Četo LXXI, IL
OrednMro - oprav« L)ubt|an«,
Kopitarjeva 8. Teleton 4001 - 4004
MemCn« naročnina 18 Ur, n Inozemstvo 31-50 IU.
fut mS.' Ljubljana 10,450 M naročnino ln 10.549 za lnurata
PreT« - cenrti - prezžo L 0.80
&VENEC
OKTOBER 1943
10
NEDELJA
■a
(n 24 Stunden 107 Bomber abgeschossen
Bolschewistische Angriffe in erbitferten Kampfen abgevviesen Raumung des Kuban-Briickenkcpfes unbehindert votlendet — Schwere Verluste der Sowjets bei den achtmonatigen
Kampfen
Važen posvet pri Fiihrerjiu
V sredo in četrtek so se sestali v vrhovnem poveljstvu nemški politični, gospodarski in vojaški voditelji
FUhrerhauptqnartler: l)as der .Wehrmacht glbt bo-
Ans dem
Oberkomiuando kannti
Am mittleren D n e p r , an der Pri-p J e t m U 11 d u n g, sBdllch O o m e 1 und westllch Sinolensk wurden ln crlhctlcr-ten Kunipfeii feindliche Angriffe abgcnlc-sen. Am mittleren I) n c p r wurde Im Ge. gcuangrlff ein SowJctrcglnient vernlchtet.
Siidivestlleh V e 11 k I j e Luki dauern schvcrcn Kliinpfo an, Von belden Selten wurdcn neue Krlirte zugcfiihrt und elnge. sctz. In Siidltallen setztc der Kelnd Im Mit. telabschnltt selne hertlge ortllche Anirrlffe fort. w8hrcnd von der Ubrlgen Front nur lehliaft Artlllerle. und AufklHrungstlitlg-kelt gemeldet wlrd.
Deutsche Jiiger schossen Im s B d (t r 1 e-chlschen Itaum 1! feindliche Flugzeuge sb.
Ein Ton Zerstlircrn geslehcrte brltlseher Krcuzerverband grlff ln den Morgenstunden des 7. II. In der A e g a c I s ein ktclnca dcutsches Gelclt mehrmals an. Elnlge In Brand gescbossene klelnere Transportfahr-zenge musstcn von Ihrcn Besatzungen ver-lasscn werden. Die brltlschen Schlffe eriif. fneten daraufhln erneut das Feuer auf die lm Wasser schwlmmenden und In Schlaucli-booten trelhendcn dentsclieu Soldaten. Zwel der brltlselien Krcuzer »urdcn, wle berelts gemeldet, bclm Ablaufen durch Bomben-treffer deutscher Sturzkampfflugzcuge sclnver beschaedlgt.
Von der Bordflak dentscher Ilandels-schlffe wurden bel der Insel C o s filnf brl-tlselie Bomber abgeschossen.
Starke nordamerlkanlBche Fllegerver-Mnde drangen am gestrtgen Tage in die Deutsche Bueht ein und grlffen Bremen an. Im Verlaufe erbltterten I.uft-kltmpfe und durch Flakartlllerle wurden 48 feindliche Flugzeuge, mclst vlermotorlge Bomber, ahgcscliossen.
In der vcrgnngencn Naclit grlffen brl-tlsche Bombervcrhfinde ernent Bremen nnd II a n n o t e r. an. Dabel pri 111 beson. ders die Stadt llannover betrHclitllelie SchHden. Luftvertcldlgungskriirte brachten 35 Bomber zum Absturz.
Zusammen mit 7 fiher den hesetzten Westeebleten und liber dem Atlantik abgcschosscnen Flugzeugen Terloren die Brlten und Nordamerlkaner Innerhalb der letzten 24 Stunden 107, mclst vlcrmotorlge Flugzeuge.
Der Oberkommando der Wehrmaeht glht wclterhln hekannt:
Im Zugo der Zurtlcknahme der Ostfront lat auch der vorgcuchohcne Kuhan-Brtlckenkopf gerUumt worden.
In der Naclit zum 8. 10. vcrllessrn die letzten deutschen Nachhuten, nnchdcm sle nocli von 40 angrelfenden felndllchen Pan-zern, 24 ahgeschosson hatten, die Ta man-II a 1 h I n s e 1 und tibernuerten, vom Felnde ungehlndert, die Strasso von K e r t s c h. Damlt liat die am 13. >. bcfclilsgemKsa lic. gonnene RKumung des Kuhan-IIrUckcnkop-fes nach Itilckftllirung aller Truppen und VorrKto auf die Krim lhr Ende gefunden.
