tak način hočejo odvrniti od sebe vsak sum, da so rojeni Slovenci. Pa tudi še nekaj! S tem, da jih najdeš povsod, kjer se Slovence psuje, dajajo nam povod, da jih napadamo v slovenskem časopisju, česar se zelo vesele. Zakaj? Zato da se jih toliko bolj čisla v nemških pardon! — v nemčurskih krogih, in— kar je največ vredno — da ložje v službi napredujejo. V Gradcu imajo bistro oko in za Nemce in nemškutarje mehko srce. Mi bi se toliko ne jezili, ako bi šlo za ljudi nesodnijske stroke. Ali, navajeni smo, smatrati sodnijsko upravo za nekaj svetega. Tudi se nam vedno zabičuje, da so sodniki neodvisni. — No, vedno ne napadamo neljubih nam oseb ravno radi tega, ker vemo, da se vesele naših napadov. Marsikaj vidimo in slišimo, a molčimo; pride že čas, ko se bo ta umetna stavba — sedanje prestavljanje uradnikov podrla. Kaj hočem povedati o naši posojilnici? Znano je, kako je bila oskub- ljena od prefriganih ptičev. Od takrat jo še vedno mrzlica trese in jo bo toliko časa tresla, dokler ne pride vodstvo v boljše roke t. j., dokler se ne otresemo duhovskega jerobstva. Da nas ta duhovna gospoda ne mara, pokazala nam je s tim, da nam je urinila v po-sojilniško poslopje nemškega krčmarja. V vsaki drugi gostilni, čeprav so vse nemškutarske, si lahko naroče naši okoličani jed v slovenskem jeziku, le v slovenski (?) gostilni ne moreš tega storiti. Ni li to bridka ironija? Tako se dela slovenska duhovščina iz nas norca. Primorani smo torej nositi svoje novce našim sovražnikom, da z našim denarjem pokopujejo naša posestva, na katerih nas čaka osoda kočarjev. To je volja naše duhovščine, da se levimo iz posestnikov v kočarje, kajti revnemu ljudstvu se vtepa v glavo, da se tudi s posojilnicami vtepa vera in vernost. Kdor ni slep, že lahko vidi, kam vodi ta gospodarska vernost: protestanti (Nemci) posestniki, katoličani (Slovenci) kočarji. To pa po zaslugi onih, ki so poklicani čuvati naše „verske svetinje". Dokler bodo kočarji zabiti, ne bo slabo za našo duhovščino, kaj pa. ako bi se utegnili spametovati ? — Nemiri na dunajskem vseučilišču. Na Dunaju 24. novembra 1908. Na dunajskem vseučilišču že nekaj tednov ni minulo brez rabuk. Najprej so čutili židovski in nemški nacijonalci potrebo, pretepati se med seboj. Prejšnji teden so skušali Lahi demonstrirati za svojo univerzo in manifestirati svojo ogorčenost proti vladi, ki jim, jednako kakor nam, leto za letom obljublja vse mogoče, izpolni pa nj^ ničesar. Koncem pretočenega tedna je deputacija italjanskih dijakov rektorju kratkomalo izjavilo, da ne more jamčiti za nemoten pouk na vseučilišču, če se ne izpolni minimum njihovih zahtev. Ker jim rektor ni dal odločnega odgovora, so včeraj res uijej-stvili svojo grožnjo, zasedli del avle ter precej hrupno demonstrirali; burši so se seveda kar spomnili svoje prostovoljno sprejete »naloge", da funkcijo-nirajo ob vsaki priliki kot neplačana vseučiliška vunbaciteljska policija in hoteli poriniti z divjim kričanjem in z veliko premočjo demonstrante iz avle. Da je igrala pri nemških »junakih" palica, »Todschlager" itd. veliko ulogo, to vemo posebne mi, spodnještajerski Slovenci. Toda tokrat niso zadeli ob ponižne Slovane! Prišlo je do prav korenitih pretepov in — naenkrat so se čuli med groznim vriščem streli iz samokresov na vseučiliških teh; pravijo, da so Italjani v silobranu začeli streljati in da so sploh samo Italjani streljali, a čudno je vsekakor, da so svinčenke ranile ravno toliko