Ameriška Domovina AMCRICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R CLLVLLAiMii OillO, WL.D1SESDAI MOKNLNO, NOVEMBER 7, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Policija prijela 10 nasprotnikov Franca Novi grobovi Joseph Eeja V Euclid General bolnišnici je umrl včeraj 83 let stari Joseph |Reja (Reya) s 1177 E. 173 St, rojen v Polju pri Ljubljani, za- Ko so se vodniki organizira' ne opozicije zbrali v žup šla^olicikTiivSlia pri- poslen Pred svoj° upokojitvijo sia poLcija m vsen iij p jskora;j 40 let pri N Y.c. želez- a” t niški družbi, mož Rose, roj. Gor- BARCELONA, Špan. — Vla-jjanc, oče Mrs. Leo Ivec, Willia-da je politični opoziciji zadala|ma, Mrs. Edmond Szafraniec in nepričakovano hud udarec, ko; Mrs- Robert Zeman, 8-krat stari je presenetila njeno zborovanje oče, 3-krat prastari oče, brat v katoliškem župnišču zadnjo nedeljo. To naj bi bil drugo katalonsko zasedanje, dve leti po.PJ št. 28- Pogreb bo iz Želeto-prvem v neki katoliški cerkvi v! vega pogrebnega zavoda na E. Barceloni, ki ga policija ni p ra- 152 St. jutri, v četrtek, ob 1.30 vočasno odkrila. Tedaj se je popoldne na Lakeview pokopali-zbralo okoli 300 vodnikov. 'šče. Tokrat je bila udeležba manj-; ša, pa je vendar pripravljanje! Ora P. Christi zbora prišlo policiji pravočasno ponedeljek je umrla v St. na u4l0 ' Vincent Charity bolnišnici 69 let stara Ira P- Christi s lUOVz Norwood Rd., roj. Mason, v Steubenvillu, Ohio, žena Fran- Frances Benca (Kalif.). Pokojnik je bil član ADZ št- 27 in SN- Izrael bi rad dobil najnovejše orožje ID Ko pričakuje nov spopad z Arabci, bi Izrael dobil najnovejše ameriško orožje za boj proti protiletalskim jv urad s konjsko vprego. Njena 'f “ ! ""SPIRK ZMAGAL Z LAHKOTO ! h Clevelanda in okolice — Indija tudi čuti pomanjkanje gasolina, ko so arabske države omejile njegovo črpanje in izvoz. Predsednica vlade Indira Gandhi se je zadnji ponedeljek pripeljala Politični vodniki, nasprotniki 'vlade, vse od konservativcev na skrajni desni pa do komunistov Ua levi., so bili hudo iznenadeni, ko je komaj pol ure po začetku ka, sestra pok. Charlesa, zaposlena do upokojitve pri Bowman v petek ob 8.30, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo-Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob 7. zborovanja prišla policija in Vse ■ ^'rod^cts ^0' Pogreb bo iz Za-skupaj prijela. Od vseh 113 so! krajskoveSa P°grebnega zavoda Pustili le dva, vsi ostali so v ječi in čakajo sodne razprave in kazni za “nezakonito” zborovanje. Od prijetih so jih 30 že kaznovali z globami od $3,500 do $6>200 kljub protestom njihovih odvetnikov, da pomeni to dvojno kazen za eno dejanje, ko čakajo, da pridejo še pred sodišče. Izpuščena udeleženca zborovanja sta katoliška duhovnika, ki lih v okviru konkordata oblast ne sme soditi brez soglasja njunih škofov. Stanley Luzar V Holy Family Home je umrl včeraj 55 let stari Stanley Luzar z 28700 Euclid Avenue, rojen v Vesni vasi pri Novem mestu v Sloveniji, od koder je prišel v raketam. WASHINGTON, D.C. — Prvič tekom let se Izrael prizadeva, da bi dobil od ZDA njihovo najmodernejše, tajno orožje, ki se je obneslo in bilo preskušeno v vojni v Vietnamu proti sovjetskim protiletalskim raketam, pa tudi proti drugemu orožju. Gol-da Meir se je zadnji petek o tem razgovarjala tekom obiska v ZDA z obrambnim tajnikom J. Sehlesingerjem. ZDA so v zadnjem mesecu dobavile novega orožja za okoli bilijon dolarjev, toda v Tel Avi-vu bi ga radi za okoli 3 bilijone, med njimi najmodernejše. Šele tedaj bi se čutili varne pred a-rabsko številčno premočjo in o-bilico orožja, ki ga je Sovjetska zveza dobavila Arabcem. Izrael je v zadnji vojni izgubil večino 107 letal od protiletalskih raket, zlasti SAM-6. Zato bi rad dobil uspešno sredstvo proti tem raketam. ZDA ga imajo, toda je tako tajno, da ga do- osebna varnostna straža ji je sle-j dila v avtomobilu, ko je odklonila predlog, da se tudi posluži voza in konjske vprege. Zdi se, da zgled predsednice vlade ni bil dovolj prepričevalen. Odločila je, da se bo vozila pretežno z avto, toda z manjšim, ki porabi manj gasolina. Ta je v Indiji drag, saj stane en galon $1.60. Pri tem ga bo vedno manj, ker Indija ni med državami, ki so izvzete iz arabskega omejevanja dobav olja. -o- Prodaja avtomobilov je začela zastajati V odnosu na lansko leto Je prodaja avtomobilov v oktobra padla za 12%. DETROIT, Midi. — Prodaja avtomobilov v preteklem mesecu je v ZDA bila za 12%- manjša od lanskega oktobra. Vodniki avtomobilske industrije smatrajo to za jasno znamenje, da je Seja— Društvo sv. Cecilije št. 37 ' ADZ ima jutri, v četrtek, ob 17.30 zvečer sejjo v šoli sv. Vida- Če kdo najde— j Če kdo najde rumeno platne-j no torbico z dokumenti Olge j Veber od Bliss Avenue do E. 71 I St., je prošen, da kliče tel- 432- 0081. Molitvenik— Mrs. Mary Otoničar sporoča j ženi, ki pcgreša molitvenik j “Večna molitev”, da ga dobi v j četrtek pri molitveni uri pri Sv. Vidu pri njej- Pri včerajšnjih županskih volitvah v Clevelandu je sedanji župan Ra!ril J. Perk zmagal z lahkoto nad Mercedes Cotner, ki je šele ob koncu kampanje bila imenovana za kandidata namesto odstopivšega Jamesa Carneyja. V slovenskih vardah sta zmagala R. A. Novak (23.) in D. Trenton (32.). .....-r ' ------- -- ! _-n • - Poskus ni uspel. Kucinichu je ! CLEVELAND, O. — Pri vce- ^ rajšnjih županskih volitvah slej še ni dobila nobena zavez- V j ^ ^ J ’ v % , v ^ uuciict ^.ctvcz, f gospodarska dejavnost začela mska država. Gre za mornariško zasmjati letalo EA 6 ki je sposobno s Delno je padec števila proda-s voj im! elektronskim1 naprava- nih avtomobilov zakrivilo i---- I mi oslepiti radar protiletalskih — j- — — r-------------------r- ZDA leta 1950, brat Franceta raket. To letalo, ki ima 4 člane man'* an‘,a V *3ro ^r,°S odloku sodišča bila imenovana , . „„ „ -v j. i* ,, nh, v začetku meseca. V zadnjih .. ... .. , 1 V slovenski 23. vardi je Ro- (Slov.) m Marije Kastelic posadite, se je odlično obneslo v ^ „ je položaj „ekaj 1 ****.