Stev. 39. P0štrw tekoči račun št. 24. (Conto corrente con la post a.) Posamezna štev. 20 stntink. v GORiCl dao 27. septembra tW2 Letnik V, GORISKA STRAZA Iihaja rsako sredo opoldne. z Stane za cdo leto I2lir, za en niesec 1 L, za inozemstvo 20 L. Na naroč>la brez doposlane na- ročnine se ne oziramo. ¦* *— UrcdniStvo in uprava: uL Vetturlnl 9. — — - - ODQOVORNF UREDNJK: ROMAN CEJ. — - VI ste kot neurje, val, ki s silo preko nas zamahne, mi smo kakor skala, ki vselej ostane, kadar val izplahne. Nefr&nkirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se plačajo oaprej In stanejo Hr' v vtsočini enega cm v enern stolpu. — — List Izdaja konsorcij »GORIŠKE STRA2E«. — — — — Tisk »NARODNE TISKARNE« v Gorici — — D A VKI. V zadnjcm času razburja vso dežclo vprašanjc davkov, zlasti osebnc doliodni- ne. Vprašanjc davkov je sploh velevažno gospodarsko vprašanje. Tod a v zadnjih mcsccih je postalo to vprašanjc za nas na- ravnost živjjenjskega poinena in poleg vojne odskodninc in izmenjavc denarja najvažncjša gospodarska zadeva. Ljudjc niso mogli verjeti lastiiiin očein, ko so v zadnjih mesecili dobili od davkarij plačil- nc naloge in opominjevalnice, ki jih obve- zujejo na plaeilo naravnost groznih svot. Naš mali kniet in obrtnik naj bi plačala 1000—5000 tisoč lir osebnodohodninskega davka na Icto?! Skrajni čas jc, da posvetimo temn vprašanju največjo pozornost. Ako bi mn- ralo našc dciovno ljndstvo plačati tako v5- sok osebnodoliodninski davek, kakor so inn ga za leto 1920 in Icto 1921 odmerili davčni uradi, bi se moralo popolnoma za- dolžiti all pa prodati živino in orodje. To T>i pomenilo gospodarski grob našcga ljudstva. Be je čas, da rešimo naše Ijndstvo pred to gospodarsko nesrečo. Zato poziv- ljamo naše davčne strokovnjake, da gre- do nasemn ljudstvu z nasvcti, ponkom in pojasnili na roko; pozivliamo državne po- slance, da posredujejo pri davčni oblasti in pri centraini vladi, da se iztirjanjc oseb- no dohodninskem davka ustuvi, doklcr se ta davek ne odmeri pravično. Pozivlja- rno tndi riašo politično organizacijo, da napravi vsc korake, da se reši našc ljiid- stvo pred grozečiin gospodarskim polo- mom. Zahteva, da se pobiranje osebnodo- iiodninskega davka usiavi, doklev ni vla- da poskrbela za davcni zakon, ki bi odgo- varjal gospodarski moči državljanov, je popolnoma r.ipravičena. Takozvani »eksi- stenčni minimum«:, to je znesek, ki je po naziranju zakonodajca 'ujr.o potrebon za obstanek posamcznika in njegove družinc. je odmerjen po starem avstrijskem zako- nu iz leta 1896 v znesku kron 1600. Letni doliodek do zneska kron 1600 ni bil ob- dačen. Davčne oblasti v novi državi iz- vajajo po nalogu vlade ta avstrijski za- kon, Italijanski vladi niti na misel ni prišlo, da so se gospodarske razmere in življen- ski pogoji popolnoma spremenili tndi pri državlianih odrešenih pokrajin, ter da se inora povišati eksistenčni minimum vsaj na 6000—9000 lir. Ako bi italijanska vla- da dvignila eksistenčni minimum in dvig- niti ga bo morala, na omenjeni znesek, po- tem bi bila velika večina našega revnega ljudstva neobdačena, kakor je bila dejan- sko neobdačena tndi v bivši državi. To jc eno zlo, ki pride v poštev pri vprašanju osebnodohodninskega davka. Dmgo zlo tiči na zelo nepravičnem, pristranskem postopanju davčnih komisij in nepravilncm postopanju davčnili obla- sti pri poizvedbah o resničnem gospodar- skem stanju odbaeenega. Tu vlada isto zlo, kakor pri vojni odškodnini. Tretje zlo so doklade. V smislu av- strijskega zakona bi se ne smele na o- sebnodonodninski davek staviti doklade. Danes se pa dejansko pobirajo pri osebni doliodnini precej visoke doklade. Mnogo so krivi tudi davkoplačevalci sanii. Davč- ni uradi pošiljajo kmetu, dclavcu. obrtni- ku napovcdovalne pole (fasije) z ukazom, da jih morajo izpolniti v roku 14. dni. Ve- lika večina jih pa ni izpolnila in jih ne iz- polni. V interesLi davkoplačcvalcev jc, da izpolnijo napovcdovalne pole in to tako, kakor odgoyarja njihovemn resničnemu gospodarskemu položaju. Ako želijo davč- iii uradi od davkoplačcvalca še druga po- jasnila, naj jim ta pojasnila nemudoma da. Ako ne zna davkoplačevalec sain iz- polniti napovedovalnih pol ali ako ne zna odgovoriti na dru^a vprašanja, ki nut jih stavi davčni urad, r.aj prosi duhovnika, u- čitelja ali koga drugega, da oni izvedejo vse r.otrcbno namesto njega. Pri vpiasanju davkov in predvsem pri vprasevanju oscbne dohodnine spo- znamo, kako važna bi bila močna or.Uani^ zacija delovne.Ua ljudstva, ki bi imela na razpolago dobro organizirano tajništvo. Ta organizacija je med našim ljudstvom že precej razširjena; v zadnjcm času je morala sicer radi raznih ovir prenehati svoje delovanje, toda kmetsko - delavske zveze bodo v najkrajšein času zopct za- čelc svoj pohod. Strnite se vsi okrog njih, da bo nam tesna organizacija dala potreb- no zaslombo v težkih bojih, v katcrih živi- iiio in se borimo. Vazen korak naprej. (Prvo zborovanje meddež(dneL3 ocibon: vojnih oškodovanccv.) Slo^a jači, neslo^a tlači, tako vcli star prcgovor. To rcsnico so občutili in čutijo v strahoviti meri vojni oškodo? vanci. Doslej jc imela vsaka italijanska de/cla ali provinca svoj odbor za varstvo intercsov oškodovancev; tako so delo? vali, a vsak zase, odbori v provincah: Vidcm, Benctkc, Tirolsko, Belluno, Tre* viso in Gorica. Vsak odhor je delal na svojo pest in zahteve ,ki so jih odbori 1 (avili v Rimu, so si v mnogočcm med seboj nasprotovale. Rimu ;e bila ta ne? sloiis. všcč, on je t.o neslogo podpiral in na ta način je omalovaževal vse zahteve in delal po svoji mili volji. Kaj je poma- j^alo, če so v Gorici združeni Slovenci in Labi sklepali resolucije, ko pa so sklepi Belluna, Vidma našc sklepe sproti pobi* jali? To jc eden jzmed vzrokov, da smo Goričani malo dose^li. Korak napvej. Goriški stalni odbor oškodovanccv je dajal xe takrat, ko jc bival v Rimu za pogajanja z ministri, pobude oškodovan? c em drugih dcžcl, naj bi se ustanovil skup'jn odbor. Zacetkoma so se posa? mezniki tcmu upirali iz eisto sebienih o? zirov. Najjovarjanju in delu dr. Targio* nija, dr. Sturanija, župana Cosola in pod* pisanega se je koncčno posrečilo, da so druge dežele sprejele naš načrt in tako sc je vršil 19. septcmbra v Trcvisu (Tar? visium, TrvizX ki jc več postaj naprej od Vidma, prvi sestanck zastopnikov od* borov oškodovancev. Od parlamentar* cev sta sc scstanka udeležila posi. Cap* pelotto (ljudska stranka) in podpisani Goričani so poslali na sestanek gospo* de: dr. Sturanija, dr. Targionija, inž. Ri- bija, župana Cosola. Razpravljalo se je na sestanku o treh točkah: o glasilu, o gmotnih sredstvih, o novem dclu. Skupno ghtsilo. Vsi udeleženci so po kratki debati bili načcloma za ustanovitev novega li- sta, ki naj bo glasilo vojnih oskodovan* cev za vse porušene pokrajine. To po= trebo so vsi poudarjali. Spor je bi! le za kraj, kjer naj bi glasilo izhajalo. Bellunci in, Benečani so zahtevali Benetke, Goriča* ni Rim. Frvi so sodili: v naših provincah treba delati javno mnenje, oškodovance treba ogrcvati, da ne odneliajo od zah* tev; glasilo naj tudi euva nad delovanjem in ravnanjem uradnikov, ki konkordate sklepajo in nad plačilnimi organi. Gori? čani so pa takolc govoriii: Oškodovanci so že dovolj razburjeni, zato skrbi še vlada, treba pa javno mnenje delati v Rimu, pri vladi, pri visokih uradnikih v vladi. V Rimu pa se čitajo samo riniski časniki, nerimski se sploh ne dobe, niso znani, k veejemu po imenu. Znto potre? bu.jemo glasilo v Rimu. ¦ Finuncivanje. Kdo bo list vzdržcval? Kako bodo odbori vr.šiii svojc delo? List, poti, tisk, vse to stanc; odkod soldi? Vojni oško* dovanci žal niso toliko zavedni, da bi kciaj hoteÜ od prcjete odskodninc pri? spevati k stroškom. Nekatcre bi' že "^vU dobili, a množica je sebična, ona nima socialncga čuta. Nekdo je predlagal, naj bi županstva prispevala. Pa skušnja uči jako slabo; županske blagajne so slabe, a tudi duha solidarnosti, duha skupnosti manjka. Na Goriškem so na pr. skoro samo socialistične občine prispevale, druge nič. Obvcljal je predlog beneskega ii;ženirja l;acchini?ja, naj bi pomagale banke, ki imajo od vojne odskodnine ko? risti in dobiček. V imenu Trcvižanov je povedal kom. Levada, da so oni imeli le* pe skušnje. Banke so se obvezale prispe* vati leten prispevek, in sicer 10 vinarjev za vsakih 1000 Hr, ki jih imajo v zalogi. rl.'ako je dala odboru le ena banka, ki ji : cveda odškodnina nese, celih 12 tisoč iir. Tako bo odbor, nastopal po vseh de? žclah. lmamo pa več odborov: za vsako dcžclo po enega, za vse dežele skupaj pa vrhovni odbor, ki bo v Trevizu. Posa? inezni odbori se bodo obrnili na bančne zavode, vrhovni odbor se bo financiral iz zalog vseh odborov. Tu je bilo cno u* lo borbc. Ali vsi odbori enako? Krivič* no, ker so province male in velikc. Ob* veljal je sklep: vsak odbor bo prispeval vrhovnemu v sorazmerju s eclokupno .^kodo, ki je bila v dotični deželi napo* vedana vladi. Kaj in kaka začeti z delom? Najprej se je izvoHl odsek, ki po* skrbi, da predloži glavnemu odboru do 15. oktobra načrf ustanovitvc in t'inan* cijacije glasila in kraj izhajanja. V ta (tdsek so bili izvoljeni kom. Levada, dr. Camin, Cappclotto in po odločni zahte* vi Goričanov tudi dr. Targioni, da bo varoval posebne gori.