Deutsche nnd rumlinlsche Truppen un. ter dem Oherbefebl des Gcnoralfclrimar. schalls von Klelst und unter der Fiihrung des Generals der Plonlcre Jaenecke liaben dort unter Rclivlerlgstcn Kampfverliiiltnls. sen ln den letzten Monaten alle felndllchen Grossangrlffe blutlg nhgescltlngeii. Infante. rle. Gcblrgsjiiger und Plonlere haben sieh In dlesen sehneren Kiimpfen In hervor-ragendem Zusainmennlrken mit anderen Wnffen besonders bevviihrt,
Die unter Befelil des Generallentnants Angersteln stehenden VerliUndo der deut. schen Luftwaffc haben an den erfolgrelehen AhHchrklimpfen des Heeres und an der relhungRlnsen Rilekflihrung griissten Antell. Transportverhlinde liaben sieh bel der Ver. snrgung und aptiteren Ziiriieknahme der Truppen erneut ausgezelchnet. In treuer 3Vnffcnl>riiderschaft kiimpftcn Verbiinde der rumiiiilschcn Luftnaffe unter dem General Gheorghlu an der Selte Ihren deutschen Kameraden, Verbiinde der Krleg^marlne un. ! ter der Fiihrunc des Vlzeadmlrals Kleše, j rltzkv fUlirten zusammen mit Plonleren des ' Ileeres ille geregelte Vcrsorgung des Ku. bnn-Brilrkenkopfes durch nnd haben slcli lilchel, wle bel der Raumung. rubmvoll be. Mfilirt.
Lelchte dentsehe SeestreltkrSfte aleher. ten In stlindlger Klnsatzbercltsehaft die KU. sten dcs Brllckenknpfes und wchrlen zahl. relehe von Sce her nnternommene Angriffe der SowJcts ab.
In den harten Kiimpfen, die vom 1. t. 1943 bli) zur vollendeten ltuiimurtg an der Front des Kuhan.Brilekenkopfes gcflilirt wnrden, verlor der Feind Insgesamt 14.021 Gefangene, 1.045 Panzer, 291 Oeschiitzp. 2.281 Flugzenge und zahlrelche lelchte und schvvcre Infanterlcwaffen. Selne hlutlgcn Verluste betrugen melir als 355.010 Mano.
Berlin. 8. oktobra. V sredo so se v Ber- I llnu zbrali na sestanek pokrajinski vodje, ' okrožni vodje ln glavni strankini organi. zator.lt, da bi se pogovorili o uporabi vseli razpoložljivih sil za dosego velikih vojnih ciljev. Zborovnnja so se udeležili tudi minister za oborožitev Speer, maršal M 11 e h, veliki admiral 1) il n I 11, načelnik povelj, stva SA Schepmann, vodja delovne fronte Ley lu notranji minister Himni I e r.
V četrtek so ae vsi udeleženci zhorova. nja scšll t Hitlerjevem glavnem stanu. Vodja Je Imel pri tej priliki govor, v ka. terein je podal točno sliko o dosedanjem potekn vojne In o sedanjem političnem In vojaškem položaju v Evropi. Med drugim je Izjavil, da Je sedanje stanje takšno, da Je treba vse razpoložljive sile vprečl v voj. nI napor In brezpogojno doseči cilje, katere si Jc nemško vodstvo zastavilo, i Posebno Jo treba napeti vse tile, da ae prebrodijo težave zaradi sedanjih strahoval. nlh letalskih napadov. Utrditi Je treba pre. pričanje, da nemški narod no ho nikoli do. živel poloma, pač pa največjo zmago v svoji zgodovini zaradi svoje vztrajnosti, odločnosti, Imrheiiostl In udarnosti. Zmerom mora vsak Nemec vedeti, da Je treba stopati le naprej, nikdar pa koraka nazaj. >M I bo. m o vselej In povsod udarili, do. kler ne liomo zmagali. Nikoli ne bomo omahovnll, ker nas preve. iva trdno upanje, da se bo vojnn končala z našo zmago.« I Minister Speer je nnlo poročat o »e. 'danjcui stanju v vojni Industriji In stanju j oboroževalne stroke. Povedal Je, da je bilo |veliko storlenega za kakovostno In količin, sko Izboljšanje nemške oborožitve.