Italjanov, kakor Nemcev ... Pretepalni šport je postal na ta način nevaren za Nemce in klicali so na ves glas policijo na pomoč proti I. Policija pa ni mogla dosti opraviti, ker ni prišla vsled grozne gneče v avlo. Nazadnje so porinili Italjane ven in policija je aretirala, kar je bilo Italjanu le podobno! Ranjenih je deloma z .nedolžno' palico itd. pa tudi s samokresi 20—30 dijakov. To je suho dejstvo! Slov. dijakom gotovo ne prihaja na misel, da bi odobravali demonstracije v taki formi, četudi se Italjani bore za iste pravice, ki jih tudi mi nimamo, vendar moramo konštatirati, da je takih neljubih izgredov kriva le naša slavna vlada, ki je gluha in slepa za vsak pojav v življenju svojih narodov razven če to niso slučajno njeni ljubljenci Nemci; spi spanje pravičnega ali pa dela kompromise tako dolgo, dokler jo morajo streli vzbuditi iz le-targije. Niti prošnje, niti grožnje ne pomagajo nič: to je naš stari avstrijski sistem, ki se je prakticiral že 1. 1848., v bujnem cvetu pa je še tudi v letošnjem jubilejnem letu. Pravico dobiš pri nas samo z nožem in puško v roki, to razumejo! Le poglejte dunajske vodilne liste, kako so jim postale želje Italjanov naenkrat simpatične! Mi Slovenci pa lepo dostojno včasih malo za-ropočemo in zaprosimo (a to je našim p. t. zastopnikom v državnem zboru kaj neprijetno, češ »sedaj ni povoda, ni dobrih nadej na izpolnitev itd.) „N, Fr. Presse" pa nas imenuje zato . . . »universitats unreif". Prav se nam godif s človekom se navadno ravna, kakor si zasluži. Tepli so se torej Italjani in Nemci. Toda posledice!! Univerza je zaprta z vsemi svojimi instituti za nedoločen čas, tudi druge vis. šole so zaprte v znak nemške žalosti! Na pritisk nemških nacijonalcev pa so zaprli menzo, kjer obeduje ogromna večina slovenskega in slovanskega dijaštva; vsi ti revni akademiki so sedaj takorekoč bre?, tople hrane, kajti za žep slov. dijaka je kosilo v dunajskih gostilnah mnogo predrago, kam še le večerja. Zato ker so bili mirni in dostojni, jih izpostavlja kuratorij menze gladu in največji bedi. dočim je za nemške dijake v gostilnah dobro preskrbljeno. Slov. dijaki gubijo sedaj dragoceni čas študija, ker ne morejo na univerzo, niso varni pred napadi od nemške strani, zraven tega pa jim preti skrajna beda. Zopet nov dokaz, da so slovenski dijaki izročeni Nemcem na milost in nemilost in da je največja kulturna potreba Slovencev lastno vseučilišče, kjer ne bodo gospodarili Durši. Menim, da je v domovini vendar še razsodnih ljudij dovolj, ki bodo imeli vsaj nekoliko smisla za težnje in nadloge svojih sinov v tujini in da jih ne bodo pustili same brez pomoči v njih težki borbi za obstanek. Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem. — Izvanrednl občni zbor »Slov. delavskega podp. društva" v Celju se vrši v soboto 28. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih (Graben 7). Dnevni red: 1. Sprememba pravil. 2. Slučajnosti. — „Sava", društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju naznanja, da se je izvolil za XII. tečaj sledeči odbor: predsednik: cand. iur. Ciril Pavlin; podpredsednik: abs. phil. Evgen Vavken; tajniK: iur. Vinko Lapajne; bligajnik: cand. iur. Otokar Baš; knjižničar: cand. iui. Emil Jenko; arhivar: pharm. M. Hamerlic; gospodar: iur. Mirko Punčnh; namestnika: cand. vet. Anton Sok in forest. Martin Čuš; pregledniki: abs. iur. Pavle Debeljak, iur. Franc Košmelj in med. Ivan Pintar. — ^Slovenska Matica" v