£»£ 3»**» bert A Novak 2maga, preprič. Douglas-Home1: Tokrat diplomatski stiki ob samem začetku krize LONDON, Vel Brit. — Alec Douglas-Hcme, zunanji minister, je v parlamentu pri razlagi mednarodne krize predzadnji teden, ko so ZDA pozvale v pripravljenost vse svoje oborožene sile, dejal, da je bila zadnja kriza “tesna tekma .. . diplomacija je komaj — res komaj — nosila breme”. Veliko razliko med kubansko in sedanjo krizo vidi Douglas-Home v tem, da je bil tedaj u- uspelo zmagati v njegovi lastni TT11 , ]e vardi, zmagala sta tudi dva kan- j mik obojestranskih sil dosežen dobil Ralph J. Perk skupno 1 90,350 glasov, Mercedes Cotner. ki didata, ki ju je on podpiral. Se-1 v zadnjem trenutku, tokrat pa . . danja skupina je ohranila ven-i je bil diplomatski stik za njeno je 10 dni pre vo i vami Pa dar; kot trdijo, zanesljivo večino. | rešitev že ob samem njenem za- V slovenski 23. vardi je Ro- i četku. (Slov.). Bil je v času druge sve- ^ Vietnamu. ZDA imajo za enkrat tovne vojne in komunistične revolucije v Sloveniji slovenski Oblasti skušajo pomen prije-1 domobranec in proti-komunistič- vodnikov opozicije čim bolj zmanjšati, ta pa tudi ne protestira preveč glasno. Delno je ’vzrok temu v tem, da je večina Političnih vodnikov med prijetimi. Katoliška cerkev in njeni vodniki so bili dolgo močna opora španskega režima, v zadnjih le-tih so se pod vplivom Vatikana odmaknili od njega in skušajo Uveljaviti cerkveno neodvisnost. Cerkve in župnišča postajajo Vse češče zbirališče nasprotni-V0v režima, ki mu je zlasti mlajša duhovščina očitno pokazala hrbet. ni borec. Njegov pogreb bo v soboto ob 8-30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9. nato na All Souls pokopališče- Treba bo več denarja za narodno obrambo ZDA . Washington, d.c. — vo- laški vodniki govore, da bodo Zaorale ZDA povečati svoje iz- atke za narodno obrambo, če hoče le okoli 40 teh letal. Prav tako bi radi Izraelci nove ameriške rakete proti tankom, ki jih je mogoče voditi k cilju. pravil, toda zastoj je dovolj oči- Carneyja, pa 45,267. Izid je tožil za Perka. V Ijivo nad svojim tekmecem Gen. V oktobru je bilo skupno ^ dvomil, kosfbT Emilom Goiubom. Novak je do- prodanih 976,070 avtomobilov, 12% manj kot lani. Prodaja do- ierafi Fifi naj m ne ¥@že m vsiliva ISIS WASHINGTON, D.C. — Prijatelji, sodelavci in drugi pozivajo kong. Geralda Forda, naj si ne da vezati rok s kako obljubo, da ne bo leta 1976 predsedniški kandidat. Vsaka taka obljuba bi bila v nasprotju z njegovimi ustavnimi pravicami, škodovala pa bi j mu tudi, če ibi na kak način nasledil Nixona, pa ne nato kandidirati za predsednika ZDA. Znano je, da vsak predsednik izgubi proti koncu svoje poslovne dobe dober del svoje- Suša v Abesiniji kriva smrti vsaj 59,000 ljudi ADIS ABEBA, Abes. — V zadnjih 6 mesecih je li znani izidi primarnih volitev. v Na splošno so napovedovali sla- macih avtomobilov je manjša za bo volivno udeležbt)j toda ne ta. bil 2,290 glasov, Golub pa 1,655. prodaja tujih pa celo z*a ko 11%, 15%). 134,00, letos pa 119,000. Prodaja Teh je bilo lani prodanih Volilo je’le slabo, kot je dejansko bila.! od skupno j 302,000 vpisanih volivcev. To jej tujih avtomobilov je zastala vsaj menda najmanjša voiivna ude. debio zato, ker so njihove cene ležba> kar jih Cleveland pomnij dosti višje, ko je dolarski tečaj R j. Perk se je po zmagi zah_ v Abesiniji napram tečajem evropskih va- valil volivcem za podporo, dou- ; umrlo zaradi suse vsaj 50,000 lut in napram jenu od lani moč- daril svojo sedanio ^ zm ljudi. Prizadeta sta bila pred- no padel, vsem osrednji in severni del dr-! . v primeri z ono pred dvemi leti, ! ^ + ^ v j® padl° Povpraševa- ko je dobil le 38% glasov in bii zave. Zastopniki Združenih na- nje po velikih avtomobilih, med dejansko manjšinjski župan, ker rodov, ki so položaj pregledali, tem ko je zanimanje za male in sta njegova tekmeca pri volit-sodijo, da utegne število po- manjše še kar močno. Zaloge vah; čeprav vsak za sebe pora- Fordovih Pinto in Chevroletovih Jena, dobila skupno več glasov mrlib doseči 100,000. ! Zakaj je Nixon izbral | Wiliiama B. Saxbeja j WASHINGTON, D.C. — Do-| bro poučeni viri na Kapitelu trdijo, da je predsednik Nixon izbral za novega pravosodnega tajnika sen. W. B. Saxbeja, ker je prepričan, da ga bo Senat brez posebnega preudarjanja in odpora potrdil. Predsednik Nixon in sen. W. B. Saxibe sta si bila v preteklih letih ponovno navzkriž. Senator iz Ohia se ni nikdar bal povedati svojega mnenja, pa četudi je vedel, da to Beli hiši ni všeč. Pokrajine Shoa, Wallo, Tigre Vega so sorazmerno dosti manj-severno od glavnega mesta, so še od onih v istem času lani. od zmagovalca. Tokrat je bila zmaga očitna in jasna, pa ven- David J. Trenton V 32- vardi, kjer tudi odločajo slovenski volivci, je zmagal Da- bile štiri leta brez dežja. Suša je | Prodaja tujih avtomobilov, ki dar v prvj vrsti doseze’na zaradi vid J. Trenton s 3,622 glasovi V. DU tolrn -f 11 Al 4 Cin/-lov* o/-* ^ ~ — i „ i; _• ■ i i • i ___i tx ________ a o_______• i__ i • prev tako prizadela tudi Sudan so na splošno majhni, je kljub bi ^ mo gel in šest afriških republik južno temu padla. Lani je v oktobru : od Sahare. Vendar doslej o po- znašala 12.8%a letos pa še 12.2%, ložaju v Abesiniji ni bilo dosti med tem ko je bila preje v zad-shšati. njih letih redno okoli 15%. -——------o— ------— ki so se pokazale te-zadnje vojne na Srednjem Fordovi prijatelji so prepričani, da bi utegnil dobiti imenovanje za r e p u b 1 i kanskega predsedniškega kandidata leta sednika ZDA. . jo dopolniti zaloge orožja ' Sa uŠleda in vPliva> če ne kan“ streliva ter popraviti pomanj- didira znova, fbivosti koiti Vzhodu. Izdatki za narodno obrambo v Povem proračunu, ki se bo začel • Julija 1974, bodo presegli 83 hijonov, med tem ko so v te-b°®em proračunu omejeni na 79 1 bonov. Predsednik Nixon je temelju potreb v zvezi z Iz-aGom v vojni na Srednjem zhodu, zaprosil Kongres za do-bapna 2.2 bilijona. To utegne 1 Premalo, ko je postalo zna-da je ZSSR dobavila Egiptu v. v preteklem mesecu o-j °^a v skupni vrednosti _%%3bilijone dolarjev. Bonn In Moskva bosia iskala sporazum o pravici Bonna pri zastopanju Berlina demokratski stranki, nad Dennisom A. Sušnikom, ki je dobil 3,529 glasov. Ker je D. A- Sušnik zmagal pri primarnih volitvah z nad 400 glasovi nad svojim tekmesem in so ga nato vsi ostali premagani kandidati razkola ki ni bila sposobna postaviti o pravem času primernega, sposobnega in priljudnega kandidata. Ralph J- Perk 'je izjavil, da hoče biti župan vsem Clevelan- P°dPirali proti D. Trentonu, so | du in vsem Clevelandčanom, za- Susniku sPlošn° napovedovali | to je tudi vse, republikance, ne- zmaS°- 0n se ie v volivnem b°- MOSKVA, ZSSR. — Zahodna ska zveza sporazumeli, da bosta . Nemčija in Sovjetska zveza sta iskali dogovor, ki naj spor kon-97,6’.