ške interese. Izvo* lil se je odsek, ki bo nadzoroval vladne organe, kako izvršujejo zakon in na* redbe in ki bo vse protipostavnosti jav* no bičal. V ta odsek so se imenoyali Co* razzin, ('amin, dr. Zoratti in Goričani smo spravili v njega dr. Sturanija, ki iz? vrstno pozna vojnoodskodninsko zako? nodajo. Dr. Sturani je predložil, naj se vsi natančno informirajo, kako nastopajo vladni organi in naj princso na prihod* nje zborovanje konkretne predloge za nase delo. Zlasti je poudarjal tolc: do* čim imajo vladni organi že udomačene kriterije in navodila gledc cenitvc stavb in premienin, a ni še prav nič določeno gledc cenitve škodc na zemljiščih, s če* mcr se strahovito oškodujejo kmetjc, zla* sti srednji. Slednjič se je sklenilo, da se bo vršilo 29. oktobra veliko zborovanje, na katero naj bi pri.šli vsi župani in vsi poslanci iz vseh porušenih dežcl. Za kraj so bile določene Benctkc, a prodrl je goriški predlog za Videm, ki je priroč* nejši za vseh pet dežel. To je poročilo o sestanku. Vesclilo me je, da smo urcsničili načrt, združiti vse stalnc odborc v složen nastop. Vsega, kar bi si želeli, ne bomo dosegli, a ven? dar mnogo. Pehati treba in zopet pehati, in voz se bo že premahnil. A brez tega vztrajnci'a dela gorje oškodovancem, ker vlada teži vedno bolj — saj veste kam. Vivgilij Šček. V dobi fašizma. Nedoumna so pota, ki jih hodi elo* veštvo v zadnjih letih. Ko je prenehalo grozotno krvoprelitje svetovnc vojne smo bili uverjeni da bo izmučeno in iz* i..) .'vi'vlj.eno človeštvo nnšlo s.amega sehe, ! I er se otreslo vseh pijavk, ki se rede ob ! njegovem življenjskem soku. Upali smo, da se bodo ogoljufana ljudstva, ki so po* ginjala v prvi vrsti radi brczmejne po* iilcpnosti vladajočih kapitalističnih kast, spametovala, tcr si segla v roke k mir* nemu sožitju. Toda varali smo se kruto. Razmerje med narodi in državami ni postalo nič prijaznejše in znosnejše kot pred svetovnim klanjem. Militarizcm dviga zopet vedno drznejše svojo glavo in edino pomajkanjc raznih morilnih sredstev brani države, da ne planejo s podvojeno divjostjo druga ha drugo. To* da ne samo to! V narodih samih sc po* rajajo dan Za dnem novi skrajni ncstrp* neži, ki dvigajo svoja kopja na poboj lastnega brata. Po skoro vseh državah se poleg 'rcdncga vojaštva snujcjo organi* zirana krdela narodnih eksaltirancev (prenapetežev), — večinoma pod okri* ljcm vsakokratnih vlastodržcev —, ki skušajo z nasiljem uvcljaviti svojo moe in pri tern mirnodušno tcptajo vse za* kone pravičnosti in kulture: živimo v dobi fašizma. Fašizem se jc pričcl, kakor kaže že ime, pri nas v Italiji in ker smo že itak znani. da cksportiramo navadno samo slabo blago, smo izvozili še to ne ravno prvovrstno kulturno cvetko, ter zastru* pili z njo skoro vse cvropske države. Fašiste imamo v Jugosiaviji, na Mažar* skem, v Češkoslovuški, v Bolgariji, v Nemški Avstriji itd. Ampak brczdvom* no prvo mesto zavzema naša država, kjcr se je fašistovski pokret začel. Pri nas je fa.šizem že država v državi in nič se ne šalimo, če trdimo, da ;e elovek mnogokrat sigurnejsi, ee se obrne na fašiste kakor na vladne organe. Zlasti v zadnjem času je znal fažizem tctko izko* ristiti položaj, da se njegovi voditelji ze boje prepkive, ki jim grozi od dclavskih mas. Premotrimo samo kratko nekaj do* godkov iz zadnjega čiisa, pa bomo takoj videli, kako fa.šizcm gospodar? in kako je on res nconorečno velcpomcmbcn fak* tor v političnem življenju naše države. Dne 20. t. m. so imeli fašisti v Vid* mu veliko slavjc. Zbralo se jih je tarn na tisoče in pri.šel je tja tudi njihov vo* ditelj Mussolini. Ne da bi se spuščali v podrobnosti Mussolini jevega govora moramo samo ugotoviti, da je nastopal tako samozavestno kakor da bi bil ne* kronani kralj Ttalijc. Izjavil je brcz ovin* kov, da hoče priti do državnega krmila, ter da hočc celotni državni ustroj pre* obraziti v svoj cm smislu. In kakšen je ta smisel? Dne 20. t. m. zvceer, ko so se vraeali fr'sisH i; Vidma, je hila položena na že* lezniški tir med Mosso m Ločnikom r.eka razstreljiva snov, ki je ob dohodu osebnega vlaka, ki pride okrog 9 ure /večer v Gorico, razpočila, a k sreči ni napravila posebne škode, ter tudi ni za* htevala nobenih žrtev. Fašisti, ki so se pripeljali kmalu po tern dogodku s po* sebnim vlakom na kraj nesrecc so pre» vzeli kaznovanje nepoznanih krivcev kar v lastne roke: požgali so v Moši in Ločniku par his, ter obstrelili nekaj lju* di. Poslanec Giunta pa eclo proglaša v »Popolo di Trieste«, da bi bili morali po* rušiti fašisti iHoso in Ločnik do tal. Republikanski poslanec Bergamo v Trevizu ni fašistom po volji, zato so kratkomalo sklenili, da mora od tarn iz* giniti. Ravnotako so sklenili radi poslanca ljudske strake Migliolija v Cremoni. Kako se je godilo nasim Reneanom, poročamo nižje nckoliko obširneje. Ali ni tedaj fašizem država v dr* žavi? Fašisti v Renčah. Minuli teden je dolctela Renče izred- na srcča: obiskali so jih fašisti. Naj krat- ko orišemo potek vseh dogodkov: V sredo due 20. t. m. zvečcr so prišli v Renče fantjc- vojaki iz Gradišča po le- gitimacije, s katerimi naj bi sc drugi dan predstavili vojaški oblasti v (jorici. Kakor jc v takih slučajih že navada so bili fantje precej razgreti od vina. Ko so nekatcri šli v občinski urad, so drugi ostali zunaj in pe- ii. Med tcm jc 20 letni Pcric Martin nare- zal z nožcm italijansko državno zastavo, ki je v proslavo 20. septcmbra visela iz ob- činske pisarnc. Vračajoč se iz občinske pi- sarne je isti mladenič v svoji nerazsodno- sti in razburjenosti zagrešil enako dejanje na državni zastavi, ki je bila razobesena na solski baraki. Ko so vaščani doznali za Pericev ne- premišljeni čin so ga cnodusno obsodili. Naše ljudstvo je preyec dostojno, prcveč izobraženo in politično preveč zrelo, da bi se borilo za svoje pravice z orožjem, ki ga mora obsoditi ves kulturni svet. Mi se za- vedamo, da smo podaniki italijanske dr- žave, v obinocje katere smo sicer prišli brez lastne volje, prevzeli smo nase vse dolžnosti in zahtevamo tudi vse pravice, zato spoštujemo kot lojalni državljani tu- di državno zastavo. Zato jc tudi rcnško županstvo dogodek takoj javilo pristojni orožniški postaji v Miren, Kcr sc jc pa mcrodajnim krogom v Renčah dozdcvalo, da bi imelo Pericevo dejanjc laliko zle posledicc za vas, so po- sredovali drugi dan občinski zastopniki na raznili mestili tcr so podali tforiskemu fa- šistovskemu vodstvu, na katere^a so sc tu- di obrnili izjavo, katero priobčujemo na dnitfcm mcstn. Dobili so zagotovilo, da je s tem neprijctna zadeva za Renče rešena In da ne bodo izvajali fašisti naprarn iie- dolžnim vaščanom, ki so dali svoji politič- ni zavcdnosti in uvidevnosti iz lastne.ica nagiba tako krepke.ira duška, nobcnili na- silstev in kazni. Rencc so se oddalinile in timirile. Kako ncprijctno so pa bili Renčani iznenadcni, ko so videli kljnb z.u'oraj na- vedenim zajjotovilom prikorakati v četr- tek due 21. t. m. proti vcčcrn čcz most v vas oddelek fašistovskih čet v črnili sraj- cah in na razne načine oboroženili. Fašisti so korakali do občinske pisarne v župniš- čli, ter so izobesili prejšnji večer nareza- no državno zastavo. Med tern ko so neka- teri ostali v obč. pisarni, jc vcčina odšla na trL pred cerkvijo, kjer imasedež pevsko in tamb. društvo »Svoboda«. Zasedii so vse izhode trjja, vlomili v drnštvenc prostorc. spravili na vclik kup mize, stole, knjigc, note, sploli vse kar se je nahajalo v druš- tveni sobi, polili vse skupaj s petrolejem, ki so s:a knpili v bližnji tr^ovini, ter za- žgali. Unel sc jc takoj jasen plamen in v kratki uri je vse zgorelo z okni, vratmi in stropom vrcd. Ko so fašisti videli, da jc u- ničeno, kar so hoteli sež^ati, so pozvali podžupana, naj skliče ^asilce, jki naj po- jrasc osrenj. To se je tudi zgodilo. Požar jc nničil društveno knjižnico, fflasbeni inaterijal, novi društvcni ^laso- vir, 2 pisalni inizi, knjitfe Hranilnice in po- sojilnicc v Renčali, ter knjige »Zadru^e vojnili oškodovanccv« v Renčah, ki sta i- melc v drnštvcni sobi svojo pisarno. Sevc- da jc zRorela tndi ^ostala celotna oprava, ter okna in vrata. Škoda znaša, zlasti kcr bo obnovitcv raznili poslovnih knji^ zclo težavna in zdrr.ižena z vclikimi stroški, nad 25.000.— lir. Ko so dali fašisti podžupanu zgoraj omenieni nkaz, da naj pokiiče jjasilce, so odšli. Prcj še so mu strogo naročili, da mora viseti državna zastava iz občinske pisarne mesec dni in da inora občina, mc- sto zastave, ki jc bila narezana, tckom štiriindvajsetih ur, kupiti novo. Pri ndhodu so fašisti javili prcstraše- neinu Ijudstvu »tolažljivo« vest, da gredo v Mircn pozvat karabinirje, naj pridcjo va- rovat Rcnče. Kako je dirnilo to sporočilo Renčane, ne bomo pravili. To bi bilo snlioparno poročilo o ma- ščevalnem poliodu fašistov v Rcnče. V raz ne, sicer prav zanimive podrobnosti, ki so se ob tej priliki do^odilc, se tremutno ne bomo spusčali. Naj zaključimo z ujjotovit- vijo da.fašistov od zadnjega četrtka ni bi- lo več v Renčah, ter da je bilo razun Pc- ric Martina aretiranih še par fantov, ki so bili z njim v družbi in par koinunistov, ki so baje 20. t. m. nosili po Renčah rudečo zastavo. Politika. Po zadnjih poročilih se je ncvarnost novega svetovnega požara vsled orijcnt- skega vpra.šania znatno omilila. Kcmal paša je vstavil svoje prodiranje, ter je tudi umaknil svoje čete iz takozvane nevtralne cone. Mcd Anglijo in Francijo je prišlo v turškem vprašanju očividno do sporazuma. Turki dobe brezdvomno Cr.rigrad, glede svobode Dal'dun-';! tudi ne do iiobenih težkoč, gle sveže šopkc, iia prsih lcpe jescnske astre, na rokavu pa beli trak, na katerem ?oji v tujem jcziku zapisano, da so dolo- ^ni za vojake. 