I^jub-Ijani je podarila »Zvezi narodnih društev na Štajerskem in Koroškem" v Celju na njeno^prošnjo 123 knjig najrazličnejše vsebine, s čemur je storjen prvi korak k ustanovitvi osrednje knjižnice. V najkrajšem času si Zveza nabavi še nekaj knjig ter tako knjižnico izpopolni in uredi, na kar bode obvestila svoja bralna in izobraževalna društva, da se oglasijo za knjige, ako jim jih kaj primanjkuje. Zveza bode rada vstregla vsaki taki prošnji po svojih močeh ter izposojevala knjige svojim članicam proti majhni odškodnini. — Na razna vprašanja, ki nam prihajajo glede navodila za prirejanje veselic itd., naznanjamo, da namerava Zveza izdati vsa taka in enaka navodila v posebni brošuri. Za odbor: Janko Lešničar. Al. Trstenjak. Droge slovenske dežele. — Naslov šolskega svetnika je dobil povodom svojega umirovljenja profesor na ženskem učiteljišču v Gorici g. A. Fras. Rojaku iskreno častitamo! — Za žrtve 20. septembra v Ljubljani je nabranih doslej že 28 tisoč kron. Lep dokaz slovenske narodne požrtvovalnosti. — Sloveusko šolstvo v Trstu. DQV*oljena je paralelka na slovenski pripravnici v Trstu in sicer za prvi razred. Vsled naredbe naučnega raini-^lerstva ima takoj stopiti v veljavo. — Mrtvega otroka so potegnili iz Drave pri Beljaku. Rojen je bil šele pred nekaj urami. Sodijo, da je morala otroka poviti kaka tujka. Zvezna tiskarna v Celju. Priporoča se si. zavodom in uradom, si. učiteljstyu, gg. trgovcem in p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejša oblike. Motorni, oziroma električni obrat. Naj- modernejše črke. Najnovejši stroji. Hitra in okusna izvršitev tudi največjih del. — V zalogi ima fiS^fifis&l in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. Dalje uradne tiskovine, zavitke, račune, pismene ^Š)! ' ^ papirje, cenike, etikete, bolete, jedilne liste, časopise, knjige, bročurice, cirkularje, reklamne !»] liste, lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, razglednice, vizitke, poročna naznanila, l^il^ljsll] vabila, letna poročila, prospekte, vstopnice, dekrete, vozne listke, mrtvaške listke, hranilne in ^^IS^^lil^^lll zadružne knjižice, računske sklepe, šolske tiskovine in druge r tiskarsko stroko spadajoče stvari. j^Sj^^j^ij »itn — Deželnozborške volitve na Kranjskem. „Gorenjec" piše v svojem uvodniku od 21. t. m. o teh dopolnilnih volitvah ter pravi: „Podala se je rodoljubna roka političnemu klerikalnemu nasprotniku, po krvi Slovencu, a podala se doslej ni brezpravnemu slovenskemu proletarcu, organiziranemu delavcu, ki je združen v jugoslovanski soc. demokratični stranki. Ali niso ti slovenski delavci tudi kri naše krvi, naši pravi slovenski bratje? Ali nismo videli organiziranega slovenskega delavca stopati pred krsto Lundra in Adamiča — več nemških listov je pisalo, da je bilo teh naših bratov nad 2000 po številu. Ali ni njih voditelj poudarjal ob odprti gomili, da slovenski proletarci dokumentirajo s svojo navzočnostjo solidarnost s slovenskim ljudstvom? Kaj hočemo še več? Zatajiti ob teh resnih časih teh svojih bratov ne moremo. Utajiti jih ne moremo in ne •smemo. So pač del našega slovenskega telesa . . . Če je narodno napredna stranka že pred letom ponujala socijalistom 2 mandata v občinski svet ljubljanski, v očigled, da ima narodno napredna stranka v svojem programu splošno in enako volilno pravico, katere pa žali-bog za deželni zbor ni^mo dosegli in s tem izključili od deželnega zakono-dajstva okrog 8000 