®e se bo UveljaVl1 v pri"|se sporazumeli, da bosta iskali ča. Vsaka stran bo nekaj popu-boinK_h letJ na Imestu P0dpre,d‘! doSovor o zastopanju zahodno- ! stila, da bo kompromis možen. celo predsednika, berlinsldb ustanov po vladi Za-j Nemški zunanji minister Wal-hodne Nemčije. Spor o tem je ter Scheel se je razgovarjal po-zadržal pogajanja med Zahodno ‘ novno s Kosyginom in Gromi-I Nemčijo in državami sovjetske- kom, ker je spor zadržal nadalj-ga bloka. Kancler Willy Brandt nje pomirjevanje med Zahodom Jaworski uživa ugled za o- Vremenski prerok vi^elno oblačno in hladno- Naj-Ja temperatura 45 F (8 C). WASHINGTON, D.C. — Novi posebni javni tožilec Leon Jaworski uživa med odvetniki vse dežele velik ugled in spoštovanje. Pravniki po vsej deželi so prepričani, da bo Jaworski obtožil tiste, o katerih je dognal, da so dejansko krivi kaznivih dejanj. Če L. Jaworski ne bo našel dosti krivcev in jih obtožil, mu bodo njegovi pravni tovariši in verjetno tudi vsa ostala dežela verjeli, da jih res tudi ni. To je je v preteklem septembru opustil napovedani obisk v Pragi, ko je ta odklonila predlog Bonna, naj bi novi konzulat v Pragi zastopal tudi ustanove v Zahodnem Berlinu, ne le posamezne osebe. Na slično stališče so se postavili pri pogajanjih z Bonnom v Budimpešti in v Sofiji. V Bonnu so se nato odločili pogajanja odložiti, dokler ne rešijo spora ž Moskvo. Pretekli teden je bil tu in Vzhodom. Obe strani sta uvideli, da brez njegove rešitve napredek ni može n. Vzhodna Nemčija se je postavila na stališče, da bi bila vez med Zahodno Nemčijo in Zahodnim Berlinom prevelika, Če bi imela Zahodna Nemčija pravico zastopati tudi ustanove Zahodnega Berlina pred tujimi državami. Pritisnila je Moskvo, ki je njeno stališče podprla, z njo pa tudi vsi sateliti. Ker sta se sedaj odvisne in demokrate pozval k iu vezal na župana Perka, četudi skupnemu delu za napredek Clevelanda. Demokrati ohranili trdno večino v mestnem svetu JI L_ wm Robert A. Novak Glavni boj se je vršil za mestni svet- Stara večina pod vodstvom G. Forbesa se je borila, da ohrani svoje položaje, D. Ku- je uradno demokrat, in na D. Kucinicha, med tem ko je D-Trentona podpirala uradna demokratska organizacija. John Prince ni uspel Slovenski rojak John Prince je užival v svojem kandidiranju za mestnega sodnika podporo | časopisja in odvetniških zbornic, pa mu vendar ni uspelo zmagati nad H- Brennanom. V svoji kandidaturi v mestno sodišče je bil poražen tudi Albin Lipold. Odobreni so bili vsi štirji predlogi za dopolnilo k državni ustavi, s čimer je urejen davek za farmarsko zemljo, odpravljena na omejitev odštetja pri državnem davki) na $3,000, omogočena preureditev sodišč in zagotovljen bonus vietnamskim voj- . „. . „ ! nim veteranom. na °tesku za tri dni zunanji mi-. Bonn in Moskva odločila sporcinich pa je s svojimi zavezniki! V Cuyahoga okraju je bil z za predsednika Nixona izredne nister Walter Scheel. Ob koncu rešiti, bodo to sprejeli tudi v in podporniki delal na to, da bi veliko večino odobren predlog važnosti, zato je, kot^trdijo, tudi, obiska, je bilo objavljeno, da staj Vzhodnem Berlinu, Pragi, Bu-,staro večino podrl in prevzel za davčno naklado za dopolnitev L. Jaworskega izbral. se Zahodna Nemčija in Sovjet-[dimpešti in Sofiji, 'vodstvo sveta s svojimi pristaši, j šolanja duševno zaostalih otrok. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon bo nocoj razložil svoj načrt za oskrbo z energijo, pravijo vesti iz Bele hiše. NEW YORK, N Y. — Na Bahamih so na zahtevo ZDA prijeli Roberta L. Vesco, ki je obtožen v ZDA poneverb in nedovoljenih denarnih poslov. Pričakujejo, da ho vrnjen v ZDA na sojenje- WASHINGTON, D.C. — Domov odbor za pota in sredstva je včeraj izglasoval predlog za povišanje pokojnin Social Security za 10% s prihodnjim !• julijem. Bela hiša je s takim povišanjem zadovoljna, odklonila pa je prvotni predlog za 7% povišanja s 1. marcem 1974 in dodatnim 5% povišanjem 1. novembra 1974. Tolikšno povišanje smatra vlada za pospešujoče inflacijo. WASHINGTON, D.C.— Pri včerajšnjih volitvah je zmagal v New Jersey za guvernerja demokrat B= T. Byrne, v Virginiji pa konservativni republikanec M. E- Godwin. New York je dobil se župana demokrata A. D. Beame-a, Philadelphia demokrata E. Fitzpat-ricka, Pittsburgh, Pa-, P. R. Flahertyja, Minneapolis demokrata Al Hofstede, Buffalo demokrata Makowskega, Detroit pa je dobil svojega prvega župana demokrata C. Youn-ga- Ameriška Domovi ima ^ivsjERie/m'tu—ho/vic BESEDA IZ NARODA 01x7 St. Clair Ave. — 431-0628 Cleveland, Ohio 44.108 National and International Circulation Published, daily —'.epf Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ol July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: &a Združene države: |18,Ge na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« €& Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec* Petkova izdaja $8.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 3 No. 215 Weds., Nov- 7, 1973 Še o verski svobodi in novi ustavi v Jugoslaviji i. » anL-iiJji«!!«. 111 1' ' ' "p 11 l" '"riflorniiiiii.iii iiiiMfflMiiMifllr IZPOD ZVONA SV. ITIF1NA II OKOLICE iajak Iz Sila piše 2e nekaj dni me je trgalo po vseh udih. Vremenar je trdil, da bo lepo' vreme, meni pa je reklo: dež bo. In danes res dežuje. Zdi se, da je konec lepih jesenskih dni in mi “ta stari” se ne žefa Stupar prineseta svečo na- litvah. j zaj v Marquette, da bo krasila oltar v grobnici škofa Barage. Mnenja sem, da bo ta udeležba pri Vaši slovesnosti in ta sveča povečala zanimanje za beatifikacijo škofa Barage. Tomaž L. Noa, marketski škof in sedmi naslednik Barage.” I Združenih narodih Ob tei priliki sta bila oba v ^ . . -r-iT - n t nas položaj Stupar jeva v Ljubljani dva dni .g v gvetu ^ zastrupljeno p0 lažni propagandi. Samo to ver- uozei oiuDar ic un j.uicii narje in predstavnike televizij bombe so tako sijajno zadele, da več let duhovnik v Marquettu je neiii izraelski diplomat izja' Jožef Godina, vil, da celo oni nimajo tako dobro izvežbanih letalcev. Zgradbe okoli