Letalski maršal M I I e h je govoril o stanju nemškega letalstva, kl nepretrgoma napreduje In se Izboljšuje. Povedal je, da so bile dane v Izdelavo nove vrste nočnih
lovcev ln bombnikov. Nemško letalstfo je zmetalo v enem letu na nasprotnikove voj. ne cilje 35 milijonov kg bomb. Doslej je zbilo v vojni (1 000 sovražnikovih letal In Jo z bombami potopilo za ( milijonov ton sovražnikovega hrodovja, poškodovalo pa gn Je za U.9 mlllJ. ton. Nemško letalstvo Je mečno In s polnim zaupanjem *n aamuza. vestjo gleda v bodočnost In i zmagovito voljo čakn na nove naloge In note zmage. Posebno pozornost poaveča poveljstvo le. talstva hudim letalskim napadom na nemško zaledje In stalno Izboljšuje obrambo mest In Industrijskih področij.
Veliki admiral D 5 n I t z je podal poro. čilo o stanju nemške mornarice. Posebno skrb posveča poveljstvo osebju podmornic. Podmornice so zelo važen element v vojni In zaznamujejo doslej velikanske uspehe. Nemška znanost Je lilla atalno na delu ln Je vselej Izumila nova sredstva, da Je dala podmornicam nuvo orožje tn nove Instru. mente. Dftnltz Je dal zagotovilo, da se bodo podmornice z novim orožjem In novimi srrdstvl zopet vrgle na sovražnika. Zopet bo nastopil čas velikih preae. n« č e n j.
Načelnik povelJst»a 8A Schepmann In notranji minister H I m m 1 e r sta sovo. rila n morali civilnega prebivalstva ln trd nnstl nemškega notranjega bojišča. Minister lllmmler Je posebno pohvalil pogumno ve. denje prebivalstva oh vseh številnih atraho. valnlh sovražnikovih letalskih napadih. Nemški narod Je ohranil vojni duh ne. omajan.
Voditelj delovne fronte dr. I.ey Je govoril 0 načrtih za rešitev stanovanjskega vprašanja. Obrazložil Je načrte za graditev naselij v obliki kolonij Izven območja stal. nlh letalskih napadov. Pokrajinski vodje bodo v avojstvu komisarjev za stanovanjska vprašanja Izvajali takoj vse načrte, kl sn bili odobreni In jih povsod že uresničujejo.
Sovjetski očitki zahodnim zaveznikom
V 24 urah sestreljenih 107 bombnikov
Boljševiški napadi v zagrizenih bojih odbiti — Kubanjsko mostišče neovirano izpraznjeno — Velike sovjetske izgube v osemmesečnih bojih
Iz Fflhrerjcvega glavnega stana, 8. okt. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil objavlja: Na srednjem Dnjepru, ob Izlivu Prlpjeta, južno od Gomela In zahodno od Smolenska so bili v ogorčenih bojih zavrnjeni sovražnikovi napadi. Na srednjem Dnjepru je bil v protinapadu uničen sovjetski polk.
Jugozahodno od Velikih Tankov trajajo še težki boji. Obe strani dovažata ln (tavljata v boj nove sile.
V	Južni Italiji nadaljuje sovražnik na srednjem odseku s svojimi silovitimi krajevnimi napadi. Z ostalega bojišča pa se Javlja le ilvahno delovanje topništva in oglednih oddelkov.
Na Južno-grškem prostora so nem-Ikl lovci sestrelili 12 sovražnih letal.
Na Egejskem morju Jc v jutranjih urah 7. oktobra neka skupina angleških kri-žark, katero so varovali rušilcl, ponovno napadla nek manjši nemški konvoj. Posadke nekaterih manjših prevoznih ladij so le-te morale zapustiti, ker so pričele goreti zaradi zadetkov. Angleške ladje so nato ponovno pričele streljati na nemške vojake, kl so plavali v morju ali so bili v gumijastih čolnih. Nemška strmoglava letala so, kakor Je bilo že objavljeno, težko poškodovala dve angleški križarki.	,
Protiletalska obramba nemških trgovskih ladij Je pri otoku Kosu sestrelila pet angleških bombnikov.
Močne severoameriške sile so včeraj prodrle v Nemški zaliv ln napadle Bremen. Med ogorčenimi zračnimi boji ln močno protiletalsko obrambo Je bilo sestreljenih 48 sovražnih letal, večinoma štirl-motornlh bombnikov.
Angleško letalstvo Je napadlo v prete. kil noči ponovno Bremen in II a n o v e r. Predvsem v mestu II a n o v r u Jc nastaln pomembna škoda. V zračnih bojlli Jo bilo sestreljenih 35 bombnikov.