organiziranih delavcev, se predlaga, da se mandat v splošni kuriji v Ljubljani ponudi slovenskim delavcem, t. j. soc. dem. stranki". Bode li ta predlog »Gorenjca" sprejet, nam pokaže najbližnja bodočnost, bojimo se pa, da ostane to le glas vpijočega v puščavi. — Železničarska strokovna šola v Celovcu. Poslanec Dobernig je stavil v državnem zboru predlog, naj se ustanovi v Celovcu železničarska strokovna šola. — C. i. kr. armada za ljubljanske Nemce. „Siov. Narod" poroča, da ljubljansko vojaško poveljništvo strogo naročilo podčastnikom, da morajo odslej svoje zabavne večere imeti le v nemški kazini. Jeden takšen večer se je že vršil; ker se ga nekateri podčastniki niso udeležili, se je odredila proti njim .preiskava! Ravno tako mora biti vsak častnik član nemške kazine in podpirati ljubljansko nemštvo! Da si gospodje pri c. in kr. armadi, za katero slovenski narod plačuje tako ogromne davke v denarju in krvi, kaj takega upajo, človek bi skoro ne pričakoval. Ali se ne bode zganila naša državnozborska delegacija? — Silno sušo še imajo vedno na Furlanskem. Vsi studenci in potoki so auhi. Ljudje in živina so začeli bolehati. — Demonstracije v Zadru. Vsled burnih dogodkov na Dunaju so demonstrirali Italijani tudi v Zadru in pobili šipe na oknah nemške ljudske šole. — 30 milijonov hranilnih vlog je dosegla te dni mestna hranilnica ljubljanska. Ljudje še neprestano dvigajo denar iz „kranjske šparkase" in ga nosijo v mestno. — Umrl je v ljubljanski jetniš-nici Pangerc, morilec vipavskega dekana, na sušici. Svetovne vesti. — Parnik zgorel. Ko je zapustil egipčanski parnik „Sardinia" luko na Malti, se je vnela nafta na ladij i in izbruhnil je požar. Na ladiji je bilo 11 evropskih in 140 arabskih potnikov, ki so v blaznem strahu poskakali v morje in se skušali tako rešiti. Bil je pa močen veter, ki je zelo otežil reševalno delo. Okrog 50 oseb je utonilo. — Galerija se je zrušila v gledališču Alcoy v španskem mestu Bar-seloni. Več sto oseb je padlo 12 metrov globoko v dvorano in dobilo težke poškodbe. Nekateri se bore s smrtjo. Nesreča o rudnikih pri Hammu. Kakor se je sedaj uradno' dognalo, je našlo pri grozni nesreči v jami „Rad-bot" 341 rudarjev smrt, 27 pa jih je težko ranjenih. Zaradi te nesreče se je vnela dolga debata v nemškem državnem zboru. Vse stranke so za zboljšanje in poostrenje kontrole varnostnih odredb v rudnikih. Izmed mrtvih rudarjev v Hammu jih je bilo 232 ože-njenih, 105 neoženjenih in 4 vdovci. — Samo sebe je hotela sežgati žena Žagarja Langa v Rudorsdorfu na Nemškem, Znosila je iz vseh sob hišno opravo v spalnico, zlezla na grmado, vlila potem po pohištvu 5 litrov petroleja in vžgala. Ker je začelo smrdeti po ognju, so prihiteli od vseh strani ljudje, kateri so ženo sicer še živo dobili iz ognja, a je v neizrečenih bolečinah vendar umrla. Pravijo, da se ji je zmešalo. — Poljski bojkot pruskemu na-silstvu. Kakor znano, hoče Prusija s pomočjo takozvanega „razlastitnega zakona" nesrečne Poljake, ki so pod vlado pruskega „Herrenvolka", pregnati z njih rodne grude. Ali Poljak ne ljubi le materne govorice, ampak on ljubi tudi rodno zemljo. Prost ni kot državljan, ampak prost gospodar hoče biti zemlje tiste, ki so jo orali in prelivali kri zanjo njegovi pradedje in v kateri počivajo njegovi očetje. Ves poljski narod, bodisi da biva v Prusiji, v Rusiji ali Avstriji, se je dvignil in nastopil proti Prusiji na polju, na katerem se lahko uspešno bojuje proti