vladne palače so ostale popolnoma nedotaknjene. čile. - Naš zu-> predsednik videl, da so ga v* zapustili — kar je vedno tak« kar soglasni z njim. Treba je zaropotati ob pravem času. Toda zabolelo je mene in še koga dru- g0Sj-a nadškofa Pogačnika, gega, ko se je obregnil ob novi- Jožef Stupar je bi! rojen pred skih reporterjev. Svobodni tisk. bomo mogli več kot kuščarji ali čutimo dovolj, kaj to pome-sončiti v parku ali pa kje dru-'ni? Res, novinarji so sitni, vse god. K peči se bomo stisnili kot1 hočejo zvedeti in marsikaj zvo-k dobri ženki, toda pravijo, da j hajo, kar gotovim ljudem ne pri-nas bodo letošnjo zimo ofrnaži-lja. Včasih gredo tudi predaleč. SANTIAGO, nanj i minister je govorilvi - „ novarno- razložil ka komunistov, ko so v nevaniu j . v isti —je naredil samomor. Škoda, da je ozrac- bU’ . na • Prevzem oblasti se je prav hitro izvršil. Ni bilo preveč Pa vseeno: Boga zahvalimo, da imamo svobodni tisk. Kaj bi da- li za gorkoto. Ko berem poročila iz zasužnjene slovenske Koroške, me J li narodi za železno zaveso, da bi kar zaboli pri srcu. Vsako leto! ga imeli. Če bi ne imeli svobod-obhajajo avstrijski nacisti oblet-j nega tiska, bi marsikje še bolj nico žalostnega glasovanja, ple- smrdelo kot smrdi sedaj. Ali ra-biscita (10. okt. 1920), ki je iz- zumete? padel neugodno za Slovence. Av-j Mleko je drago. V novembru strijci, dasi premagani, so ob- bodo šle cene spet navzgor. Kdo Ij ubij ali popolno zaščito sloven-'je najbolj prizadet? Družine s ske narodne manjšine. Pa niso številnimi otroci. Ali se spomi-. , . j i .•. . i obljube nikdar izpolnili. Ameri-1 njate, da so pred leti vlivali Razprava o n o v i u s t a v i v Jugoslaviji je končana. ^ J la tja sPvojega zastop.1 mleko v kanaie, samo da bi ob- m d?V0}n>C^m ,OSniltJ ko sem videl tak na-1 kristjanjenja Slovencev, so vi-verske pripadnosti ali nepripadnosti pri določanju družbe- Pis na majici krepkega fanta, ko deli umrlega Jožefa Stuparja in nega položaja in delovnih mest. Nova ustava naj bi, po zah- Je spremljal zalo deklico. Da je njegovo ženo. Onadva sta držala tevi škofov, jasneje zagotovila notranjo organizacijsko sa- kaJ takega mogoče y Chicagu? veliko svečo marketskega škofa mostojnost verskih skupnosti in njihove pravice do Ozna-: °, sai bi se lahko postavili, naši Noe, ki jo je prižgal nadškof Jo-njevanja. Škofje so prav tako izrazili željo, da bi bile pra- fantje in dekleta, če bi bilo ma-jžef Pogačnik. Škof Noa je nam-vice staršev do vzgoje otrok ne le priznane, marveč jas- lo več korajže. Beremo o “Black reč Stuparjeva pooblastil, da neje zagotovljene. j Power’ ’o “Latin Power”, zakaj sta nosila to svečo, s sledečim Škofovski dokument, ki je datiran 4. sept. 1.1. v Za- ne tudl “slovenian Power” v do-grebu so podpisali v imenu jugoslovanskih škofov zagreb- brem smislu... ški nadškof dr. Franjo Kuharič, ljubljanski nadškof dr. Jo-' Mr- Nixon je imel pred krat- ležna na kak način Stupar j eve gostoljubnosti. Njihove prijaznosti in gostoljubnosti so bili seveda deležni tudi drugi, posebno slovenski romarji pri Baragovem grobu. Stuparjeva sta jih srečavala, ker sta se skoro lectric je to prodal in gre v po-! po vsakodnevnem obisku stolni-koj. G. Frank Shonta, ki se več-! ce pri sv. maši ustavila domov krat oglasi na slovenski radij ski: grede tudi za kako minuto v Baragovi grobnici. Ljubljančani, ki so v nedeljo zvečer, 30. julija 1987, napolnili ljubljansko stolnico pri slovesnosti prižiganja Noa-Baragove sveče v spomin 1200-letnice po- sloven- sta pismom, namenjenim skim vernikom: Dragi prijatelji v Kristusu! žef Pogačnik, reški nadškof Josip Pavlišič, sarajevski nad- kim zapoznelo tiskovno konfe-škof dr. Smiljan Čekada ter beograjski nadškof dr. Gabri- renco. Prav, naj le pride in kaj jel Bukatko. ; pove, kar nas vse zanima. V zu- (Dalje sledi) nanji politiki, kjer Moskoviči ne S. S. | poznaj o. nobenih dogovorov, smo ! Poklanjam vam veliko svečo in 'prosim, da bi bila prižgana za slovesnost 1200-letnice pokristjanjenja Slovencev, želim, da Grappa. Po končani vojski se je poročil z domačinko Pepco in kmalu zatem odšel v Ameriko, v Zgornji Michigan v okolico Mar-quetta. V tistih krajih so že bili rojaki iz krajev okoli Ilirske Bistrice; zaposleni največ kot gozdni delavci. (Ti “gozdniki” so na kraju posekanih gozdov dobili zemljišča, si postavili hiše in čez nekaj let uradno ustanovili lastno slovensko občino z imenom Travnik, ki je še danes registrirana v imeniku ameriških občin s tem slovenskim imenom (Traunik). Jožef Stupar je bil sicer v stiku s temi svojimi rojaki, toda on je našel delo pri Fordovi lesni industriji v Big Bayju, severno od Mar-quetta. Stupar je bil vesten in spreten delavec in se je dobro uveljavil. Uvidel je, da se mu nudi ugodna prihodnjost. Šel je domov še po ženo, ki mu je med tem rodila prvega otroka, hčerko Maričiko (ki je sedaj poročena z odličnim irskim zdravnikom v Milwakueeju). Za podjetnega Stuparja je bil Big Bay premajhen kraj, da bi mogel napredovati s svojimi gospodarskimi sposobnostmi. Mlada družina se je preselila v večji Marquette. Bog jih je blagoslovil še s sinom Joškom in hčerko Emo. V Marquettu se je Stupar hitro znašel in začel z gostilniško obrtjo. Žena mu je bila odlična pomočnica in blagoslovljeni so bili tudi pri delu. Jožef Stupar je postal znana markantna in spoštovana osebnost v Baragovem mestu in si kmalu pridobil ameriško državljanstvo. Ko so se vsi otroci izšolali v katoliških šolah, ki jih je Stuparjeva družina vedno radodarno in izdatno podpirala, in bili dobro oskrbljeni ter poročeni, sta starša šla v -zasluženi počitek. Cela družina se rada zbira posebno ob nedeljah po maši pri mami in očetu oziroma pri stari mami in pri sedaj umrlem starem očetu. Joe (tako so ga znanci in prijatelji radi klicali) je bil ali v garaži ali v spodnjih prostorih hiše zaposlen z najrazličnejšim orodjem ter kaj popravljal ali dodajal pri stavbi. Posebno veselje je imel dvema weekend hišicama v dveh gozdovih. Pri eni se ji uredil celo dokaj šen ribnik, kakor malo jezerce. Tam se je zabaval rad s svojimi vnuki. Ko njega ponoči ni bilo tam, so prihajali tja tudi michiganski medvedi, ki mu pa niso delali posebne škode. Jožef Stupar je bil zaveden Slovenec. Ko smo leta 1964 iz Clevelanda napravili Slovenci tisoč kilometrov dolgo romanje v Marquette na Baragov grob, sta prišla k sprejemu pred stolnico tudi oba Stuparjeva in želela pozdraviti slovenske romarje. Tu sem prvič srečal g. Stuparja. “Ali ste Slovenec?” — ‘Da.” — “Koliko časa ste pa že v Marquettu?” — “Okoli 40 let.” — “Pa znate še slovensko?” — “Seveda. Saj pravilno znam samo slovensko.” Naročeni so na clevelandski dnevnik Ameriška Domovina in na lemontski mesečnik Ave Marija. Dragi Joe, raduj se sedaj v družbi prijatelja Barage, naj ti plača. ararrjssss Jr*«?