2e dolgo let ni slišal Trav- el tako ncmoteno slovenskc pcsnii. To jc "aša kri, ki odliaja v tujo službo. Ob pogledu na te stotine naših fantov, *[ stojc prcd kraji, kjer so /innirali njihovi ^ctjc in padali njiliovi bratjc, javno sva- r'nio vojaško oblast, naj se ne igra z našo ^vjo! Hočemo jo nazaj zdravo, kot jo od- ^ščamo. Za pastorke naši fantje niso! S teni korakom stopajo v krog svobodnih ^žavljanov, ki zalitevajo za svojo službo Wznanje svoboduih državljanov. Zahtevamo jo nazaj ncpokvarjeno. V "toših hišah je doma snaga in poštenje pri ^s gospodari metla, ki odstrani vse, kar ^ spada y liišo. Mogoče, da je tam doli ?rugače. Če je, naj se odstrani nesnaga. ^ikaj naši fantje so krcpostni in vajeni *nage! Žahtcvamo miadino nazaj verno. Pn "as ccrkve niso Ic za parado in za ogled; v na.ših cerkvah jc doma BoL. K Njemu 'todi naš narod iz potrebe. Kdor mu to no- t'anjo potrcbo krati, je njegov sovražnik. Zalitevamo jo nazaj našo! Naša kri |c slovenska in ne smc povodencti. Njcn iczik je naš jezik, n}ena govorica je naša Kovorica. Kdor bi ji kratil osnovne pravi- ^ in bi ji zaprl s silo usta, ta bo storil zlo- ^in vnebovpijoč in maščevalen. Pri vseli kuiturnili narodih vseh ev- '"opskih držav sc npoštcvajo tc osnovne to'avice. U])amo, da bo tudi potomka sta- rih kuiturnih prednikov uvaževala to, kar "važr.ijcjo celo narodi, brez slavne zgodo- vmskc prcteklosti. To velja tistim, ki kličcjo naše mlade- 'licc. Našim fantom pa, ki so sc pozivu od- x'Vali veljaj naš iiujni poziv in vroča proš- l'ia: Fantje, vi ste naša kri! Skrbite, da ta M nc zvodeni, da se ne zmeša s tnjo, da se !'e pokvari! Isto kri in isto srcc prinesite jUtzaj, kot ga imate s scboj! Vi, ki ste cvet 'n seme našega naroda, ostanite zdravi, ^o.štcni, vcrni in narodni, zvesto ndani svo icinu narodu, ki vas čnva tndi v tnjini in Vain kličc ob odliodu: Bog z vami! Na srečno svidenjc! Rekruf in domovina. Koraj/cn jc slovenski fant. Zdaj bo čas, da pokaže prcd vsem svctom, koliko nogiuna, pa tudi koliko izobrazbc mn je dula domačija. V težkili nrali, ki pridejo nad vsakc- sra vojaka, sc mora vedno v glavi zablis- kati miscl: Tam zadaj je slovenska zern- Ua. Tam jc naša vas. Tarn je moja druži- Ha. Z njimi scm rastcl, >;anje živim, k fijim sc hoeem vrniti zdrav in pošten! Domača hiša. Našf fantje so zapustiii dom, njive, tfelo. Kdo pozabi na vse to? Noben pošten fant. Prva dolžnost našcga fanta - vojaka ic, da redno pise doinov. On mora vede- ti, kaj jc z domačimi, kaj s poscstvoin. Čc Jc dal deklctu bescdo, da si zgradita last- no ognjišče, naj besedc ne prelonii. To so resne stvari, ni se igrati z njimi. Vsak fant - vojak je dolžan, trdno sc držati dornače hiše. Takoj ko pride v vojašnico, naj pošlje domov svoj naslov. Drnštvo. Skoro povsod imamo društva. Čc pa drtištva ni, imamo v vsaki vasi fantovsko družbo. Drustva sc moramo fantje držati. Zato, da po teh mesecih vojne sl/užbe zo- pet vstopimo med tovarišc in jim povemo: Nismo vas pozabili! Sredi šnmnih nicst, na marših in v kasarnah smo mislili na vas. Naša prosvctna društva pa pozivlja- mo: Skrhite za nase fante v kasarnah! Naročile jim časopise! Pošiljajte jim knji- ge! Z vsake prireditve morajo iti pozdravi ' fan torn v vojašnice! Časopisje. Ko pridete med italijanske vojake, se bodo čtidili, da znate vsi brati in pisati. Bodite ponosni na to! Naročite takoj do- mace časnike, ali pa pišite domov, naj vam jih naročijo. Iz naše »Ooriške Straže« boste izvc- deli, kaj se godi doma. Izvedeli bostc, ali se v domači vasi še giblje društvo. »Stra- ta« vam bo pa tudi sporočila, kako se bo- jujcta slovcnski kmet in delavec za svoje pravicc. Po časopisu vam bo govorilo vse slovensko Primorje. Pa oglasite se y našem listu! Pišite, kako se vam godi! Če se vam zgodi kaka krivica, brez skrbi sporočite, vse s priča- mi in jasnimi podatki! Storili bomo vse, kar bo mogoče, da vas poslanci branijo! Bog vas živi! Tu so mislovi domačih Ustov: »GORIŠKA STRAŽA« se naroči v Gorici, Via Favetti 9. — Pisma uredništvu posljite pa v Gorico, Via Mamclli 5. »MLADJKA« se naroči v Gorici, Via Carducci I. V fujino. Tujina, trda beseda! Loči te prvikrat v življcnju od tvojih dragih doma, od tvojc.üa doma. Pa slovenski fant se je ne bo strašil, pogumno ji bo po^'ledal v nc* znani obraz. Pa kaj se je boš bal? Naši vojaki so od nekdaj hodili v tujino služit, pa vseh le ni požrJa. Vendar pa moramo priznati, da naiii je marsikoga pokvarila. V tnjini imamo priložnost. da razši- rimo svoje znanje. Videl boš v tujini kras- ne stavbe, cerkve in palace, v katerih bos moral pbčndovati moč človeškcga dulia. Nchotč boš primerjal umetnost tujine z našo domačo. Videl boš, kako je naš narod ubog in majlien. A to naj tc utrjuje v zavesti, da ravno zato mu moraš ostati zvest. Ni te rodi la kraljica, ali zato ne boš manj ljubil svoje materc. — Čul boš v kijini prešerno Rlasbo a Ijnbša ti bo vcdno doinača pc- sein. Vedi, da po pravici, ker lepše pesmi, kot je slovenska, nima celi svet. Naučil se boš tujih jezikov, kar ti bo gotovo v korist — a ne zanemarjaj jezika, ki te ga je naučila tvoja mati. Vse, karkoli je do- brega, naj ti pride prav; za vse dobro I- mej vedno odprto oko, pazljivo uho! A varuj se slabcga! In tega boš vidcl in slišal najbrže več kot dobrega. Najhujše zlo je za mladega fanta v tujini zlobna ženska. Nastavlja sc neprevidncinu mladeniču povsodi, po cest- nili vogalih, po beznieah. Varuj se jih kot živega liudiča. Vlekli in vabili tc bodo morda tudi izprijeni tovariši v zloglasne liišc. Spomni se takrat svoje matere doma, ki bi se gotovo jokala, ko bi vedcla, da je njen sin zašel v tako blato. Ali veš, da tc more jo taki mladostni grelii napraviti nc- srečnega za celo življenje? Tudi vina se vamj! Laško vino se ne pije kot naše. Če se boš iidajal pijači in ženskam, bo postal mclikužen tvoj značaj. Naš narod pa danes potrcbujc značajnili in ne mehkužnili fantov. Nekaj silno grdcga je klctvina. Mor- da se šc spominjaš starejših fantov in niož, ki so sc postavljali s kletvinami, ki so jih kot vojaki po tujih gnojiščih pobrali. Ali jih boš posnemal? Nikdar! Imej toliko sa- mozavesti, da ne boš svojcga domačcga iezika pačil in zlorabljal z izrazi, ki žalijo naše najvišje svetinje. H koncu ti kličem bcscdc, ki ti jih jc gotovo rekla za slovo tvoja mati: Nc po- zabi Boga! Fantoio slovo. Z Bogom, oče, z Bogom mati, z Bogom fantje in pa ve, deklcta, moram zdaj se tja podati, kjer ni brata, znanca, nc očcta. Tuja so mi laška mesta, težka, kruta vojna jc postava. tuja pred menoj je cesta — — moja sta samo srcc in glava — Cr.ijte očc, čiij nevcsta, kaj prisega danes fant vaš dragi: Mimo bodo šla vsa mesta, vojsko kruto vzeli bodo vragi, jaz pa bom domov se vračal s srcem istim, z isto svojo glavo in vso skrb vam bom poplačal: ' branil bom očctov pravo. - Prvi dan v kasarni. Tovariš, ki je že par tednov v arma- di, nam pise, kako se mu je godilo prvi dan v vojašnici. V Gorici smo dobili jedilno skodelo, vsak eno konservo, plahto in 8 lir za na pot. Peljejo nas na kolodvor. Oodba svi- ra, liam pa je žalostno pri sreu. Ko pride- mo po dolgi vožnji v Verono, nas spravijo v vojašnice. Adijo, svoboda fantovska! Drugi dan dajo vsakemu dve vojaški o- bleki, dva para perila, krtačo, šivanke, na- hrbtnik. Kovčegc so nam vzcli, da jih po- šljejo domov. Ravnotako tudi civilnc o- bleke. Cez par dni smo dobili puško in bajo- net. Fantje, zapomnite si steyilko na piiš- ki, (n. pr. AO 5230,) da prašk ne zamenja- te. To bi vam princslo prvo kazen. — Po- tem smo dobili osebno knjižico (Libretto personale). V tej je zapisano iinc vojaka in vse stvari, ki jih jc vojak dobil od drža- vc. Na te stvari je trcba natanko paziti. Cc kaj zgubiš ali polomiš, plačaš. Vstajali smo ob 5 in pol. Spat pa jc treba iti ob devctih. Hrana za našega člo- veka ni jirav posebna. Zgodaj zjutraj do- bis črno kavo, ob 11. testenine (paštašuta) ali riž, popoldne ob 5. uri pa čisto juho z mesom. Kazcntega pa ti dajo dva Iilcbčka kruha, ki tehtata 700 gramov. Od 0. do 9. zvečer je prosto. To je nevaren čas! Videl sem, kako so se nckateri italijanski tova- riši zgubljali v beznice. Mi Slovenci pa smo sc skupaj držali; šli smo na sprehod ven v okoliške vasi. Mnogi italijanski vo- jaki so zelo lahkomiselni. Gorje pa onemu, ki na tell potch spolno oboli! Zaničujc ga vsa kasarna, pri vajah se mu krohotajo. Rcvcž nc najde mini nc pri vojakih, ne doma. Mudo je za nas, da so nas tako razde- lili in pomešali med tujce. Tu je pri kompaniji le sedem naših, pa trdno skupaj držimo. Služili bomo naj- več štirinajst meseccv, pravijo. Potem pa se vrnemo doinov na njive, v delavnicc. Vojaški duh se nas nc bo prijel. Stali bomo za pravice slovenskih kmetov in delavcev z istim ognjem kot prej. Samo bolj izkušeni bomo. Pozdrav domovini! FANTJE! SHRANITE TA LIST! STARIŠI! I) EKLET A! POSLJITE TA LIST EANTOM V VOJAŠNICE. Trpljenje Reke. Iz Reke poročajo ljubljanskim listom: »Italija preži na Reko, da jo ob prvi priliki ancktira, kakor pajek na muho. Vsled tega skrbi za to, da mesto nc pride do rcdnc up rave in mi mi pod svojo lastno vlado. V mestu vzdržuje svoje vojaštvo, karabinerje, financarje, fašiste in razne druge plačance, da delajo za italijanske po- litične iiitcresc in pritiskajo na prebival- stvo, ki o Italiji noče ničesar več slišati. Tudi trctjo obletnico D'Annunzijcvega pri- hoda na I^cko je italijanska vlada porabila v svoje nanicne in po svojih tislužbencih dala prircditi slavnosti, ki naj bi dokazalc, da je vsa Rcka za aneksijo. Uradno pa bi Italija scveda rada utajila vsako zve- zo s tcmi prircditvami. Da to ovrže, ugo- tavlja reška »Voce del Popolo«: 1. Tržaš- ka in puljska mestna uprava sta za 12; scptembra brczplačno poslali na Reko 30.000 zastav, zvezd itd., ki sta jih naba- vilco priliki kraljevega obiska; 2. vsa ita- lijanska uradna poslopja: pomorskih, že- lczniskih, orožniških itd. uradov so bila 12. s'jptembra na raradne stroške sijajno okra- šena in razsvetljena; 3. istotako jc bila o- krasena italijanska vojna ladja »Missori«; 4. sivuo^tnega sprevöda so se udclcžili pol- uostcvilno in uradno vsi italijanski držav- ni funkcionarji in žclezničarji; .5. vcliko števiio karabinirjev se je prcobleklo v ci- vilno obleko in se tako udcležilo sprcvoda; 6. za reditclje pri sprcvodu so bili karabi- nirski častniki; 7. nad tisoč fašistov iz Ita- lijc je dobilo brczplačno vožnjo na rcškc slavnosti; 8. italijanska straža ob meji je dovolila prost dohod na Rcko vscm fašis- tom iz okolicc; 9. italijanski kralj. karabi- nirji so podpirali fašiste, ko so v svrho o- krasitvc his tcrorizirali prebivalstvo itd. Ves ta napor pa ni mogcl prikriti dcjstva, da Reka ne želi deliti usode Trsta na ljubo italijaiiskemu imperializmu.