Skupna s sedmimi letali, kl so bila se. strcljcna nad zasedenim zahodnim ozemljem In nad Antlantlkom, so Angleži In Sevcro.Amerlkanel Izgubili v zadnjih 24. urali 107 večinoma štlrlmotornlh letni.
Vrhovno poveljstvo oboroženih sli do. datno objavlja:
Radi skrajšanja vzhodnega bojišča, kl Je v teku, Jc bilo sedaj tudi Izpraznjeno v ospredju stoječo kubanjsko mostl. i č e.
V	noči nn 9. oktober so poslednjo nem. like zaščltnlce po sestrelitvi 24 od 40 napa. dajočih sovražnih oklepnikov, zapustile Ta. m a 11 s k I polotok In neovirane od tavražnlka prekoračile Korško ožino.
Tako se je končala le IS. septembra točno po poveljih pričeta Izpraznitev kubanjske. ga mostišča. In so bile vse čete ln zaloge prepeljane na Krim.
Nemške ln rtimunske čete so tn pod vrhovnim poveljstvom general.feldmaršala von Klclsta In pod vodstvom pionirskega generala JaencckeJa v poslednjih mesecih pod najtežjimi pogoji krvavo odbijale vso velike sovražne napade. Planinski lovci In pionirji so se v teh težkih liojlli v odllč. nem sodelovanju z ostalim orožjem posebno Izkazali.
Oddelki nemškega letalstva pod vodstvom general-porornika Angcrsteina so si priborili največji delež na nspešnih obrambnih bojih vojske in na nemotenem povlačevanjn. Transportna letata so sc ponovno izkazala pri oskrbovanju in kasnejšemu povlačevnnju čet. V zvestem bratstvu v orožja so sc oddelki romunskega letalstva pod vodstvom generala Ghcor-ghiuja borili na straai nemških tovarišev. Oddelki vojne mornariec pod vodstvom vice-ndmirala Kiescritzkvja so skupno s pionirji su-hozemske vojske vodili redno oskrbo kubanj-skegu mostišča in so se pri teai, kakor tudi pri izpraznitvi, slavno Izkazali.
Lahke ucuiške pomorske sile ao bile varovale v stanju stalne pripravljeaosti ohnle mo-tsišea in so bile zavrnile številne sovjetske napade z morja,
V težkih bojih, kl so bili od 1.4 februarja 1943 do popolnomn izvedene izpraznitve na bojišču kubanskega mostišdča, jc izgubil sovražnik skupao 14026 ujetnikov, 1.045 oklepnikov, 291 topov, 2.2SJ letal in številno lahko in težko pehotno orožje. Njegove krvave izgube pa znašajo več ko 135.000 mož.
Kratke vesti
Angleška letala spet padla na turško ozemlje. Med- boji za otok Kos so zadnje dni spet treščila angleška letala na turško ozemlje, nli pa so tam zasilno pristala. Posadke so bilo internirane. Zadnje dni so našli na turškem ozemlju skupno deset angleških letal.
Ameriška bolnišnica na petrolej-skem ozemlju. Severnoameriška vlada je sklenila ustanoviti ameriško bolnišnico v Bagdadu. Amerikanci rečejo »bolnišnica«, mislijo pa na petrolej.
Pomanjkanje kuriva v Sovjetski Rusiji. Ker dosedanji ruski komisar za gozdove Sergej ni mogel pripraviti dovolj lesa za gorivo v nadomestilo za primanjkujoči premog, jc bil odstavljen, na njegovo luesto pa je bil imenovan Saltikov.
-kg- Stockholm, 9. okt. V uvod za svojo zahteve na bogataško-sovjetskih posvetih v Moskvi, se Sovjeti spretno poslužujejo ameriških agencij in angleških levičarskih časnikarjev. Ko so v Ameriki prvič objavili načrte za sovjetsko ekspanzionistično politiko, je zadela tudi moskovskega dopisnika angleškega lista »Ne\vs Chronirlet čast, objaviti nekaj sovjetskih mnenj o bogataših, ki niso ravno laskava. Njihov namen je, čim bolj vplivati na angleške in ameriške zastopnike, šo preden bodo stopili v Krc-melj.
Angleški časnikar povzema nekaj sovjetskih misli o političnih in vojaških vprašanjih, pri čemer stopa v ospredje drugo bojišče. Sovjeti zelo omalovažujejo angleškoameriško bojišče v južni Italiji. Takole pravi dopisnik: »Če tii mi vezali v Italiji 60 ali -70 nemških divizij, bi bilo morda drugače. Pri sedanjem stanju pa Sovjeti te boje sploh ignorirajo. Oni so bolj nezadovoljni, kakor kdaj koli, ker še ni ustanovljeno drugo
Iiojišfo v Franciji.« Noben Rus ne ver-1 jame, da bi zahodni zavezniki res ne mogli ustanoviti drugega bojišča.