« mogli priti do oblasti na kratični način, zato so pripravljali strahoten pokol za Čile. Odkrili so liste s 17,000 imeni ljudi, ki so jih nameravali likvidirati. To so bili vsi nekomunistični voditelji v državi in njihovi pomočniki. Tudi so imeli med Profesorji na univerz: točno določene osebe, ki bi naj pomorile teh 17,000. Odkrili sc tudi ogromne zaloge orožja, ruskega, češkega in kubanskega izvora. Vlada je namreč imela Mnogi so izgubili službe, ker s bili člani partije, ali so bili iz' gnani iz Čila, naj gredo kamor hočejo. Največ organziranih k°' munistov je bilo v tovarnah k1 posebno na Katoliški univerzi v Temuco. Mi, ki poznamo komunizeiri moramo samo čestitati ČileD cem, predvsem vojski in orožni tak0 stično armado, ki bi jo uporabi- . , a i la v času, ko so nameravali prevzeti popolno oblast. Vse to je bila točno dva dni pred prevzemom oblasti po vojski. Niso imeli dosti časa za priprave, toda vojska je vedela, da je zadnji čas, sicer bodo tekli po "drugi11 Čilu potoki krvi. Mornarica Je!p0r0£d nisti in tako rešili Čile strah°i nega poko-lja in komunističneg3 suženj stva.” * -o Tako pismo. Upamo, da je č i t a t elje Ameriške Domovi11 zanimivo — posebno še, ko i«13 S.B- Nadškof Pogačnik v Rimu CLEVELAND, O. — Dne 29- ^e- odšla na vaje proti severu in 11. sept. zasedla drugo glavno mesto Valparaiso. V Santiagu so. ob istem času in isti uri obkro-; žili vse podržavljene tovarne j (tam je bilo največ oboroženih j komunističnih delavcev) in pa! okt. tl. je sv. oče Pavel VI. SP predsednikovo palačo, kjer je -j(-q v zasebno avdienco IjublR11 stanoval predsednik s svojo ‘ Ekega nadškofa in metropo11^ stražo. dr. Jožefa Pogačnika, ki se Predsednik je dobil od vojske p-QUC(ji tiste dni v Rimu “ah ultimatum, naj se preda in naj ’ mina”; obenem pa se je ude1^ zapusti deželo. Lahko bi šel v žil tudi zasedanja Sveta evr°P katerokoli deželo. Ko je dobil skih škofovskih konferenc, ultimatum, je začel klicati svoje | Dan pred tem se je udeležb ^ zveste, oborožene delavce, pa se cerkvi Botteghe Oscure sreC ^ ni nihče odzval, ker so bili vsi nja rimskih Slovencev, jim ^ zastraženi. Uničene in zastraže- ševal in govoril. Dne 29. okt- J ne so bile tudi vse oddajne po-1 govoril med drugim tudi v staje, tako predsednik ni imel venski oddaji Vatikanskega ra_ nobene komunikacije. Ker se ni dia. V govoru je omenil svet°^ hotel predati, so prišli letalci in letne odpustke, ki jih bodo U10 vrgli bombe ravno v sredo vlad-1 gli prejemati svetoletni romal) ne palače, ki je takoj začela go- v stolnicah domačih škofij-reti. AUende ni vedel, da ima povedal je tudi, da bo skup3 tako sijajno izvežbane letalce, svetoletna pobožnost za Menil je, da se ne bodo upali Ijansko nadškofijo najbrž bombardirati palače, v strahu, Brezjah, in sicer na rožnoVel1 da bi zadeli druge objekte. Pa rko nedeljo prihodnje leto. Državna p@cfp©ra za patrom Izseljenska studeč CLEVELAND, O. — Sloven- 5. Višina podpore ali štipeI1 di' ski institut Slovenian Research je je odvisna od sorazmerh Center of America je pravkar zaslužka študentove druži«6. dobil iz Washingtona večje šte- letu 1972 in od višine na šol« eg3 oN vilo formularjev, s katerimi je jo prosilec obiskuje ali jo mogoče zaprositi za državno biskoval s pomočjo te podp1 podporo pri študiju. Vlada je o- Najnižji znesek, je $200 i« ^ dobrila podporo za tiste izseljen-1 višji $1400 na leto. na- ske študente, ki zadostijo slednjim pogojem: 1. Prosilec mora državljan ali stalni naseljenec, čigar družina pričakuje odobritev ameriškega državljanstva. 2. Biti mora član družine, ki njeni celotni dohodki v 1. 1972 niso bili višji od $11,000 (za štiričlansko družino. Pri več kot štiričlanski družini ali v družini, ki je imela izredno visoke izdatke zaradi bolezni itd., je možna odobritev podpore tudi pri nekoliko višjem letnem družinskem dohodku.) 3. Prosilec je moral končati srednjo šolo (high school) in o-biskovati mora, ali bo moral, u-niverzo, college, ali od države priznano strokovno šolo (vocational or trade school) POLNI ČAS. 4. Podporo za leto 1973-74 dobijo tisti študentje, ki zadostijo vsem zgornjim pogojem in so se prvič vpisali na univerzo ali Bog drugo višjo šolo šele po 1. juliju vsa dobra dela obilo po- 1973 ali se bodo vpisali šele v V ta namen se te bom zimski ali spomladanski seme- 6. Če je državni urad m«6 d' biti ameriški da Prosilec :zadosti vsem popisom in prošnjo odobri, bo ^ dent dobil podporo narav« preko univerze ali druge vl j šole, ki jo bo takrat obisk°v ali začel obiskovati. n**' kih stroškov, z izjemo 8 ce« 7. V zvezi s prošnjo ni % za znamko, ki jo boste «a^e^:g na kuverto. Namen štipendij ^ pomagati dobrim in potreb«1^ izseljenskim študentom do v1^ šolske izobrazbe. Zaenkrat ^ kot eni prvih izselJ^, moja pooblaščenca Jožef in Jo- stalno spominjal pri svojih mo- ster 1974. nam je skih skupin posrečilo dobiti mularje za 100 štipendij. L mo, da jih bomo po potrebi bili še več, a jamčiti ne n10 r0' iid1 mo. Kdor zadosti vsem zgor«)^ pogojem in se za študij reS^ zanima, naj piše po form«1 in nadaljna navodila na naS^° Slovenian Research Ce«ie of America, Inc. 29227 Eddy Road Willoughby Hills. Ohi« 4409^ J°sip Jurčič: CVET IN SAD Izviren roman Kmalu potem je Leon po svoji sobi hodil gori in doli in na ^zi se je kadil čaj, ki ga je bila stara Barba v hipu napravila. Ubogo vsiljeno zdravilo! Ne Zaupamo, da bi pomagalo temu kolniku! On sam menda ne zau-l53! ker se ga ne pritakne. In da ki se dvema starkama ne zame-fil: teti in Barbi, prime čašo in izlije dar božji skozi okno na Vrt, ker ga piti ne more. Po svoji naturi je bil precej ^oirne krvi. Zatorej se je njegova notranja razburjenost de-nes, ko je na prvi pogled menil, ka mu je naj slajše upanje splavalo po vodi, kazala bolj kot