pruski ošabnosti. Razlastilni zakon, ki ga obsoja in se ga sramuje ves civilizirani svet, je rodil najhujši poljski bojkot vseh pruskih izdelkov. O tem bojkotu beremo v „Kaufm. Wochen-schrift": Noben prusk trgovec in trgovski potnik ne sme prestopiti praga poljske trgovine. Poljski trgovci so nabili na vrata svojih pisarnic tablice z napisi: „Vertretern deutscher Hauser ist der Eintritt strengstens verboten." Vsa poljska javnost skrbi za to, da se bojkot dosledno izvaja in da se ne vtihotapi med poljski narod prusko blago. Najhujše je poljsko narodno ženstvo, ki z največjo strogostjo pazi na to, da se ne kupi niti za vinar pruskega blaga. Siromak tisti trgovec, ki nima toliko narodnega čuta in se spozabi, da kupi kaj pruskega blaga. Poljska javnost in časopisje ga neusmiljeno prime in zasramuje kot narodno izdajico. Prepričan je lahko, da niti en narodni Poljak ali Poljakinja ne prestopi praga njegove trgovine. Nekaj takih trgovcev je že padlo. Poljski trgovci so sedaj stopili v zvezo s francoskimi in angleškimi trgovci, pa tudi z avstrijskimi industrijci, predvsem češkimi. Poljaki so dali Prusiji oster in jako občutljiv odgovor na njeno umazano izzivanje in gotovo je, da Prusi že obžalujejo tisti nesrečni zakon, s katerim so na tako podel način žalili poljski narod. — Tako poroča židovski trgovski list in prepričani smo lahko, da ako piše tak list tako ostro, mora biti v resnici še hujše. Omenjeni list poživlja vse avstrijske industrijce in eksporterje, naj obiskujejo poljske trgovce na Avstrijskem, kakor tudi na Ruskem. — Slovenci, posnemajte Poljake! Zaradi prodaje celega posestva je prav ceno naprodaj 1 dobra molzna krava, 1 volovska oprava, 3 vozovi kakor tudi raznovrstno poljsko orodje in kuhinjska oprava, vse dobro ohranjeno. Odda se tudi svinjska klaja. — Vpraša se na Ringu št. 4, I. nadstropje na levo, le predpoldne. 668 1 s Hiša z gospodarskim poslopjem lepim vrtom in travnikom, v večjem trgu na Spod. Štajerskem, kjer je tudi trgovina z lesom zelo razvita. V hiši se nahaja že stara, dobro obiskana gostilna, kakor tudi trgovina mešanega blaga, se takoj z vsem blagom in opravo vred po ceni in pod zelo ugodnimi pogoji Cenjene ponudbe naj se pošljejo na upravništvo Domovine pod št. 33". PREPRIČAJTE SE da dobite najcenejše in najboljše blago samo pri tvrdki: 592 % ^čk Barhentl, * damasti, gradil, kanafasi, kretoni, ceflrl itd., vse po najnižji ceni. Lastna tovarna. Zahtevajte povsod Novo platno z narodnim kolekom komad 23 m za 16 kron franko. Prodajalka vešča slovenskega in nemškega jezika, izurjena v manufakturni in špecerijski stroki, išče primerno službo, eventualno v kontoarju. Nastop 1. januarja 1909. 647 2-2 Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda. Tržaška er^-gros tvrdka išče 300 400 litrov mleka vsaki dan. — Ponudbe pod »Celoletno", Trst, na glavni pošti ležeče. 669 a-1 Mlinski stroji so zelo po ceni naprodaj in sicer: I par 48" nemških mlinskih kamnov z vsemi železnimi in lesenimi deli, I čistilni stroj za pšeno (grijes) ,Austria' (Hoerde in comp.), I cilinder z 2 5 metra dolgim vretenom s polžem, transmisije, 2 čistilna cilindra, stroj za snaženje spirale, 3 železna okna, 2 m visoka, 120 m široka, vse skoro novo. — Vprašanja okrbništvu v Žovneku, pošta Braslovče v Savinski dolini. 649 14-4 Drsata, sanske zvončke in razne zimske predmete dobite po nizki ceni v trgovini „MERKUR", P. Majdič, Celje. 