Sovjeti pravijo, da smo opustili to bojišče, ker bi mi Angleži radi zelo poceni vodili to vojno in ker raje čakamo in smo na varnem, čeprav to pomeni žrtvovanje številnih človeških življenj na sovjetski strani. Nihče noče delati primer o krvavih žrtvah, toda tako pravijo Sovjeti, drugo bojišče bi bilo lahko ustanovljeno, če bi bili zahodni zavezniki pripravljeni zgubiti milijon mož... Tako pa noben angleški uspeh v sovjetski Rusiji ni deležen posebno pozornosti. Sovjel-ki listi lo v nekaj vrslaii poročajo o bojih .). in 8. armade in so z njinanj-šimi napisi prinesli poročilo o zavzetiu Neaplja. Z ozirom na stališče Anglije do Poljske, Balkana in Italije, Sovjeti tudi z nezaupanjem gledajo na Angleže (Kar jc gotovo velika sovjetska nehvaležnost, saj je Anglija do skrajnosti pripravljena v tem pogledu Sovjetom ugoditi ter jim žrtvovali svoje majlme zaveznike).
Razkrinkani
Včeraj je naš list na tem mestu objavil dva dokumenta iz zadnje številko »Slovenskega poročevalca«. Vodstvo Osvobodilne fronte jo tako poskrbelo našemu javnemu mnenju ia senzacijo, siccr žalostno, ki je ludi najbolj črnogledi opazovalci niso pričakovali. lt:tz-krinkale so se tnko ugotovit* e, ki je kar samo vsiljujejo pod pero:
1.	Pokojni ilr. Anton Brecelj Je bil nad (Ivo leti član trliovnega plenuma Osvobodilne (rotite, ki ni samo vodil vsega partizanskega delovanja, ampak Kit tudi kontroliral. Poleg njega je sedel v istem plentimu inž. Dušan Seincc;
2.	oba gospoda sla morala dopustiti, da jo v okviru tIK komunizem na naši slovenski zemlji uprizarjal tako strahotne revolucionarne pohode, kakor jih no pomni slovenska zgodovina; njun odnos do komunizma je moral biti ves čas tako suženjski, da pošilja inž. Dušan Sernec še v svojem posmrtnem spominskem članku svojemu tovarišu na drugI svet pozdrave v znamenju srpa in kladiva;
3.	iz njunih krogov se jc med enim delom našega javnega mnenja širila propaganda. da 01'' ni izrazita in izključno komunistična organizarija. ampak da imajo v njej veliko besedo tudi drugo skupine: ic jo tem krogom kilo predočil odgovornost za v>c grozote in umore nedolžnih ljudi, duhovnikov in otrok, tedaj sn ali molčali ali pn si morali pomagati z lažjo, dt OK kot taka za komunistična grozodejstva ne moro hiti odgovorna, ker tla lo počno neodgovorni ljudje. Ti »neodgovorni« ljudje sn počenjali lo nad dtp leti in olin gospoda in njuni sodelavci v plentimu v znak protesta niso odložili svojih mesl;
t. ii teh krogov se je tudi pogosto širilo naziranje. da so listi kriti komunističnih grozodejstev, ki niso marali z zločinci sodelovati, ne pa tisli, ki tli' zagovarjajo in na ta način skušajo onii-Ijevati grozote komunistične revolucije, t pliv nlioh gospodov v vrhovnem plentimu pa dokazuje, kakšna je pomembnost in upliv tistih, ki sedejo s komunisti za isto mizo;
5. dosedaj insliltirijn vrhovnega ple-nnma Osvobodilne Ironle ni bila znana. Komunistično glasilo je postavilo v ospredje mota. ki sta imela svoj ugled v našem javnem mnenju, pa je ta v. daj nenadoma zatarel v tolikšnem rdečem plamenu. Vsakdo se ho sedaj upravičeno vprašal, kdo je še moral hiti tisli. ki so ic hodil hladit na seje plcnuma nu 3rt bajte inž. Dušana Serneca;
Skušnja * obema objavljenima dokumentoma pa bodi. nain vsein resen opomin, da ne verjamemo — pa res prav nič ne verjamemo — tistim, ki trde, da so idoliri verniki«, pa pri tem zagovarjajo zločinsko početje, nli pa skušajo oiniljevnti njegove pogubne posledice. Prav tako pa nas skušnja obeli gospodov uči, da ne smemo bili lahkoverni, kn upravičeno sodimo in presojamo razne mole, niih stališče in vpliv pri organi-zariji podtalnih komunističnih ustanov. Naj ho enkrat konec raznih >«ai to ni mogoče, saj to je izključeno, saj to jo icudar poštenjak, itd.«.