ne-pobita otožnost, nego kot slrastna razjarjenost. Lažje bi se kil natihoma zjokal kakor mlad ^eček osmih let, katerega je s°li tovariš prekosil, kakor strastno prisegal maščevanje in lezo tistemu, ki je bil vzrok, ali ^i je mislil, da je vzrok njegovi Nesreči. Iz poslednjih besedi Pavlini-je posnemal, da njo snubi ^ki baron — menda baron Bre- tranje pozdravljenje. Barba pak za vrstjo odpira vratca pri plemenjakih: dalje predel naprej, takoj zraven pri prašiči z mladimi, potem na zadnje pri rejenih, ki bodo to jesen za kolino in za prodaj. Povsod se kaj pomeni s prašiči, in sicer veliko prijazneje kakor z Matijcem. Tega malo po ščetinah počehlja in pravi: “Pujsek, pujsek, zakaj se ne rediš?” Druzega lehko udari po uhlju in reče: “čajne, ti grm čajne, zakaj prepasanca od korita odrivaš? Ti požrešneš ti!” In prašiči dvigajo rilce in Barbo ogledujejo. Ona pak misli, da so ravno tako pametni, kakor smo mi ljudje, in vedo, kar že se jim reče, samo govoriti ne v morejo. “Kmalu boste dobili jesti, le potrpite,” pravi in zapre vrata hlevna- Kokoši so jo začutile. Cela tropa, z ošabnim petelinom v sredi, prileti ji nasproti. Bolj počasno za njimi pridejo težko-noge race in gosi. Golobje pri-frče s streh in izza ogla pripelje lriern, o katerem je slišal govo-J koklja svojo neskušeno mlado JkU, dasi ga osobnoi ni poznal, rodovino. vedaj zato njega ni hotela razu- Ko Barba črez dvorišče korači, ^ti! ' spremlja jo vsa ta druhal. “Omi- . Usede se h knjigi. Ali kadar ne j, ominej! Kaj je taka lakota?” ^ duh lastnih misli poln, ne pravi Barba, stopi v vežo in, ko ^re se udati drugim, ne more perotnina hoče za njo, zastonj Msvojiti in spremljati tujih, podi: všš! — in maha s svojim °dloži bukve. Ko bi se vsaj raz- prtom. Vežna vrata mora za-■^isliti mogel! | preti pred “spakom”. Kuretina Uolgo hodi po sobi. j že ve, kaj bode in se ne prema- bode rajša po- kne izpred veže. Vrata se nam- Tedaj barona lhušala. Zakaj? Ker je baron. e> to ne more biti. Ona misli ^ plemstvu kakor vsi pametni i^dje. Snubi jo šele. Morda ga ^0de odbila. In morda njega res 6 razumela ni, Kako okorno in Samo na pol ji je ljubezen razori! Beseda, katero je drugod za Sa^0; za kratek čas tolikokrat iz-Jekel, bila je tukaj tako težka, lubim te: to sta le dve bese-Cl- Gotovo, verjetno, najbrž da ga ni umela. Kdor se hoče tolažiti, kmalu ^ajde tolažbe. Ni še vse izgu-jeno, mislil je Leon, in če je ^treje hodil gori in doli, to je g0tovo nekaj pomenilo. reč takoj spet odprto in Barba prinese velik pehar zmesnega žita, grabi s pestjo in suje med kure, ki grozovito hite kavsati in pobirati vse ena pred drugo-Ko se Barbi zadosti zdi, odloži pehar na lino, povzdigne suhi prst kazalec in majaj e ž njim po taktu jame šteti svoje drage, da bi vedela, ali ni katere kokoši lisica vzela ali kragulj pišče odnesel. Večkrat se zmoti in mora še enkrat od kraja začeti. Zdaj se tudi beli maček z visoko zasukanim repom in navzgor ukrivljenim hrbtiščem priplazi ob zidu semkaj. Rad bi se P. Bernardu Ambrožiču v hvaležen spomin CLEVELAND, O. - Iz Avstralije je prišla žalostna vest, da je 23. oktobra 1973 v Sydney-ju po daljši, mučni bolezni umrl p. Bernard A m b r ož i č , eden glavnih ustanoviteljev LIGE KATOLIŠKIH SLOVENSKIH AMERIKANCEV 24. junija 1945 v Jolietu, 111. Spomini na tisto dobo ,so že medli, skoraj čisto pozabljeni ali predrugačeni. Človekoljubno delo patra Ambrožiča pa bo v zgodovini amerikanskih Slovencev ohranilo trajno vrednost. Pravijo, da stari vojščak ne umrje, samo tiho odide. .. Njih junaška dejanja živijo naprej, ostanejo pa pripeta na čas in dobo, v kateri so se izvršila. Vojščake si vedno predstavljamo z orožjem na bojnem polju. V času hudih preizkušenj pa je usoda narodov in ljudstev življenjsko navezana na vojščake “z uma svitlim mečem”. Tak vojščak “z uma svitlim mečem” je bil rajnki pater Bernard Ambrožič. Kakor drugi junaški vojščaki je tudi on sedaj tiho odšel, a njegova dejanja živijo med nami in bodo še dolgo ostala, tudi ko bo ime patra Ambrožiča že skoraj pozabljeno. Kaj, kako? — bo marsikdo nevedno vprašal, saj je pater Bernard bil že toliko let v Avstraliji, kaj je mogel on pomagati nam v Ameriki, bo še marsikomu ušlo. Prijatelj, ko sedaj sediš v udobni hiši, imaš lepo službo, ob nedeljah se pelješ z avtom na sprehod, ali se še kaj spomniš na barake? Spomni se na čas, ko si bil od vsega sveta zavržen in zaničevan. P. Bernard Ambrožič te takrat ni osebno poznal, niti ni vedel, odkod si, a je takrat med prvimi v Ameriki postal vojščak “z uma svitlim mečem”, da te je branil in ti skušal pomagati- Ko je nekoč Vsi smo vedeli, da v Ameriki dela za nas LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV V AMERIKI, ali malokdo ve, da je eden glavnih pobudnikov za ustanovitev LIGE SLOVENSKIH KATOLIŠKIH AMERIKANCEV bil pater Bernard Ambrožič. Od glavnih ustanoviteljev še živi med nami samo msgr. Matija Butala v Jolietu, ki je bil tudi prvi glavni predsednik Lige slovenskih katoliških Amerikancev, ki so jo ustanovili 24. junija 1945 v Jolietu, ko se je tam vršil največ ji slovenski Katoliški dan v Ameriki. Poleg msgr. Butale in patra Ambrožiča so bili glavni soustanovitelji Lige msgr. Franc Gabrovšek in Josip Zalar, takratni glavni tajnik K-S.K.J. Ti so z okrožnicami slovenskim župnijam in slovenskim katoliškim organizacijam organizirali po vseh slovenskih župnijah v Ameriki izdatno pomoč slovenskim beguncem v taboriščih. atildo. Tudi ona je bila “ne ^aleč” od njega- O, da bi bilo . ‘ Pozvedeti se mora takoj Jutri. Uleže se precej upokojen spat. aJ se mu je sanjalo, tega ne vetp. Ponavljaje si vse njene besede, Barbi malo pridobrikal in po-aruisli se še nekaj tolažljivega. drgnil ob njeno obleko. Ali kure °rcta pa ni sebe mislila, temveč se potuhnenca straše, zato je Barba huda in ga kar zapodi: “Greš v kraj, spak ti,, mačji!” Da bi tepen ne bil, mora muc nanagloma pete pobrati. Z dvorišča se Barba vrne v kuhinjo. Tam že velikanski ogenj gori, dekla kuha jutranje kosilo za družino in v velicem kotlu, za svinje napolnenem, ravno voda vreti začenja. Barba pograja, kar se ji ne zdi prav storjeno in potem z lastno umetelno roko pripravi zajutrek za gospo komteso in mladega gospoda. “Kako je to, da gospod ne vstanejo denes! Sicer so ob tem času že vselej na