« Priobčujemo zgorajšnje podatke vln- fonnacijonašejavnosti, kako sc godi »sa- mostojni reški državi« in samo dostavlja- nio: Ali nima naša vlada nujnejšili poslov in skrbi kakor da niece milijonc na Reko ki se nas boji, ker vidi propast Trsta?! ()- stanimo vendar lepo doma in popravljaj- mo lastni krov, ki na vsch koncili in kra- 3ill pušča. Msrs. Craik: Brižki kipar. (Iz angleseine F. S.) Pozno v noč se je Andrej vračal Droti domu. Počasi je kciralkal ob tem- iioni .in ncprijaznem ikanalu. ki /so ga žairki komaj rojenega mescca obscvaili in kra delali še bolj straliotiieKa. Debello zi- (Jovje ]>okrito z hršlimom je Ikalkor čez «Jan puščalio težlko senco oez vodo ikar se je zdelo kakor brezkončno dno prepada. Tu pa itam se je prilkradcl posamezen bled lunin žarek skozi vcje akacij, ki so stiražiilc ob masprotra strain poüi, da se ic zdelo kalkor bi letele pušice sstaozi temo. Andrcjovo Lsrce ic biilo tcžko. Njcgo- Vo zmagoslavje se je razbrnilo. Ni mu biilo hudo samo zaradii poskodovamja unioitvora temveč ikrivdčna obdolžitcv Mcilhijorjeva. Andrej je dobro vedel kaiko se blislkoma raznese In varuije v komaj sprožemo kriivično trdWcv. Spomnil se jc, da so že poprcj mrzle in sumljive oči opazovale njegiavo delo z maiiijšim dopadajemjem mego kdaj prej. Vsilcd hipnega izbrulra jcze do Ikaterega sc ga je bilo spravilo jc nastopila utrujc- nost duha .in telcsa, kair je bilo v uavadi Pri Andreju, ki sc jc krotil. Bil jc sredi naraščujoče teme Ikör je bil mesec med tern že zatonil. Prcmi91jva!l je in med tern začul itilnotapsikc Ikoralkc v znatni razdaliii za seboj. To ga je navdaijalo s tajno bojazinijo, Dasi Andrei iiii bil bojaz- ljiivec ga je strašilo kar sc ie nahajal sam v soteski. Ko pa so koraki za njim čisto potiihniiili si je misilil, da unliva ana njegove miožgane današn/ji dogodek s tako si)lo. Koj nato je začul pljusk v viodi. Zasvc- tilo se mu je, da je Ikalk nesrečnež poislkal tisto mesto, da ikonča -tarn isvioje življenje in svojo bedo. PLjusk pa je biil 'talko dakč, da se mu napoisiled ni zdalo giotovo če ic prav slišal. Kireiniil jc nazaj, pa ni našel slledu, iki bi ga prcpričal o njcgovi domncvi. Kanal je iležail tam till in tcman kakor prej: nc borbe z valovi \ne vzdilia mi bilo čuti iz teminc globooine. Biti je morail pač le >tc- zc-k kamen, iki se ie odikruäil od stare razbite stenc v spodaj ležeoo vodo. An- drej je bil prcpričan manoslled o item in jc nadailjc'val svoio pot. doiklcr ni dospcl do doma, kjer je vstopiil potrtega duha. Dva dni 'kasneje sta sc pojavila v «iimctnikovem stanovanju dva< oborožena poJiüijska uradiiiika. Prisla sta zaito, da arctirata hišnega gospodarja, k"i sc ga doüzii umora. Od itistega nesrečncga due spora v dvoraini ni videla žiiva duša Mel- hiiora Kunst, dolkler se ni prikazalo nje- gow) mirtvio trupilo na površoni p)la,va8očc vode v kamalu. Ndkdo izmed prestnaše- nih opazovalcov se je spomnil, da jc Andrej praiv tiste noči po sporu hodiil po poti tilk ob Ikanalu iiii da mu je v Ikratki razdialji slediil Molhijor Kunst, Zoi)et drugi možakair, ki je živd v bližini je sliisal plljuslk »v vodi. «toda mislil je, da je majbrž nljegov pes, ki je 'večikirat ponoči plaval oez vödo. Tretj/i je celo srečail Mclhijora tilk ob kanalu. ni pa (vi- ddl tam d'ruzega človcka. Ti dokazi so bili zadostni za pogubo umctnilka. UradnKlxii >so našlii uiiictnnca samega. Scdcl jc in in si pokrival obraz z roika- mi; ob vstopu doslccöv se !c na'lahno sc žganuil. »Kaj sem storil? Ccsa me rrtkio na ramc in ga poklical i>o imenu. Andircj sc lie ozrl (tako topio, gluho in smrtno bled, da ie uradnilk kar osupnil in mcliotc izpmstil irolko. »Jetnilk« je pomisfliil Andrej xie da bi se sganiil. »Kaj scm storil? Ccsa me dolžc?« Uradnik pa ie bil dobničina in je i)oznal Aiidrcja žc od'nclkdnj. Prijazno in spoštilj/ivo mu jc obrazložis eel dogodek, ponoviiti pa je mdrall vcčkrat prcdno jc Andrcjj kai irazumel. Zdolo se je, eki mu ic težka sonca lomraaiki um. Konecno ie vendarle vse razumcl. »Torej me dolže, da Kern monlec, u- bijalcc« jc rekeil vstajajc, dočiin mu jc groza prešinilla celo tolo. Uradniku pa lie irdkel: "Vi ste diober človdk, sledite inii!« Ta :se ie obotaivlljal: »Ne bojte sc, jc rekcl uinetnik, neoboro- žcn sem in me miislim uteoi pravici. Uradnilk je sledil svojii žrtvii v temno sobo. Bila yc isoba smrti. Na postelji ij-e tie- zaila bleda in ncpoknita ženslka. B/ila jc mcikoč zeilo lepa; njena lepoita ie komaj prcsitopiki zirdlöst; niti bolezan nii usahnila nolnih lie. Zddla se je še po smrtMjubika kakor marinornat kip. Sajastorčni kodri so kukali izpod svilnatega robca. Bila je ikakor speča žlva. Ob mjej 'ic lcžai otrojk- cnodnevnica, čegar mala dušica jc prišla v to uežmo bit'je ob isollinčnem ivzhodu iin sc izsclila ob za/tomu sohica. Bila situ žcna tin dcte Andrejeva. Kipar je polkazal na oba pokojuika: »Pos'lejte!« je irckel, »in povcjle mi, čebibii v stanu postati morilec.« Olas niu jc poslnjal liripav; stcgal 'ie ndke proti mrtvi žcni in se nato zavaliil no tlch v sil- ncm krču. (Dalje.) Poslano *) Gorica, 25. IX. 1922. V številki 36 od 6. t. m. prinesla je Goriška Straža na četrti strani med in* scrati »Objavo«, da jc izobraževalno društvo »Narodna Omladina« v Štever* janu izključila iz svojc srcde tri članice in sicer: Tinta Alojzijo, Trčič Terezijo in Trčič Emilijo. Ta objava ne od^ovarja rcsnici, amnak imcnovanc tri ^ospodične so sa* me izstopile iz društva; ker niso hotcle plačati nezaslužcnc ^lobc L 5.— vslcd zakasnelc^a prihoda na pevsko vajo. Z odličnim spoštovanjem Dr. H. Tuma, odvetnik. *** POSLANO.*) V srcdo 20. sept. t. 1. jc v občini Ren- če neod^ovoren človck razparal z nožem 2 (dve) državni zastavi, ki sta viseli raz občinsko hišo in šolsko poslopje. Obsodbe vrcdno dejanjc je po ka* zcnskem zakonu težek zločin, ki jc tern usodncjši, ker se jc izvršil 20. septembra, ko praznuje Italija največji državni praznik. Da bi sc rešilo ncdolžno prebival* stvo ^otovc nesreče in prcprcčile repre? salje so: župan, nadučitclj in obč. tajnik napravili nemudoma potrebnc korake in imcli v četrtck popoldne (21./9.) raz.140* vor z glavnim tajnikom goriške fašistov* skc strankc inžcnirjcm 1. Heiland. Posrečilo se je rešiti prebivalstvo nezgode, in občina Renče obžaluje v u menu vse^a prebivalstva zločinsko de* janje izjavljajoč javno, da nima in ne mara imeti najmanjše skupnosti z störi= teljem zloeina. Čim je županstvo zvedelo za krivca ^a je nemudoma naznanilo pristojnemu oblastvu. ŽUPANSTVO OBČINE RENČE dne 21./9 1922. FRANJO DURŠOT, župan. *) Za clunks, pod tern naslovom odgovarja urcdništvo, le toliko koliko veleva zakon. STANOVflNJE od treh sob in kuhinje se odda takoj v najem. Vprc&šati SOLKAN štev. 42. HRANO doniaeo in dobro pri slovenski družini išče uradnik - samec. Ponudbe ta- koj pod šifro »Hrana« uprav. »Straže«. 1\ B. Sprejme se poštene dekle kot pcstu« nja k otroku 16ih mesecev, pri dobri drus žini. Naslov pove uprava »Sraže«. Kmečko delavska gospodarsku zadruga v Kojskem, registrovana zadruga z ome* jeno zavezo, vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki se vrši v zadružni \io* stilni (A. Beveič) Kojsko hšt. 177 dne 1. oktobra i922. ob 15 uri. — Dnevni red: 1. Poročilo naeelstva. 2. Poročila nadzor* stva. 3. Odobritev računov od dneva pri* četka delovanja zadruge. 4. Volitev no* ve^a odbora. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Zadružna zveza (prej Goriška zveza v Gorici) vpisana zadruga z omejeno zavezo t osrtdnja organizaetfa vsch goriških za- (irug. Pisarna v Gorici Corso Yerdl St. 32, I. nadstropje Uračluje ob ddavmiktih od 8. dio 12. predpolne in od 2. do 4. popoludne. Ob sobotah in dnevih pr&d praznifci je urad ptoDoludtie zaixnt. Hranilnica in posojilnica v Mirnu bo imela svoj redni obeni zbor dne 15. oktobra t. 1. ob 4. uri popoldne v uradu iste s sledeeim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev raeuna za leto 1921. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Sluč.ajnosti. K udeležbi vabi ODBOR. BOLJŠA GOSTILNA na dezeli iSče dobro kuharico srednje starosti. Plača po do^ovoru. — Pismenc ponudbc pod šifro »Kuharica« na upravo »Straže«. OKRAJNA BOLNIŠKA BLAGAJNA v Gorici. Štcv. 25/R/22. RAZPIS NATEČAJA. ' Pri podpisani jc razpisano mcsto za* čctnikasknjigovodje (izven službcnc pragmatikc). Prošnje za ta natečaj morajo biti o* prcmljenc s sledečimi dokazi: 1. Italijansko državljanstvo; 2. Dovrsitev enc srcdnjc nižjc šole ali cnaka isti. 3. Izpričcvalo o dobrcm obnašanju; 4. Morcbitna službena izpričcvala. Prednost bode dana onim, ki po* znajo slovenski jezik. Kok za vlaganje prošcnj poteče nc? priklicno dne 7. oktobra 1922. Gorica, dne 21. sepiembra 1922. _____________________ VODSTVO. Sode vinske razne velikosti so na prodaj pri FR. REPIC v Ajdovšclnl. S| pohištvo" (mobilia) vsake vrste po zelo ugodnib cenab, tcr blago zajamčeno. P. 6rignascbi, ul. Morelli 49. Dr. A. Grusovin specialist za kožne in spodne bolez«! tei negovanje kože. — Perfekcijoniran na du- najski kliniki. Sprejema od 9—11 in cd 3—7 ure. Gorica (Piazza grancle) Travnik ' hiša Paternoli. Ani Terpin & C. nova zalo^a manufakturnega blaga vT Gorici, Via Rastello št. 10 Rnvnokar došlo novo zimsko blago v veliki množini. Priporoča se za mnogi)* brojen obisk. CKNE BREZ KONKURENCE. Nu drobnol Na debelot Z1DANJE — gospodarskih modcr* nih vil, izjjotavlja hitro zadru^a z j^lav* nim sredstvi. Pisati pod »Zadrui^a« na a^encijo Molesini. ŠOLSKE ZVEZKE ŠOLSKE KNJjsiE Š0L5KE POTREBŠČINE se dobi po konkurenčnih cenah v Knüoarni Kai tii ini Gorica - Via Carducci 2 - Gorica FELBERBAUM & ROLICH GORICA NA DROBNO! (prej Hedžet & Koritnik) Corso Verdi štev. 7 :-: GORICA Velika izbira moškcga in ženskega sukna, raznovrstnega zepbirja, pevkala ter perila, velika zaloga pletenin in vezenin, kakor tudi vsakovrtnega blaga za neveste, drobnarij ter vscb potrebščin za krojače in šivilje. "^W NA DEBELO! J. Lenassi, Solkan. Moka, sirk, oves, otrobi, kava sladkor, špeh, olje, petrolej itd. PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke :: V GOR1CI, :: Corso Verdi „Trgovski Doin.a **«* Telefon št. 50. $$«s Brzojavnl naslov: Ljubljanska banka. Delniška glavniea SHS krön 80 MflLIJONOV. GENTRALA: LJUBLJANA Rezerva SHS kpon 64 MIL1JONOV. PODRUiLNICEt Brežice, Borovlje, Metkovič, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst Obrestnje vloge na knjižlce po 4°/0. Na daljSo odpovecJ ve/ane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvrsnjo vse v bančno stroko spadajoče pos!e najkulantnejše. Uradne ore r,a obeinstro H'j. - 12 in od 3—5 Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in pr^znikih se ne uraduje I> O Z O R I Velika razprodaja ANDRE] M AV R I C manufaklurna lrgoviii« z izgovljenlmi oblelcainl GORICA - Via Carducci št. 11 - GORICA Zgoraj imenovana trgovina opozarja cenj. oböinsvo, naj nc zamudi njijugodncjšc piilike, nabaviti si po nizki ceni dobro matiufakturno blago 1 Vsled proselitve v lastno biäo in pomankanja prostorov se bode prod ijnlo raznovrstno žensko in moško blago, žimo, volno, blazinp, tcr sploh vse najp itrebn-j3e blago za novoporočence pod lovaLrnIšl«:o ceoo, Ponovno opozarja cenj. oböinstvo, naj uporabi to priliko, ki bo trajala od 20. septembra 1922 do preselitve v lastuo hišo štetr. 3 Via Carducci. Za obilen obisk se priporoča ANDREJ MAVRIČ. Ne pozabite na domaco tvrdko! :-: Postrežba najboljša in točna! I» O Z O R I Teod. Hribar (nuu - Gorica Corso Verdi 32 (hiša Cenlr. Posojilnica) Velika zaloga češkega platna iz znane tovarne RQgGIlChcBrt & Rymann« vsakovrstno blago za poročence, kakor tudi velika izbira moškega in ženskega sukna. Blago solidno! Cene zmerne! Veste kaj novega ? JSt ta cn L Cd er o L (U ja .ü tla ivo otvoina kroiaiia za pspoie in lie: mica Sv. Ivana 1 VIöl S. Giovciitirti i (vogrsl S meniške uiiee) prej sodrug tvrdke COMELLI na Travniku 22 javlja slavnema ob- činstvu ter svojim odjermilcem v rnestu in na. deželi, da od sedaj nadalje je samoslojen t^r oddaljen od zgoraj imenovane tvrdke. Torej se loplo priporoča za obilen obisk. Postrežba toüna. Cene brez vsake konkurence. Specialist zet cast, duhovščino. Ivan Travižan. co, ve Qi o —« Qi O •»* VZlm 3' SL co tu 'S. fO IO tu ar ST in OJ Veste kaj novega ^ Josip Kerševani meliauik Iii puskar v Gorici, Sfolni trg 9, desno. Zaloga raznih šivalnih in krnetijskih strojev, dvokoles, pušk in samokresov, ter vse posameznih delov, spadnjcuh v mehanično in puškarsko stroko. Strokovni, brezplačen pouk v umetnein vezanju in krpanju. Lastua (iclavnica in popravljalnica, Stolni trs 5, Poniklanje in lakiranje v vsaki barvi. Prlporočaiu Ysakcmu Original Muiullos sivalne stroje, ker so najbolj zaliesljivi, za te janicim Ie5 let. Svetogorski Kraljici! Pozdrav svetogorski Kraljici. ft>zdravljcna, Kraljica svetogorska, toed svojc Ijudstvo si prišla nazaj. Svciišče tvoje je razsula vojska; °dprta so ti srca na stežaj. Kraljica naša, zakraljuj spct tod, 1 motfočno roko varuj ti naš dorn in rod! Pozdravlja tc goriških brd vcseljc, P(;zdravlja zorno cvetje našili leh, smclilja se ti v pozdrav zelena Soča, pozdravlja solza v nasili te očeh. Krajica naša, zakraljraj spct tod! Pozdravljcna! Ostani zdaj nied nami! 'z src naiii vzeini trnje tujili cost, hidkost pregnanstva si delila z nami, °lajsaj zdaj nam suženjstva bolest! Kraljica naša, zakraljuj spct tod! Najblažja Mati, ti vcseljc našc, si naših src ponos in naša cast, oziraj se na nas, otrokc svoje. kar smo in kar iniamo, sprejini v iast! Kraljica nasa,< zakraljuj spc to*d! Med nami bodi v tcžkih dneh življenja, ()b roki svoji vodi nas v nebo, s Picstola svojega nas blagoslavljaj, °b smrti, Mati, nam zap si oko! Kraljica nasa, zakraljuj spct tod! K 7. 1922. M. FJizabeta. Slovesni prenos čudodelne podobe Ma- fere Boxje na Sv. Goro. Bliža se veseli dan, ko sc bo podoba svetogorske Matere Božje vrnila po 7 fetih pregnanstva na svoj prejšnji scdež, ^a vrh obnovljene Sv. Gore. Ker je za* pasna ccrkvica sedaj tarn gori dovršena j|i za sprejcm milostne podobe priprav? 'jcna, je doiočeno, da sc dne 2. oktobra *•_ 1. slovcsno iz na.šc prvostolnice v Go; rici prenese na Sv. Goro. Zjutraj ob 7. ^ri ho v goriški stolnici tiha sv. maša in ?a tern poslovilni govor. Ob 8. se zacne Procesija na Sv. Goro, pri kateri bodo Podobo vozili do Solkana, potem jo bo* ^o pa nosili duhovniki, oziroma frančiš? kar.i. Na Prcvalju jo bodo pozdravili ro? ^arji, prišedši izza Sv. Gore z nalašč *ato zloženo pesmijo, ki jo je spcsnila ^r.šulinka M. Elizabeta, vglasbil pa nas fcbcniksduhovnik, č. g. V. Vodopivec. ^o dospe procesija na vrh Sv. Gore, bo? de ob ugodnem vremcnu tiha sv. maša ^u ghivnem oltarju starega svetišča, na |o oovor v italijanskem in slovenskem ieziku. Vcrniki sc vabijo, da okinčajo svoja stanovanja in hiše s cvetlicami, pfeprogami, sv. podobami i. t. d.f Sol? kar.ci pa naj napravijo dva slavoloka, e? nega pri vhodu, drugega pri koncu vasi. (pri kolonah.) Bratovsčine in katoliška clruštva naj pridejo s svojimi zastavami, Marijine heere pa s svojimi znaki. Ker je vrh sv .Gore le malo prostora in le e? na krcina, svetujemo naj se romarji, ki ne najdejo tarn gori prostora, vrnejo po proeesiji takoj domov in da seboj prine? sejo živila. Saj celo za duhovnike ne bo mogoče dobiti kosila v samostanu. — Ker poznamo ljubezen, češčenje in hva? ležnost vcrnikov do Marije, nam ni trc? ba priporočati, naj se obilno udeleže te slovcsnosti. Odmevale bodo kakor ne? kdaj, ko se je svetogorska Pregnanka vraeala na svoj scdež, gore in doline ve? selih pcsmi in glasnih molitev, katere bo sprernljalo šumenje bistre Soče. — Z Ma rijinim povratkom bo zopet oživela Sv. Gora, slavna in starodavna naša božja pot, oživela bo naša vera in zaupanje do Marije in pomoe ter novc milosti bodo rosile na naše družinc, domovino in Sv. Cerkcv. — Ob tej priliki prosimo sreno kronano Kraljico svetogorsko, da naj povrnc potrcbni mir naši ožji in širši do? movini, da sc zacelijo zevajoče rane, ki jih je zadala nesreena vojna. »Kraljica naša zakraljuj spet tod, z mogočno roko varuj Ti naš rod.« Slovcnske občine s svojimi dušnimi pastirji, ki pridejo v Gorico, naj se po? stavijo na trgu sv. Antona pred stolnico in po Dreosijevi ulici. Goriška Marijina družba in drustvo »Skalnica« naj čakate v kapucinski ulici (Via Cappuccini.) Podobe svetogorske M. B. sc dobe na prodaj v prodajalni Kat. tiskovncga druš- tva, pri I. Culotu v Raštelu in Logarju na 'l'ravniku, kakortudi na Sv. Gori in sicer inanjsc po 7 L. vcčjc, lepše po 10 L. Pripo- ročamo jih kot lep spomin na svetogorsko slovesnost, ki sc bo vrsila dne 2. okt. t. I. o priliki prcnoša čudodclnc podobe iz (joricc na Sv. Goro. ——o—— d. Grgur. V nedeljo 1. oktobra t. I. se vrši v proslavo vrnitvc svetogorske kra- Ijice na nje dom v Grgarju ob 6. uri zve- čcr slovesna bakljadna procesija s kipom Matere Božje. Po končani cerkveni slav- nosti sc prestavlja na pri memo ozaljša- ne™ prostoru blizu žnpnišča igrokaz v 5. dejaniih »Prikazovanje na Skalnici«. — Vstopnina k igrokazu je I. sedeži 5 lir; II. scdcži 3 lire; stojišče 2 liri. — Igrokaz sc v poncdcljek. dne 2. oktobra ob 3. uri pop. ponovi. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Tolminsko učiteljstvo. Redni obeni ?oor tolminskcga učit. društva se bo vr* ?il dne 5. oktobra t. 1. ob 8h zjutraj v *ol. poslopju pri Sv. Luciji. K polnošte? vÜni vdeležbi vabi odbor. -f Po zaključku kmetijskega tečaja za Witeljstvo. Dne 6. t. m. se jc zaključil prvi L'el uciteljsk.ua kmetijskega tecaja 1922-23, *i jc hi I otvorjen dne 1. avgusta t. I. Tečaj 5C jc vršil točno po učnem programu in na- ^rtu, kakor je bil objavljen v razglasu za natečaj. Vršilo se je 120 teoretičnih lekcij, § praktičnili in 8 splošnili predavanj. V ^orctičnili lekcijah se jc rapravljalo o a- ^ronomiji, poljedelstvu in zootehniji. V sD!osnili prcdavanjih se jc rapravljalo o ^ledcčih predmctili: naprcdek v bojea proti ^Uczljivim boleznim živinc, zakon o a- 'krat pripeti, da mora človek v vlak brcz 'istka, potem ko se je pol lire prerival in Jrenjal pri blagajni. Menimo, da je temu ^iva cdinole komodnost doticnega urad- J'ka. Ljnidstvo je opravičcno nevoljno; — ^'Uti kako pride do te^a, da mora plače- v'Ui v vlaku globo, edino zato ker na ko- lodvorski bla^ajni ni dobila listka brcz lastne krivde. ^clczniška uprava naj v in- tercsn nc le Ijradstva, maryec tudi svojili sprcvodnikov ukrene, da se taki slučaji — za dancs omenjamo samo slučaj zadnje^a pondeljka na svetolucijski postaji, kjcr je ostala kaka dvajsetorica potnikov brcz list- ka — odpravijo. -i- OSEBNA DOHODNINA. Fi? nančno ravnatcljstvo za Primorsko v Trstu nam je doposlalo sledeči razglas: V svrho odmere dohodarine za davčno icto 1923 se pozivajo posestniki in upra? vitclji his. da vložijo tekom meseca no? vcmbra 1922 predpisanc hi.snc in stano? vanjske izkaze po stanju z dne 1. okto? bra 1922. Omcnjcni izkazi se morajo vlo? žiti izpolnjeni in podpisani za mesto Trst pri davčnih administracijah I. in II. v Trstu, Piazza Chiesa Mvangelica št. 2 oziroma Gorso Vittorio Emanuclc III, za drugc kraje pokrajine pa pri civilnih komisarjatih (daveni oddelek), ki so pri? stojni za dotični okraj. Tozadevne tisko? vine se dobijo brezplačno pri gori ome? njenih uradih. Kdor izkazov ne predloži ali pa predložitev zakasni, se kaznuje v smislu zakona. -!- PISMO IZ RUMUNIJB. Prijatclj našega lista, doma iz tolminskih liribov, sedaj uslužben v Rumunjii, nam pise: Srce me boli, ko se spomnim na naše ljub- ljene kraje, blaženo naše Primorje, kjer mi je tekla zibelka. Obžalujem svoje ubo- se brate-trpine, ki morajo toliko prestati in pretrpcti. Ni zadosti, da smo tcptani žc v jezikovnih stvareh, našim ljudein še do- move pozivajo ter jih v strah in bolezen pripravljajo. (Dopisnik misli na Krnske doKodkc. Op. ur.) Tudi tukajšnji Primorci prosimo iz dalnje Rramunije naše cenjene državne poslance, naj se ix)teffncjo in po- brijjajo v državiiem zboru za našo ubovro Ijudstvo, da ne bo trpelo takih jjrozot. Šc nekaj moram omeniti: ne vem kaj je vz- rdk, da mi že po tri metsecc ne dobiivarno nikakih pisem. Iz vseh držav prihajajo sa- mo iz naše baženc Italije nc. Zato prosi- mo slavno poštno raviiatcljstvo v Trstu, naj se ix)br'ura in preiskuje kje tiči vzroK. Časopise dobimo, a pisem ne. Naj bo za- dosti drugič kaj več. S spoštovanjem K, Kogoj. Goriške novice. It lia solskega Ista! Ljubezen in skrb za otroka je ena iz- med najbolj svetih sil, ki poganja človcško družbo k napredku. Oče in mati storita vse, da bi omogočila svojemti otroku člo- veka vrcdno življcnje. Dobro rarcjena so- la pa, ki ougovarja vsakokratnim dušcv- nim in gospodarskim razmeram in potre- bam ljudstva je najvažncjše sredstvo, ki Doma^a starišcm v prizadevanju, da bi da- li svojemu otroku prepotrebno orožje izo- brazbe in znanja. Trpljenje je spremljalo vedno sloven- sko mater in slovenskekra očeta, ko sta mislila na svoje^a otroka in na solo. V predvojnem času smo dosej^li Slovenci si- cer v pogledu šolstva zadovoljivo stanjc v bivši državi. Skrb starišcv se je za nmogo zmanjšala. Z največjo žilavostjo smo j| priborili srednjc in razne strokovne sole. Toda kolo z.^odovine sc jc zavrtelo in prf- šli smo v moderno, dcmokratično, civilizi- rano in svobodoljubno državo, ki jc Slo- vence oropala kljub vsem njenim najlcp- šim lastnostim skoro vscjra šolstva. Slovcnski oče danes neizmerno trpi. Materina solza spremlja hčerko in sina, ker jc v strahu, da zaostane otrok v du- ševnem razvoju. Slovcnski stariši občutijo zločin. ki jra izvajajo italijanskc vladc nad njimi in njihovimi otroci. Slabo je poskrbljeno z ljudskim šol- stvom po dcželi in v mestih, strokovnejra šolstva niinamo, ostalo nam jc nekoliko srcdnjckra šolstva v Idriji in v Tolminu, ki nc more zadostiti vsled oddaljenosti tell krajev in driiKih važnih vzrokov našim po- trcbam. Gorica, ki je bila prcd vojsko vslcd pritoka slovenskejia dijaštva živalina kot ¦mravljiščc, jc dancs prazna. V Gorici sc je prcd vojsko izobrazcvalo do 4000 tisoč slovcnskih otrok, do danes pa smo imeli Slovenci v Gorici vse^a skupaj dva razre- da na mestni ljudski šoli. To so kričeče razmerc! Sola jc za iz? obražen narod ravno tako važna kot vsak danji kruh. Goriški Slovenci smo do da- nes vzdihovali in jadikovali, protcstirali in rotili vlado, da naj nam otvori vse sole ki jih je zatvorila, toda do danes nismo v resnici napravili šc resnega koraka v tej zadevi. Šolsko vprašanje je za vsako na- rodno manjšino važno kulturno in obenem tfospodarsko vprašanje, ki zahteva, da se «:a z vso resnobo prouči in reši. Ob početku nove^a solskc^a leta, ki jc na šolskcm polju zabcleženo na (ioris- kem le z majlinim uspehom, pozivljamo drzavnc i)oslance in našo politično or^ani- zacijo, da posvetijo šolskemu vprasanju največjo pozornost. Najvcčja želja trpečili slovcnskih mater in očetov, najvcčja po- treba slovenskih otrok jc, da postane z le- tom 1923. Gorica spet žarišče in zbirali* ščc slovcnske mladine, ki si želi nabrati na ^imnaziji, realki, učitcljiščr.i ali strokov- nili šolah zakladc znanja in izobrazbe. Slovenski starisi pozor! Vpisovanjc otrok na mestni ljudski soli se bo vršilo 27. in 28. septembra 1922. od 9—12. ure. Stariši in oskrbniki so dolžni pri? glasiti svoje otroke, ker zapadejo dru? gače tozadevnim zakonom. Za vpis je potrebna oscbna knjižica (libretto personale), ki ga izdaja anagra? tični urad na županstvu, Via Mazzini 19. Vpisovanje se bo vršilo na sledečih prostorih: 1. za dečke: Via Cappuccini; Via della Croce (Šolski dom); Via G. Leopardi. 2. Za deklice: Via Mamcli (prej šolska ulica); Via Codelli. Vpisovanjc slovenskih otrok v I. II. in III. razred se bo vršilo za dečke v Via Croce in za deklice v Via Mameli. Dolžnost slovenskih starišev je, da vpišejo svoje otroke v te tri slovenske razrede! Naj ne bo slovenskcga očeta ali matere v Gorici ki bi vpisal svojega otroka v italijanski prvi, drugi ali tretji razred. + Glasbena sola Marija Kogoja v Gorici. S 1. oktobr.om se začne v Gorici vpisovanje v glasbeno šolo, ki ji bo stal na čelu komponist Marij Kogoj. Prcd? meti poduka bodo: klavir, solopetje, harmonija, kontrapunkt in kompozicija. V drugem semestru se bo podučevala zgodovina slovenske glasbe, ki je ob? vczna za vse slovcnske gojence. Učitelja na glasbeni soli bosta komponist Marij Kogoj in najboljši primorski pianist Srcčko Kumar. Vpisnina 10 lir, šolnina 40 lir na mesec. Poduk se bo vršil v prostorih Trgovskega doma II. nadstro? pje, kjcr se bo izvedlo tudi vpisovanje, in sicer med 10. in 13. uro od 1. oktobra dalje. '+ Ustanovni obeni zbor »Splošnegu ženskega društva« v Gorici se jc vršil v nedeljo 24. t. in. ob 10. uri zjutraj v dvora- ni »Trjrovskcjja doma«. S primernim na- krovorom (I. točka dncv. reda) na innogo- številno zbrano ženstvo jc «a. dr. Med- vešček-ova otvorila zborovanje. Naslikala je v par potczah nanien društva in povdar- jala, kolikcjja pomena je za našo deco in naš narod zavedno, delavno ženstvo, ki se nc ustraši ne truda, ne neprijetnosti ob de- lovanju za splošno korist »ker me ženskc smo tn, da donašamo človeštvu bla^osta- nje s blatfoliotno in trdno voljo in vztraj- nim delom! Naj se nobena ne iz^ovarja, da ni časa; dobra volja vse premorc in do- scžc.« — K dru.ui točki dnevneua reda jc prečitala kr. dr. Pod^ornik-ova društvena pravila, nakar sc je izvršila volitev pred- sednice in devetero odbornic. (III. točka dncv. reda.) Z ozirom nato, da se je La. dr. Mcdvešček-ova mno^o žrtvovala že kot predsednica »Pripravljalnesa odbora« spIošncKa žciiskckra drništva, je bila na predjo«: ^dč. Milice Kržcnove voljena z vzklikom. — Zavedajoč se sicer predsto- ječcsa truda je kra. Medvešček vendar ra- de volje sprejela ta odjrovorni poscl, da nadaljuje započeto delovanje s pomočjo odbornic, ki so bile na predlo«: ffdč. Milice Erzen enojrlasno izvoljene. V odbor so vo- Ijene sledcčc tfospe in krospodičnc: Černi- soj Pavla, Levpuščck Vika. Lukežič Kor- nclija, Makuc Eliza, Podjjornik Justina, Sivcc Helena, Vclikonja Marija, Žnideršič .losipina. Namestnice: Berbuč Jclica, Zora Mozetič, N. Pckran, Podsornik Štcfanija. V razsodisče so voljene: Eržen Milieu, Kačič Marica, Pazdera Ernesta, Podgor- nik Žtofanija. Pregledovalke račimov: ^dč. Kralj in Gizela Ferjančič-Belinjjcr. Pri IV. točki (Slučajnosti) se določi način nabi- ranja članarine, ki znaša mescčno za vsa- ko članico 1 L. Ustanovnice plačajo kot enkratni prispcvck 100 L. Otflasile so se slcdcče jjospe in jrospodične kot ustanov- nice; Fabjan N., Gorjup Julijana, Koren Pavla. Kačič Štcfanija, Leban Josipina, Lukežič Kornclija, Medvešček Milica, Sauniff Katarina, Tuma Marija, Ra. in tfdč. Podffornik Justina, Podjrornik Štcfanijs Žnideršič. Z željo, naj članice stojc odboru na strani in naj pridobe novoustajiovljene- mu društvu mnojro novih članic je zaklju- čila Ka. predsednica zk#royanje. Temclj »Splošnemn ženskemu dništvu« v Gorici je ])ostavljcn, treba je le zidati, da dozida- mo vsaj trdno podla^o naši bodoči gene- raeiji v vzffled in korist naši mladini. Iz- klcsati moramo iz naših zavednili žensk značajc, ki naj bodo ponos ne-le nascniu. tukaj teptanc1»« Ijudstvra — ki naj bodo evet naroda. 