Smrtna obsodba nad Evropo
Stockholm. 9. okt. DNB. »Dagsposten« piše v nekem uvodniku o bodoči zavezniški konferenci v Moskvi, tla skušajo Sovjeti sedaj očividno izvesti in doseči tisfo, kar je svoj čas preprečil Hitler, ko je Molotov novembra ltMO po Stalinovem naročilu obiskal Berlin in skušal doseči nemško privolitev, da bi postala vsa vzhodna Evropa od Egejskega morja do Severnega Atlantika ruska interesna sfera. Zavezniki bodo verjetno pristali na ruske zahteve in s tem dovolili, da se razširi rusko vplivno področje daleč v Srednjo Evropo. Moskovska konferenca bo tnko pomenila smrtno obsodbo nad velikim delom, morda celo nad večino
Evrope. Druge fronte pa Rusija verjetno ne l>o dosegla. V Londonu in \Vashing-tonu so mnenja, da Sovjeti zahtevajo mnogo preveč, ko hočejo, naj Anglija in Amerika z izročitvijo vzhodne Evropo okrepita rusko moč, poleg tega pa še žrtvujeta milijone svoje najboljše moške mladine. Izvajanja tega švedskega lista so zelo značilna, ker zopet potrjujejo, kakšno je polilično ozadje, za katerim so bo odigravala nionkovska konferenca. Praktičnega pomena pa ta konferenca navzlic svojim teoretskim sklepom ne bo mogla imeti, 1<er se bodočnost Evrope ne bo odločala pri [»govorili v Moskvi, ampak na bojiščih.
107 VELIVOLI NEMICI PERDUTI IN 24 0RE
Dal Quartler generale del Ftllirer, i nt- I tobre 1943. II Comando Suprcmo tedesco co- t munlea:
Sul medlo DJeper, alle focl del Prlpjet, a sud dl GomcI ed ad ovest dl Smolcnsk sono stati rcsplnll attacchi nemlcl In accanltl comhattlmentl. Sul medlo Dnjeper In con. tratlacco fu annlentato un rcgflmento so. vlctieo.
A sudovest dl Vilki Luki prosegnono violenti combattimenti. Da amho le partl sono state condotte cd Impegnate nuove forze.
In Italla merldlonale II nemico nel medlo settore ha prosegulto I suol violenti attacchi locall menlre dal rlmnnente fronte si segnala soitanto vlvace nttlvltft dl artl-gllerla c dl repartl csplnratlvl.
I caccla tcdeschl In Grecla merldlonale hanno nbbattuto 12 velivoli nemlcl.
Un reparto (11 Incrociatori lnglesl seor-tato da cacclatorpedlnlcrl nelle nre mattu. tlne del 7 ottohre nel Mar Egco ha rlpctuta. mento attaccato un piccolo cnnvogllo tedesco. Alcuno plccolc unltA da trasporto ln-eendlate devetero cssere ahhandonnte dal loro eaulpagglo. Le na vi lnglesl succcssl-vamente dl nuovo aprlrono II fuoeo contro I sotdatl tcdeschl sla natantl ncU'acqun otentstl dl snlvarsl In navlecllc dl gemmn. Due gravemenlc dannegglatl da eolpl dl bomba plazzatl da vellvull acrosllurantl tcdeschl.
L'artlgllerla controaerca del navlgllo mercantlle tedesco presso l lsola dl Cos ha ahhattuto 5 bombardieri lnglesl. Furtl repartl aerei nordnmerlcnnl si lanel. rono lerl durante II glurno sino al Sino tedesco cd attaccaronn llreitia. In accanltl coinhnttlmeiitl aerei e per merilo ril artl-gllerla controacrra sono stati abbattuti 48 velivoli nemlcl. per lo plu quadrlinotorl.
La notte seorsa repartl dl bombardieri lnglesl iiuovamente hanno attaccato Brema o llannover. All-ocaslone speclalmcnte la cltta dl Haunovcr ha sublto notevoli dannl. La difesa controacrea ha ahhattuto 35 bombardieri.