638 5-3 643 10-3 Samo pristno, ako je na podplatih vtisnjena ustanovna letnica 1860. & *** \ 0> * a & Vsak dan 3ih izdela tovarna 60.000 parov. Edini kontralienti: Messtorff, Belin & Co., Dunaj L Prodaja na drobno t vseh boljših trgovinah s čevlji, gumijevimi izdelki in modnim blagom. Josip Leon krojač y Celju, Gosposka ulica 9 priporoča svojo dobro založeno trgovino izdelanih oblek vsake vrste po najnižjih cenah. Naročila po meri se izvršujejo v najkrajšem času dobro in solidno ter po nizki ceni. V zalogi imam tudi liaveloke in 578 b n 5 nepremočne pelerine. 579a n 6 Posebej pa se še priporočani cenj. prebivalcem Trbovelj in okolice ter naznanjam, da prodajam ob vsakem plačilnem dnevu v hiši g. Plevčaka narejeno obleko ter jemljem mero za raznovrstne obleke. Krepkega H65 3-1 trgovskega učenca dobrih starišev, s primerno naobrazbo, sprejme takoj trgovina z železnino JERKUR" P. Majdič, Celje. Pitane kopune, pšenico, fižol sploh vse deželne pridelke plačuje Anton Kolenc v Celju najdražje. Dobi se pa istotam špecerijsko blago na debelo in drobno vedno svežo in po knlantnih cenah. Prosi se slav. občinstvo za cenjene naročbe, katere se točno in vestno izvrže. Zabukovški premog na cele vozove na dom postavljen 100 kg 2 krone. Irgouskega pomočnika mešane stroke ne pod 22 let starega, sprejmeta: Norbert Zanier & sin Sv. Peter v Sar. dolini. 650 5-5 Edina slovenska pnškarska tvrdka v večjem mestu Spodnje Štajerske, z dobro idočo gostilno, ostajališčem, lepimi hlevi, veliko ledenico in lepim vrtom, se pod jako ugodnimi pogoji proda. Kje? se izve v upravništvu tega lista. 655 6-4 v Borovljah na Koroškem. Itajboljša delavnica za temeljito popravo lovskih puSk, za izdelovanje novih vložnih cevi za kroglje in drobni svineo, za nasa-janje novih kopit. Dela po najnižjih cenah I Kdor si želi nabaviti novo, zanesljivo in ceno puSko, naj zahteva najnovejši slovenski oenik, kateri se brezplačno dopošlje. Velika zaloga raznovrstnih revolverjev od 7 K naprej. 216 50-36 mi je najsložnejše in najbolj gotovo potovanje s Odhod iz domačega pristanišča Trsta e CarpatijalO. novembra, Ultonija 17. novembra, Slavo-nija 1. derembra 1908. — Iz Liverpola s Lnsitanija (največji in najlepši parnik sveta) dne 14./11., 5./12., 16./1., 6./2., 27.f2., 20./3. Mauretanija dne 2.11., 23./1., 13./2, 6./3. Pojasnila in vozni listki se dobe pri Andrej Odiasku, Ljubljana SlomSekov« ulici it. 25. polgg ctrln« Srca lezusovaga. SINttEK— šivalne stroje kupujte samo v naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem znamenja. 5 Ne dajte se zapeljati po naznanilih katere nameravajo z nami-gavanjem na ime SINGER prodajati obrabljene stroje ali pa dtngod izdelane stroje, ker mi ne oddajemo svojih strojev na prel^upovalce ampak jih prodajamo naravnost občinstvu. SINGER Co. Delniška družba za šivalne stroje Celje, Kolodvorska ulica 8. v Novo najmodernejše iz zadnje novosti in v velikanski jzbiri so ravnokar prišle. vpeljano za dame! ovratnike, kravate, jabots, pajčolane. različne rokavice in pasove, spodnja krila, predpasnike, srajce in drugo raznovrstno perilo. je za gospode velikanska zaloga ja-grovih srajc, jopic in hlač, glase in pletenih rokavic, nogavic, belih in pisanih srajc, raznih modernih ovratnikov in zapestnic, spodnjih hlač, naramnic in žepnih robcev. — Vse v najboljši kakovosti in po najnižjih konkurenčnih cenah samo v trgovski hiši na debelo in drobno Nadalje R. STERMECKI, CELJE. Poštne pošiljatve točno in čez 20 K franko.