2ena je poklicana da obva- rujc in širi dobroto v svet; to zamorc do- scči le, ako je sama nposebljena požrtvo- valnost, zato kličem jrospem, naj s svojo dobro voljo in izkušnjami pomaj?ajo dvis:- niti našo mladež; mlajšim na, naj se opri- mcjo dcla kot skrbne čcbelicc, saj trud nc bo brczuspešen. Žclcti bi bilo, da se vpi- še v društvo tudi naše ženstvo iz dežele. — F. B. + Opozarjamo ponovno slovenslvc stariše v niestu in okolici, da je pričclo vpisovanje v Glasbeno solo dne 25. t. m. v Truovskem domu. Sprejmejo se učenci 7A\ klavir in j^osli; po možnosti tudi za dru- kra jrodala. Poučcvala se bo tudi teorija. Učnina jc določcna ua 25 L mcsečno. Rcd- ni pouk prične 1. oktobra t. 1. Da bo mo- .U'occ doseči UK(xlno razdelitcvr.ir, jc pripo- ročljivo, da se vsakdo z vpisovanjcm po- žuri. -f Pcvci in pevke, ne zamudite se pri- javtti v zbor Pcvske.ua in Rlasbenc.u'a dru- stva. Prijave sprejema vsak dan pevovo- dja v Trffovskem domu (Via Petrarca, zadnja vrata). -{- lalostna smrt. Prcd par dnevi se je zbralo v neki yrostilni pri pcvmskem mo- stu več mladih fantov. Ko so bili žc zelo razjcrcti so napravili stavo, kdo si ga upa vcč spiti. Ncki mladenič Kociancig je spi! 1 liter žganja. Postalo mil je slabo. Prijxi- ljali so jea o bolnišnico, kjcr je ix) kratkem času v velikih bolečinali umrl. Dopisi. SOLKAN. Kakor uujemo, je naše starešinstvo menda enoglasno odklonilo sodelovanje pri okraševanju ulic ob priliki slovesnega prenosa čudodelne »podobe svetogorske kraljice na Sv. Goro. Beležimo. PODGORA. Pred nekaj časom so se dijaki iz Barija mudili tudi pri nas v Podgori in po Kalva- riji. Ob tej priliki so si ogledali tudi naso porušeno cerkev sv. Jušta, ter na licu nie- sta zbrali v namen cerkve 22 lir. — Z nji- mi je bil tudi duhovnik, katerega ime nam je neznano. Podgorci srao tudi za ta-le dar izlctiiikoni hvaležni in jim kličemo: Bog Vam stotcro povrni! — Ccrkovnik. RENCE. V noči od pondcljka na torck smo imeli ])ri nas zopet obisk. Tokrat so nas obiskali tatovi. Vdrli so v občinsko in poštno blagajno. Iz prvc so odncsli okrog 500 lir, koliko iz druge, se ne ve. »PLANINA PRI VIPAVU. (Profi* izjava. Z ozirom na izjavo, katero je Štran? car Ivan, prejšnji župan na Planini pri? občil v štev. 38. »Goriške Straže«, izjav? ljam, da sem o resničnosti svojih besedi z dne 23. julija 1922 popolnoma prepri? čan. Župnik Maierhofcr. TOMAJ. V sosednih Utovljah se otvori lctos za utovsko katastralno občino nova šo? la, in sicer za prve 3 ali 4 letnike. Do se* daj so morali otroci hoditi v šolo v nad pol ure oddaljeni Tomaj. Navadno pa se otroci, ki imajo dalcč v šolo, malo nauče in po poti marsikaj slabega poče? njajo. Hudo je tudi v slaben vremenu in zimskcm mrazu. — V zavod eč. šol. se= ster prideta 2 novi sestri, učitcljici, do? mačinki (iz Primorske), kar so si neka? teri želili. Naj bo torcj enkrat konec skrivnim spletkam proti tem delavnim sestram in njih izvrstni šoli. — To pole* tje je začelo naše društvo resno delovati. En mesec se je pripravljalo na večjo pri? reditev z igro »Miklova Zola« in petjem vee društev. Čudno pa je bilo, da so ne? katerniki to poučno igro, ki je med ljud? stvom zbudila Iresno zanimanjc, med mladino pa navdušcnje, L*lcdali po stra? ni. Bilo jc celo proti igri nasprotstvo (v prilog plesu). Še bolj vzbuja začudcnje dejstvo, da komisarjat ne dovoli, ko je bilo skoro vse pripravljeno, prireditve pod prctvezo, da se morajo take prircdit? ve omejevati, zlasti ker je bila pred krat? kim vcselica v bližnjem Križu. V Toma? ju se kaj takega še ni zgodilo. JDRIJÄ. (Smrtna kosa.) Umrl je v Idriji dne 23. t. m. g. Ivan Tušar, posestnik in rudniški kontrolor v pokoju, 58 let star. Med sotrudniki v naših or«anizacijah je s tem nastala velika vrzel. Vinccncijeva družba v podporo revnih je izgubila predsednika, ljr.idska hranilnica In posojilnica marljivega uradnika, cerkev silno vestnega kliučarja, naša družba do- brega tovariša. Napravljal se je kakor vsak dan k sv. maši, ko ga je dopoldne za- dcla kap, vsled katere je šel popoldne po plačilo k Tistemu, katerega časti je bilo posvečeno celo življenje zvestega tretje- rednika. Bil je rnarljiv in zvest delavcc, kamor je posegel, in delal je do zadnjega dne. Dasi ni imel nobenih izrednili šol, je dosegel vsled svoje naravne darovitosti 9. činovni razred ter šel v pokoj kot rudniški kontrolor. Pa tndi kot vpokojenec ni po- znal počitka. ne med vojsko, ne po vojski. Veliko zaslug si jc pridobil, kcr je rcšil marsikak zgodovinski dogodek domače«a mesta pozabnosti. Kot rudniškenui kontro, lorju niu je bilo namrcč naročcno, cla pre- gleda nekoliko stare akte ter izbere zna- mcnitejšc, da se ohranijo. Trudapolneinu delr.i jc posvetil vse svojc rnoči. Napravil jc izpiske vseh količkaj važnih-listin. Pri tem si je nakopal živčno bolezen, ki jc pospe- šila njegovo snirt. Na podlagi njegovih natančnih izpiskov je mogoče zaslcdovatl zgodovino ldrije precej daleč nazaj. Po- kojni gospod kontrolor je tudi sam objavil v lctnili poročilih nv.izcjskega društva v Ljubljani nckaj črtic zlasti iz dobe, ko jc bila Idrija zasedena po Francozih. Ni pa sme! postaviti pod sad lastncga truda svo- jega iniena, ampak mil je bilo dovoljeno objaviti lc, ako se kot avtor zapiše »k, k. Bergdirektion in Idria.« Da je bil umrli *o- spotl Tušar tudi družini najboljši oče, pač niti omenjati ni treba. Pa je bil tudi vesel svoje družine, ko je videl, da sc tudi njego- vi otroci žrtvujejo v dosego istih ciljev, ki so bili njcinn vzor in vodilo življenja. —- Iskreno sožalje bla^i rodbini! Bog vzbudi Idriji šc mož po vzglcdu pokojnega gospo- da Iv. Tušarja! Slovenski otii PODHRDO. (Italijanska sola.) Siri se vest, da se ustanovi z novim šolskim letom pri nas v Podbrdu italijan- ska ljudska sola. Znana naredba določuje, da se mora v vsakem slučajci otvoriti ita- lijanska ljudska sola, ako se zanjo oglasi vsaj 15 otrok, V Podbrdu so samo trijc šolioobvezni otroci italiiianske odnosno furlanske narodnosti iri sicer dve dcklici, od ka'terih jc ena hčcrlka posta.ieiiačeluika gosp. Lega Curia in še en deček. Posta- jenačelnik g. Lega Curio se je najbolj trudil, da bi se otvorila italijanska sola. V ta namen je pozval k sebi vse železniča- rje - družinske očete in j)h vpraseval ko- liko šoloobveznih otrok imajo, kar si je potem vse zapisal. Obvestil jih je najprej, da bo s prihodnjihi šollislkiin lletoin ätaflijari- ska ljudska sola v Podbrdu in jim zapo- vedal, da morajo vpisati svojc otroke v to šolo, ker zgubijo drugače siužbo ali pa bodo prestavljeni v jr.ižno Italijo. Na po- doben način je nastopil tudi napram bed- nim vdovam bivših žclezničarjev. Stariši so nasproti postajcnačelniku povdarjali, da se njihovi otroci že v domači ljudski šoli poučujejo 3 tedcnske ure v italijan- ščlinii, 'toda matarin jeziik mora biti \wv\. Razume se, da je starišem zelo hudo; na cni strani bi jim bilo zelo težko, ako bi morali njihovi otroci hoditi v italijansko solo, na druffi strani pa bojazen za službo in kruli! Kljub uffovorom starišev je po- staljcinačelnilk zapisal vise solioolwezinc o- troke in je tudi sporočil najbrže na pri- stojno miesto »njihovo žclio« do i'talijanski Ijudislki šolle v Podbrdu. Na ta nasiileu na- čin je »Capo« dobil več kot 15 otrok. Ni- smo nevoščljivi trem italijanskim otro- kom, ako se hoče otvoriti zanje posebna ljudska sola, toda na državne stroške. NaljodilO'cncjse pa prote'stiramo, da izrab- lja državni uradnik svojo uradno oblast nasproti železničarjem, ki so od nje«:a službeno odvisni. Ako se bodo železniški uradniki na take načine trudili, da vstvar- jajo sovraštvo, nasprotstva in nezadovolj- nost med našim ljudstvom, potem bo red na železnici še mnojro slabši kot je že da- nes. Železniško ravnateljstvo pozivljamo, da tfosp. Lej^a Curio primerno pouči ter opozori na to, da je samo železniški urad- nik in ne šolski nadzornik ali pa agitator proti državljanom slovenske narodnosti. Pričakujemo tudi, da bo g. Lega Curio za svojo protizakonita dejanja dobil primerno nagrado. Merodajne činitelje, okrajni sol- ski v Tolminu, civ. komisarjat v Tolininr-i, gen. civ. kom. v Trstu in vicegeralni kom, v Qorici pa prosimo vljudno, toda odločno da preprečijo otvoritev italijanske ljudske so!le y Rodbrdu, ker je popolnoma inepo- trebna in bi ta sola radi nestrpnosti Roto- vih ljudi nasproti slovenskemu prebival- stvn ter predvsem železničarjem povzro- čila škodljiva nasprotstva in preganjanja. Drustva. + DRUŠTVO TOBAKARNARJEV naznanja tovarišem na deželi, da poseti prihodnje dni naše kraje izvršilni odbor osrednje zveze tobakarnarjev v Milanu. Namen obiska je velevažen, ker so vsa provincijalna društva in torej tudi gori? ško ujcdinjena v tej zvezi, ki zelo vspešs no zastopa koristi tobakarnarjev. Zvcza stopi s tem korakom prvikrat v stik z i^o? riškim društ\7om v svrho, da se na lieu mesta pouei o skrajno neznosnem stanju trafikantov na Primorskem, s kojimi raz* lični državni or^ani zelo poljubno po? stopajo. Goriško društvo namerava z odsekom iz Milana obravnavati vse za? deve, ki zahtcvajo odpomoei in tudi vsa zasebna vprašanja in pritožbe posamez? nih tovarišev in jih predati izvršilnemu odboru, kateremu bo potem mogoče, da jjh uspešno zastopa na pristojnem rnestu in izposluje potrcbne spremembe skun? ncga zakona o monopolih, ki ga namcra? va vlada ravno sedaj predelati. Napovc? dani sestanek se vrsi dne 8. oktobra t. 1. ob 10. uri v prostorih hotela »Treh kron« v Gorici in vabi društvo tem potom vse svoje člane in tudi tovariše, ki niso še vnisani, da se sestanka gotovo udclcže, ker je v njih zascbnem interesu. — Dru? štvo opozarja nadalje, da je njcgov dc* lokroii razte^njen tudi na sodnc okraje Trbiž, Idrija, Postojna, Ajdovšeina ka* kor tudi na Kras in Trst z okolico in I* stro. Ker v teh krajih še ne obstojajo provincijalna društva je zelo važno, da se od povsod snide jo v Gorici vsaj od? poslanci, da se