Compresl 1 7 velivoli abbattuti nel clik'-) del terrltorl occupatl occldentall o sull At-lantlco gPInglcsl ed I Nordnmcrlcanl entro le ultime 21 ore linnno perduto 107 velivoli, per lo plu quadrlmotorl.
II Comando Suprcmo comnnlca oltreclft: Durante lo azlonl dl rlmossa del fronte ortrntnle č stata sgomherata tnclie 1'avan-zata testa dt ponte dl Kuhan.	1) h
Nella notte sul! 8 ottohre le ultime re-treguardle tedesehe hanno ahhanrionnto la pcnlsola dl Taman dopo aver annlentato 24 dl 40 degll attaccantl carri armati e dopo essersl traglttate Renzn nstacoll' per 1'latnio dl Kercli. Con clo č flnlto lo sgumhern della testa dl ponte ril Kuhan rhe eomlncliS se. coudo 1'ordlne Impartlto adril l| •ettembre
Streljanje meti angleškimi in ameriškimi vojaki
Ženeva, 9. okt. DNB. Knkor poroča >I)aily Herald«, je prišlo med angleškimi in ameriškimi vojaki (med temi so bili tudi črnci) do streljanja v nekem mestu v grofiji Cornvval. l'o spopadu, v katerem je bilo več vojakov te/ko ali lahko ranjenih, je bilo JI vojakov aretiranih.
dopo II Iragltto dl tutte le truppe e dl tutlo
11 materiale alla Crlmea.
Le truppe tedesehe c romene, al comando suprcmo del genersl maresclallo da campo von Kelst ed II generale degll zappatorl Jaenecke, hanno nelle condlzlonl di lotta difrillcissime ncgll ultiml mesi sangulnosa-mente respinto tutti gll attacchi nemlcl dl grande stile. La fnntcria. t cacclatori alplnl e gll zappatorl si sono spccialmcntc dlstintl In qucsti gravl conibattimentl, coll.ihor.imio cccellcntementc con gll altrl genert di arma.
Ilcparti degll aerei tedcselii, al comando del tenente generale Angcrstcin, partccipa-vano in modo eccellentc al rlusciti combattimenti difcnslvl dcircserclto. I reparti di trasporto si sono plu tardl nuovanientc di-stintl al fornlmento cd al cscmplarc tragitto detle truppe. Nella fedelc fratcllanza delle arml lottavano I repartl degll acrcl romeni al comando del generale Gheorgi al fianco dei suol cameratl tedesehi. Repartl della marina dl guerra, al comando dl viceaniml-ragllo Kiescrltzky, hanno Inslcmc con gll ■zappatorl dclPesercIto procurato In fornl-m nto della testa dl ponte dl Kuban e si sono gtorlosamente comportati anehe allo sgombi-o.
I.egge.-c forze marittlmc tedesehe hanno sempre pro:-tainentc seortato le costc detla testa dl ponti ed hanno respinto nuincrosi attacchi sovlctli* Intrapresl dal maro.
Nel duri eonibat;'-nentl che duravano al!» testa dt ponte dl Kuba,, dal io rciihraio c. a. fino allo sgombero effettuito II nctnlco ha perduto nel totalc 14.026 prlglonicrl, 104,3 carri armati, 291 cnnnonl, 2381 velivoli nonehft numerose arml dl fanteria. legccro c pesanti. I.e sne pcrdlte sanguinosc fanuo pili cho 355.000 uornlnl.
Ljubljana in njena krivda
Sn di (e naše slovenske zemlje, za nas najlepše na avetu, je a pomočjo zidarjev vseli vrst: tistih, kl postavljajo temelje, in tistih, kl delajo pročelja, zrasla po vseh gradbenih predpisih gnojntčna Jama, ki so JI rekali vsi, kl so videli v njej simbol in višek kulture, politične zrelosti, narodne zavesti ter gospodarskega napredka — Ljubljana. Ubogi narod, ki si gledal v tej hotnici presitih trebuhov podobo avetntce, kl si gledal v njej sproščeuje ln nadaljevanje svojih zdravih sil, ki si gledal v njej vae najlepše, ki al videl v njej skupek zdravega razuma in ki ti jc v dobrih In slabih časih, vedno, krojila usodo po politični ln Ideološki modi. Vse si videl v njej, samo praznine, brezznačajnostl, brezbrižnosti za vse nisi videl. Toda ljudstvo Je po hudem trpljenju spoznalo to gnojnlčno jamo, spoznalo Je Kajnov greh te svoje ljubice, od katere Je zastonj pričakovalo pomoči. Preveč smrdi lz te jame, preveč za-udarja po gnilobi.