nogah,” pravi Barba, ko je bil zajutrek že davno napravljen za Leona, in do-mislivši se, da je bil sinoči nekaj bolehen, tiho stopa po stopnicah gori in pokuka v njegovo sobo- svoj J prišel tisti srečni dan, ko so te poklicali, da se pripraviš na pot v Ameriko, ali se sedaj še zavedaš, da je pater Ambrožič tukaj v Ameriki prej moral zapisati tvoje ime, te predlagati, za tebe prositi in vedeti, kam te bodo dejali, ko boš prišel v Ameriko. Imel si v Ameriki tudi mnogo nasprotnikov, ki so te tukaj hudo očrnili, a pater Bernard Ambrožič te je javno branil, mnogokrat celo med prijatelji svojemu imenu v škodo. Petnajsto poglavje ^ Baron k ^ dne je bila stara Barba po-onci. Zmerjaje je sklicala ne-. arljive dekle in tekla potem v , ev gledat, če Matij ec, kralj ^ aPcem, še smrči, da bi ga vz-dUa m bi on potem svoje pod-jjj 116 v konjskem in kravjem vu na noge in na delo spravil. * Matijec jo je bil prekosil. s^° drže se, kakor zmerom, v ^ e’k in svetek, imel je z enim ^aPcem že konje naprežene in /uvno plug nekaj popravljal- ill 41 ;v , VISI M f ^ - vib rt" 1.4 Ko je ameriški kongres leta 1948 odobril zakon o sprejemanju beguncev v Ameriko, je pater Bernard Ambrožič v New Yorku takoj organiziral pisarno Slovenian Desk, NCWC War Relief Service, ki je začela poslovati maja 1949, ko so začeli prihajati prvi slovenski begunci. Tam sta potem z dr. Basajem sprejemala “nove Amerikance”. Ker je bil čas prekratek, da bi “nove” vsakega posebej mogli poučiti in seznaniti s problemi ob prihodu v Ameriko, je pater Ambrožič julija 1949 začel izdajati razmnožen listič “NOVI AMERIKANEC”, v katerem so bili koristni napotki za priha-fjajoče Slovence, ki po večini niso znali angleško in so se sploh v novem svetu težko znašli. Pater Ambrožič je dobro vedel, na kaj je treba novodošle takoj opozoriti. Najprej je vsem priporočal dober tisk. V št. 1 “NOVI AMERIKANEC” je priporočil: “Ko boste prišli v Ameriko, se boste med slovenskimi listi oklenili zlasti AMERIŠKE DOMOVINE, AVE MARIJE in AMERIKANSKEGA SLOVENCA. Te vam brez pridržka priporočam. Skušajte Ameriško Domovino redno čitati. Kolona “ODPRI SRCE” poudarja veliko odgovornost, ki smo si jo naprtili s tem, da spravljamo begunce v Ameriko.” Pater Ambrožič je kar odkrito tudi napisal: “Ne bodo vsi “novi” Amerikanci naleteli na najboljše. Pa tudi to je res, da niso prav vsi begunci najboljši ljudje.” V drugi številki NOVEGA AMERIKANCA avgusta 1949 je pater Ambrožič novim priporočal edino podporno organizacijo AMERIŠKO SLOVENSKO KATOLIŠKO JEDNOTO - K.S.K.J. V št. 3 je priporočal “AMERIKANSKEGA SLOVENCA” ki ga lahko vsi zastonj dobijo po sklepu gl. odbora K.S.K.J. na poletni seji .1.949, Novembra 1949 v št. 5 “NOVEGA AMERIKANCA” je pater Ambrožič napisal še danes veljavno opozorilo: KDO JE PA LIGI KAJ DOLŽAN? Ta ali oni bo dejal: Kaj je pa ČLOVEŠKA LESTEV - Skupina delavcev v Rothenburgu v Zahodni Nemčiji popravlja streho stare stavbe. Opeko za streho j MENI LIGA dala? Niti beliča, si podajajo po “človeški lestvi”, niti strganih hlač nisem dobil od Je bolj po domače in po starem, | vseh njenih pošiljk. Tisti, ki so pa je za spremembo poživljajoče in prijetnejše. delili, so ravnali pristransko, mene in moje so dosledno pre- ši te: ,i 4 ^uknjastem klobuku, da te 00rV -i • ............ C!iud* gledali!” jezi se Uri Pravi Ujec. ■Uh te ni sram, grajski hlapec !Vide, da še spi, misli si starka ki Pa pojdeš k cesti orat v tis-^ ga je vendarle rada imela, dasi je včasi skrivaj malo poropotala črez njegovo gospodarstvo: “Menda je sinoči pozno zaspal. To so čudni ljudje, ti gosposki: po dnevi okrog hodi, po noči v pismo gleda, zjutraj se pa ne vzbudi! Bog ve, kaj zmerom in zmerom bero! Saj morajo že vse iz glave znati.” Stalo je tega jutra solnce že precej visoko, ko je Leon od zajutreka vstal. Stara komtesa je bila prav vesela, ko ga je pred seboj videla zdravje oznanjujočega lica, bolj vesela, nego da bi bila ona sama ozdravela. (Dalje prihodnjič) praho grem orat na Krivo Uh” odgovori gluhi Matijec. hi m0j Bog! Ali si nocoj pa-2aPh? hajbol vi U gnojna- njivi!” Kriva njiva je skoro Za praho na U ° spod so včeraj ukazali,” fthajši hlapec. aJ kriči baba?” vpraša Ma- ‘GosP°d tu!l!!lliil!!li!lll!llll!!!i!ll!l!l!!l!Jliii!!lllll!!!l j.ako stojijo kakor okameneli. Sicer ne more videti ničesar in ne pride jirr?! na misel, da bi drugega kakor pojemajoči pla-izpregovorili. Goreča solnčna ! men in miriade zvezd nad seboj. nje je čudovita obla se spušča na prerijsko mo- Ampak okrog rje in obliva z rdečim sijajem njihove obraze. Zdi se, kakor da bi prav zares strmeli za go- samota. Usoda — kaj je usoda?. Da zdaj sedi tukaj, tisoč milj od svo- rami, fjordi in gozdovi domače-J jih domačih, poročena s hlapcem ga kraja, za mirno valujočimi Olom, ali ni to usoda? Neskonč-jezeri in zelenimi griči. Naj str-1 na ravnina jo navdaja z vrto-rrtijo, kolikor hočejo. Ne dvig-| glavico, jo sili, da zapira oči in nejo se iz prerije. Slika doma-j išče, kam bi se naslonila. Kaj čega kraja, ki še živi v njihovih j vidi? Graščino, hribe, jezero, dušah, se odbija od te puste rav- Tako lepo je spominjati se zdaj nine in samo veča njihovo vrto-; vsega tega. Tudi očeta vidi, svo-glavico. ; jo mladost vidi. Hlapec Ola? Semkaj jih je izplavilo. Zdaj j Kako se je vse to zgodilo? Kaj ne morejo več nazaj. Sredi te'je usoda? nepojmljive prerijske puščave '( Bila je hči polkovnikova — o bodo danes spali in jutri se bo- pač, ampak tudi podeželski do namerili še dalje in dalje, otrok- Zgodaj je izgubila mater Tukaj bodo živeli odslej vse in živela je v gozdu in na polju, svoje življenje. Tukaj bodo ne- med posli in živino. Brati knjige koč umrli. Domovine pač ne je bilo sicer zabavno, ali molsti bodo nikoli več videli. krave še lepše. Ko je umrla Končno se zberejo okrog ku- mati, so žalovali odrastli po hinjskih loncev. Ali nikomur se svoje, ona po svoje. Nihče ni ne ljubi prav jesti. Žene se znal govoriti z njo o teh stvareh umaknejo v vozove k počitku.! razen enega, in to je bil pastir. Možje še nekaj časa obsedijo pri Ola Vatne. Hodila sta sama v ognju in kadijo. Nocoj pozabi gozd in odrastli so rekli, da se Ola potegniti steklenico na dan ’ otroka igrata, in ponuditi vsakemu požirek. : Yeč odrastli niso vedeli. Čas Samo predse.' gleda. Danes je