dogovorijo o morebitni ustanovitvi dtuštev, kjer bi bila potrebna Na vsak način bi pa vsa ta društva na vsak naein bi pa vsa ta društva na celem Primorskem bila podrcjena Ljoriskemu društvu, ki se spremeni v pokrajinsko zvezo. Da bode pa^lruštvo pripravljeno na sprejem Rostov iz Milana in da sc vže poprej določi dnevni red, po kate? rem se bo shod vršil vabi društvo svoje okr. zastopnike po deželi, da se vze po* prej z^lasijo na skupnem pomenku pri društvencm tajništvu v Gorici, Via Ci* pressi St. 2 in sicer dne 1. oktobra t. 1. ob 4. uri popoldne. Za kraje, kjer društvo še iiima zastopnikov, ker še ni eJanov, se pr.iporoča, da tobakarnarji izberejo ka* ko zaupno osebo iz svoje srede in jo od? pošljejo na pome nek. Akad. fer. društvo »Adrijax na? znaja p. n. občinstvu, da se vrše ta teden so naslednja predavanja: 27. t. m. ob 20 uri v Mirnu o svetovnem in življcnjskem nazoru. Ista snov se predava 28. t. m. ob 20 uri v Štandrežu, 29. t. m. ob isti uri v Solkanu in 30. t. m. v Šempetru. Preda? vanja o narodnem gospodarstvu se vrše 27. t. m. ob 20 pri g. Mozetiču v Solkanu in 28. t. m. na Oslaviju. — Odbor. d ldrsko pri Kobaridu. Po žalostnih krnskih dogodkih in po 14?dnevnem de? ževnem vremenu, nas je naše neumorno »Bralno društvo« zopet razvedrilo in spravilo v dobro voljo. Prircdilo je dne 17. t. m. lepo veselico s petjem in igro »Marjana«. Veselica je moralno in gmot? no prav dobro uspela, za kar gre zahvala vsem požrtvovalnim mladcnkam in fan- torn v društvu, ter vsem bratskim so? sednim društvom, ki so nas posetila v obilnem številu. Zahvala gre tudi g. Iva? nu Uršiču list. 38., ki je dal društvu vsa? ki krat na razpolago svoj obširni prostor in vrt, g. Alojziju Miklavič hšt. 13, ter vsem drugim zavcdnino gospodarjem, ki so društvu pripomogli s potrebnim ma? terjalom za oder. Cisti dobiček se porabi za izpopolnitev toli potrebne drustvcne knjižniee, ki nam bo krajšala dolge zim? ske večere. »Bralno društvo«, nam je, v teku dveh let svojega obnovljenja, poda? lo že štiri uspele veselicc s petjem in i? grami. Želimo, da nas še nadalje vodi po tej poti, ter tako širi kulturo v naši vasi, in izobražuje našo mladino. — Vaščan. d Sv. Kriz na Vipavskem. To so se postavili v nedcljo naši igralci! V okus? no okrašeni dvorani so uprizorili »Našo kri«. Čudili smo se igralcem, povečini prvencem, ki so ncustrašeno in z dožive? tjem igrali težke vloge, ki zahtevajo celih moči. Borštnik, Jerica, Jaka, Rcnard so nas naravnost prescnetili. Tudi občin? stvo je vkljub nabiti dvorani in vipavski vročini z zanimanjem spremljalo krasne, pretresujoče prizore. Je pač videlo v njih svoje preteklo in sedanje trpljenje. Po? hvalno moramo omeniti pevski zbor »Izobraževalnega društva« iz Šturij, ki ga je burno aplavdiran vodil vrli diri? gent g. župnik Leban. Istotako zasluži popolno priznanje tamburaški zbor iz Dobravelj, ki jasno priča, kaj premore cnergija domaeih fantov. Pri prosti za? bavi so nas spravili v smeh razni smešni prizori, zlasti oni, ki so jih uprizorili fan? tje iz Plač. Ta krasno uspela prireditev nam je svedok, da na Vipavskem še ved? no živi in živahno polje naša kri. In tako je prav! Prosveta. p. »Klciverjev koledur 1923« vsem našim bralcem in prijateljem misijonov to- plo priporočamo. Kot druga leta se odliku- ie tudi letos vsled svoje lepe vsebine in slik. Posebno bi bralce znal zanimati čla- nek in slika o ziiarneniti t grofici Ledo- chowski, s tremi zamorskimi deklicami. — Cena lir 3.50. Pri naročbi 12 izvodov eden povrhr.i. p. »Misijonski koledctrcek za mladino 1923.« Oa priporočamo vsem starišem in katehetom najtopleje kot lepo in zdravo berilo za našo Ijjtibo deco. Njegovo branje in slikc uplivajo jako bla«odejno na mlada otroška srca, krepijo značajnost in ob- enern zabavajo. Cena 1 lira. Pri naročbi 6 izv. eden povrhu. Oba koledarčka se na- ročata pri Drnzbi sv. Petra Klaverja, Ljub- ljana, Miklošičeva cesta 3. Naj bi našla prav rnnogo prijatcljev misijonov, v cigar prid se prodajata. Ne priirkavajie na dv§ zvonova ali celo na cnegs! Na_s gla'sbemi okus zahteva za najpri- prostejšo in skromiuejšo gilasov-ivo meilo- dijo islkupino najmani tireh glasov. Dva glasova me inudita melodiji potrebnih iz- r/i'ciTjemb v uvrstilv« gilasoiv. Kcir je zvon eiKutno gla'sbilo z emim samim glasorn, je torej treba za pnitrlkavanje najmamj treh zvonov. To čutijo nezaivedoma itudi glas- beno ncuki pritrlkaivci. zato nadomeščajo trotji manjkajoöi zvom z udarjaiiijcm s ko- ¦som žeilcza po nadlkiriiJju enega dveh zvo- nov. To ra'vinanie je na tireba strogo> obso- jati, ker bijc v obraz glasbeiii lepoti ter äkoduje cerkvenemu gospodarstvu. Kakor 'Visalk glas ije ludi zvonov gilas sestavljcn Lz več deilnih (stranistkiih, alii- kvotnih) glasov. Docim ra lizvaiia nri gtlas- billiih potrebmo tresljainje ncposTedno sapa a!i drgailo (lok) a;li itolkalo. vrsi to pri zsvo- nii pcsredno- kembeilj s stresom ikrila in še lc ta stres kjiiila izvaja itresljanie gbvncga in vseh a'Mlovotniih glasiov. Jz itega isiledi u-ravilo: Kdor hoče izvalviti zvonu glas, mora udarltl ?;vcn le nn knln in sricer s kembljem .r.a dveh mcstih. kjer ssm bije. Druge poti ni. KälkoT se pa po godalu nc drgne is pa'lico, po- bobinu in bobnici ne itolče s tcilikaloni kuhiiniskega miožnarja, talkio se sme zvonu izvabljaiti glas le s kembljem. Toilčenje s kosom železa po nadkrillju je torej oiisto lizgrešena piot. Pred vsem nc more niibče na o>ko zadcti mesta, kjer ima sedež ta ali oni alliikvotm glas. Tega je itežlko poiskaiti celo z zivenulJO; kateiri sami se mavadmo oglaša li/kratu vec aliikvotnih glasov. Naravnost nemožno pa je -to, če kdoi istooasuo toiče po kriilu s kembljjem, Jko ui sedcz ailiikviotnih glasov vedaio na istem mestu. Ti glais-oivi pa tudi ntrso udarni glasovi kot je knilni glas. am* palk v zraku tresljajočj nežini gllasovi, ka- teriih ne zasdiši nevešče uho niti 'v bliziin- ikam lli da bi jih bilo slišati v daljavo. Prj- trkavec po nadkrilju se torej /vaira, ce wi- sh, da izivahlja zivonu Ikalk aliikvotiui glas: on sliiši le brezzivočni itrasik koiviue ob «ko- vinoi. Tega 'tresika pia glasba me pmiznava za glas in zato ne more ta itrasik nadiome- ščati g)lasu trctjega zvonu. Udarjanje z železom po niadlkmitju Pa ne Ikvari le histvenega sivojsitiva prit'rka- vanja, t. j. gilasbeme lepote, ampak z.vonü tudi šikoduie. Udarci z žclcziom pusčajo na zvtwiü udrtine, bunlkc. ki paoijo livno lepoto zvo- novo, ali kair je hujše: zjvcm tudi ubijdo- Takih silučajev je žal premnogo v ikra'jih- ikjer je biivsa aivstro-ogirßfka ivojna upraya pobrala vecino zvonoiv iz zvonikov. k)er se zdaj onitrkava ma dva ali celio na e*> zivon. Ni doilgo tega. (kar m« lie pisal ne^1 g. župnilk iz idirijske okolice, da so mU fairtje ubiili s pritrkaivaniem cdini z.vO'H- Kalkoito? Pred vsem ye tireba vedetii. da jc zivon najdebelejši ma Ikrilu, katcirega debd'Osj' znaša priblližino 1/M dolgosti premera Po(1 krilom. Nad krilom se zvon polagoni'1 iainjša do sirede navpične osii, kjer doseže ll;i debelosti Ikrilia »tar jo ohram v ce*!i L°* •renji poloivioi. Kalko ye ftorei mogoče, ^a bi zivon prenašal na tretjinski debelosi' olkri'lja tako nioane udarce Ikiot na kriilu- Kaj je torej naraiviicijše tko-t da se V2\^° zivomovo nadkriilje razkolje. Zatio pripoi'0' čajo mujno zvonoölovci lin zvonairiii, "a! (kcmbe/lj vedmo bije po najdebelejši plaf11 krila, ker se sicer zvom pravi lahko ubÜe' Pa tudi čc bi te ncvairnoisti me bilo, je ti'c' ba poimisiiti, da dajejo praivilni uda^1" Ikemblja na dveh nasprotnih mesdh kr^ avonu posebno ismor trcsljanja micgovj'1 plasti. Ta smer se pa z udarci po nacilkriilJ11 is silo prekiinja. Ti udairci povzročaio 'trc^' ljamije v »nasprotmi isniari in nic čudnega m- ce nastamc v dkriilju razpioka tarn, kjer tr' čijo tresljaji liaspratnih/ smeri drug ° drugega. Zvon motna ro>maiti nazaj v, W0' narno in cerlk»vcna oboina si oladša n]ošn)° za inekaj tisočakov. To so dobiok'i Pr''tr' kavainja ma dva zvonova. Zatoreij pozor! Pritrlkava naj se fie "a tri ali več zvonov in siicer s /kemblji p°, nasprotnih divch mesitih kriila. kjer W" zvon sam. Iv. M^, Darovi. Za Slov. sirotišče: Župnijci Lcdinč pri Idriji 75 L. Na svatbi velec. g. dr. Vladimir* Orla in velcc. gospicc Alme Dugulin &' brali 10(> L (Toliko tudi za Šolsko ^ štvo v Trstu). N. N. 25 L. KAR JE RES JE RES! Testenine »Pekatete« kaikoršne se i2^ lugejo v zadnjem času, so tako dkusne L'. tečne, da se jih splošno bvali. Gospodi11 zahtevajte »jäh pri trgovcih. Županstvo obeinc Šturje pri Ajdov^-1' proda NA JAVNI DRAŽBI približno 2000 hrastov vporabnih cklflr>lv za stavbenc svrhc, deloma za kurjavf približni izmeri 1000m' . , Dražba se vrši dne 3. oktobra t. I- {\. 10. uri na lieu mesta to je v gozdu »S^ nik«. — Dražbeni nogoji so do ^nClj dražbe na vpoglcd med uradnimi u/ ^c v občinskem uradü. — Župan: F^lfl Rcpič. j POZOR! Srebrne krone, goldinarje in vse ^ go srebro in zlato plačam po najvišjiH * nah. Naznanjam slav. občinstvu, da WK v zalogi najnovejše mere za mleko, ^'l\r most, žganje iz najboljše tovarne KlostL neuburg po zmcrnih cenah. JAKOB ŠULIGOJ, urar in zlaiar Oorica, nl. Carducci 19.____^ -f SEJMI. Županstvo Spodni:-\ \ drija naznanja, da se vrši drugi red": . vinski semenj za vso živhio sploh 2. } tobra 1922. — '/Mpimsivo Idrija lv-1''^ nja, da sc bodo v Idriji vršili redni scj^ na sledeče dncve: na Velikonočno sr^ kramarski sejem, dne 16. maja krafl|Jf ski in živinski sejem, dne 15. okto kramarski in živinski sejem, dne 5. "!!" decembra kramarska sejma.