El- je potekal, ona je postala gospo-za toliko hodila sama zase, kaj ] dična s kitami na hrbtu, on hla-naj to pomeni: Učitelj in An-j pec_ jgaj se nista morala ločiti? ton Noreng se pogovarjata kakor j Včasih je bil divji, pa vendar ponavadi o> tem, kaxo je na Nor-: ne zato, ker se je bal, da bi mu veškem vse za nič in kako je : je gospodje ne vzeli? Muzikant tukaj vse brez primere. j je postal, vendar ali je ni klicala Morten jima ne ugovarja, am-1 ta zdaj vesela, zdaj tožeča vijo-pak njegov obraz ima zaničljiv, hna k sebi? Prišla je v mesto, izraz. Z učiteljem Jojem se ne morala je v šole, na plese, o da. more nikoli sporazumeti in An-, Ampak mestni gospodje, kakšni ton je Helenin brat to tvori so bili? Pogrešala je nekaj pri med njima neko razdaljo. Ko se j__________________'_____________ solnčna obla potaplja, zaslišijo | iz daljave težek žalosten glas.! “Kakšen muzikant pa je to?” j vpraša učitelj. “Kojot je, prerij-, ski volk,” . mu odgovori Erik,; “malo manjši od pravega sivca-! Navado ima tuliti tako, kadar solnce zahaja.” Brž se zmrači in kmalu se boči nad njimi visoko zvezdno nebo. Da, čas bo, iti k počitu. Ponavadi spijo vsa.k pod svojim vozom. Vsak se: zavije v kožno odejo, ki so jih prinesli s seboj iz domovine in si potisne čepico na obraz. Kal ima otroke pri sebi. Kmalu zatisnejo oči, trudni od dolgega enakomernega dneva in zaspijo. Zvezdno nebo je visoko in prerija tiha. Iz nekega voza pa se priplazi neka postava skoraj s neslišnimi koraki- Elza je. Preko ramen j ELLIOT RICHARDSON na ti-ima šal. Postoji in strmi v te-! skovni konferenci odgovarja na mo, potem se približa ugašajo- i vprašanje po odstopu s položaja čemu ognju, sede in strmi dalje, pravosodnega tajnika. A*© ^ Benefits from agricultural research EXTEND FAR BEYOND THE FARM ... AND AFFECT US ALL! N WISCONSIN, TESTS ON DAIRY CATTLE'S DIETS LED TO DISCOVERY OF VITAMIN A .AND EVFNTUAUVOPENED UP THE WHOLE FIELD OF VITAMIN NUTRITION RESEARCH FOR HUMANS... Treatment for human ANEMIA CAME AS RESULT of agricultural research ON SUCKLING PI6S... And BLOOD ANTI-COAGULANTS NOW USED FOR HUMAN CORONARY 1 HEART DISEASE GREW OUT OF v) A STUDY OF HEMORRHAGIC DISEASES IN CATTLE Iff vseh, le kaj? Po mestu so dišali. Za njimi se prav za prav ni razprostirala nikako pokrajina, njihova narava je bila kakor s krogom potegnjena, njihove misli so izvirale iz najnovejšega članka v časopisu, pravila za dobro in slabo so bila zapisana kakor v računski knjigi- Bili so ravnina, izravnana, dolgočasna, brez razgleda. Kaj ni tedaj morala misliti na Ola? Kaj je bil Ola? Gozdnati hribi z odmevom pastirskih rogov, zeleni bregovi, cingljanje zvoncev, vonj po prsti in listju. Kaj ni bilo tako? Tako se ji zdi, ko sedi in gleda vse pred seboj. V Olu se je lahko zakoreninila in uspevala. Da je bil divji? Ampak ali bi se mogla poročiti z možem, v katerem ni nobenega prepada, nič nepreračunanega, nič omotičnega? In čim bolj je uvidevala, da so se zapreke kopičile, tembolj j jo je vabilo. In ko jo je oče poskušal poročiti s tem ali onim, kaj tedaj? In ko so ga vojaki preganjali kakor divjo zver čez grm in strm, kaj tedaj? In ko je videla s svojega okna, kako so ga peljali uklenjenega mimo, kaj tedaj? če bi se bil Ola potapljal, — kaj se ne bi bila vrgla za njim, da ga reši, pa čeprav sama ne bi bila znala plavati? Tovariši spijo v vozovih in pod vozovi. Zvez-dno nebo je visoko in svetlo, noč je tiha. | Olom. Kako bo odslej? Koliko Dyrendala. Posestvo, njen dom, zavija novemu dnevu Poz^ra.n Ona pa sedi tukaj in vidi marši-j jo je stalo? Oče je pisal eno je bilo prodano nekemu kmetu. ^ nmeio peten kaj jasneje kakor poprej. Usoda, kaj je usoda? Tedaj torej je pobegnila od očeta in doma in se poročila z vedel povsod, preselil se je z samo pismo, ves prepaden, z zatajeno bolečino. Pustil je častniško službo, škandal se je raz- Pogleda predse in vzdihne./Prepozno je kesati se. Pred njo je samo ravnina, neskončno umi- tu* V vozovih poje]0 P krulijo prašički. Kaj imajo te s seboj? Nov dan, vrsta voz se znova DVE OD NAJVEČJIH ZVEZDNIC pred dvemi desetletji, Alice Faye (na levi) in Ethel Merman se pripravljata na nov nastop na Broadwayju v New Yorku. INVALIDA — Dale Vinson in Albany, Ga., si je zlomil desno roko pri igranju nogometa, njegov pes Amos pa je bil po nesreči ustreli en v prednjo desno nogo. Oba imata poškodovan ud v sadrini oblogi. r NOVICE OVICE NOVICE N lih dobite se sveže OVICE popolnoma nepristranske OVICE kolikor mogoče originalne NOVICE ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanje Ulili- iwv 'aar.L, . v kajoče se morje zemlje, ki niče- premakne. Prerija puhti o ne rose. Sence volov, lju 1 ^ voz potujejo cb strani. Ola sp sar ne podpira in ničesar ne zakriva, ampak jo sili, da zapira oči in beži nazaj. In tako vstane naenkrat vse pred njo. Aliike zaslišijo gaganje je močna dovolj, da bo nosila to se tukaj v samoti? Ola — kako bo šlo vsa leta V UL ---- i pričenja prepevati. Iz neke m rac. Kol6®11 ^ valijo skozi travnato. tukaj ni prav nobene poti, mor X,— o aw v od xCua biti tukaj prvikrat stopajo c zakona z Olom? Sedi in strmi veške noge. Erik šteje sekci]s ^ in strmi. Ogenj je ugasnil, ali znake in gleda na karto- Čez zvezdno nebo je tako neskončno kaj dni bodo tam. visoko- Kakšna čudovita noč! j (Dalje prihodnjič) Kako bo šlo z Olom? j .—p-------- . ^ Rdeča solnčna obla znova za- ; — Okoli dve tretjini ljudi n žari nad obzorjem, prerijski volk ' svetu rabi les za kurivo. ^ NEPRIČAKOVAN GOST — Rachela Stalong ima tndeta-Ko se je igrala v Citrus Springs, Fla., je odkrila v sV°l kanglici tujega gosta, ki ji je priklical na obraz tale i~TaZ'_^ i £ 2?: 1 I g I i i n 1 % I % % ti Draga nevesta I Poročni dan naj bi bil najsveteisi* ^ naj veselejši in naj lepši dan g Tvojega življenja ^ | Poročna vabila, s katerimi boš P povabila k temu velikemu dogodku svoj® » sorodnike, prijatelje in drage znance, s° » na i večje važnosti Sj Poročne predpriprave zahtevaj0 1 ogromno časa in skrt>la i $ i i i i i g i naznanila iz pravkar dospelih najnovej* ^ M katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik* % #9 ^ Pridi k nam in izberi poročna || papirja in črk. Naše cene so zmerne. Na svidenje! postrežba uslužna* AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 441^3