Kaj Je storila ta Ljubljana, kl Je živela življenje lagodnosti in požrešnosti dvajset, trideset let, takrat, ko Je začela morllna fronta s svojim pogubnim delom? Kdo si Je upal dvigniti glas ln reči od tistih, ki bi bili po svojem položaju in uradno dolžni reči: Stoj, saj to je ne samo norost, to Jo zločin, to je načrtno Id namerno uničevanje naroda. Kdo se Je zavedal, da to nI prav? Kdo nI gledal v tern uničevanju nekega odrešenja v oblakih, nekega romantičnega Junaštva iz pravljice o kralju ln ubogi pastiricl. Koliko jih je bilo tistih, katerih beseda bi, če že ne zalegla, pa vsaj takoj pokazala pravo pot tistim, ki so boteli iti po pravi poti prepričanih ln toliko uvidevnih, da to naprej videli, kam bo to pripeljalo naš narod in kaj bo moral plačati. Kdo nI pričakoval, da se bo pripeljal sam bog in nas v naročju odnesel nekam. Najprej seveda sol naroda, kl si je kopičila v Imenu ljudstva In koketirala z vsemi političnimi, gospodarskimi In kulturnimi Ideologijami In se ozirala samo na to, kar JI Jc godilo — potem pa Se ubogo rajo, da bo garala naprej. Vsak si Je sam pri sebi mislil: Samo da mene in moje pustijo pri miru, potem bo pa že kako. Vsak Je mislil, čeprav nI niti s prstom mignil proti, da Je njegova glava v nevarnosti. Zakaj? Zato, ker Je bila to moda, ker Je v svoji politični pre-frlganosti le računal, da se bo to stanje enkrat le spremenilo ln tedaj bo pokazal na svoj mučenlški strah in mimogrede postal prisklednik po starem receptu. Kje Je bila tista LJubljana, kl je bita pripravljena tudi kaj dati, žrtvovati in ne saino žreti? In ljudstvo se danes po pravici sprašuje, čemu mu je treba toliko soli naroda, če ta sol ni videla in vedela, kam pes taco moli. Čemu ni nihče prišel In povedal v čem Je stvar, za kaj gre, kaj stoji za to morllno fronto. Kolikim se Je sploh sanjalo, In potem, ko se Jim Je sanjalo, koliko se Jih Je zavedalo, kaj pomeni delati revolucijo. Pa so vendar kljub temu gledali in še gledajo v tem višek romantičnega junaštva po znani pesmi mrtvim svobodo, živim arest.
Ljudstvo st Je samo moralo poiskati pot, samo prijeti za orožje in braniti sebe ter tiste, kl ao se navidezno borili proti komunizmu, v resnici pa so komunizem podpirali. LJubljana ln vse tisto cvetje, kl sc Je od predobrega In brezskrbnega Življenja razbohotilo, pa se Je tem ljudem posmehovalo in jih zafrkavalo. Vsa ta gnila ljubljanska družba od najvišjih do najnižjih pa Jc držala roke proč, nekaj zaradi ozirov in mehke hrbtenice, večina pa namenoma, brezskrbno živela naprej, žrla In se ljubimkala z lenimi, hinavskimi ln korupclonistlčniml Izdajalskimi Badoglievci, kl so dajali tistim, kl so branili sebe, svoje družine ln domove pred komunisti, makarone, komunistom pa orožje in municijo ter Jih za denar spuščali na svobodo In Jih na svobodi puščali. To vse v imenu faraonske, večne kulture, za ceno naše krvi.
Kljub Jasnim dokazom, kljub krvavim dejstvom Je LJubljana lenarila naprej in verjela v neskončno zveličavno ljubezen ter komunistično bratstvo. Verjela Jc In oznanjala, da Je volk postal ovca. Zadnji dogodki so pokazali, da Je volk ostal volk, ovca pa ne bo več ovca.
Kaj pravi Ljubljana, sklepalka miru, sporazumov ln bratstva s komunisti, k zadnjim množičnim moritvam morilnc fronte?
Kaj pravi čenčasta LJubljana, češ, morda pa le ni tako, to so izmišljotine, izrodki pre napetih možganov — k zadnjim požigom molilne fronte?
Kaj pravi Ljubljana, oznanjevalka brat stva In božične ljubezni, tista LJubljana, kl oznanja ponarejeno ljubezen, obuja svoja otopela čustva s požirkl likerjev — k popolnemu lzropanju našega ljudstva? Zakaj ne gre ta LJubljana danes med ljudstvo ozna njat »In božič je praznik ljubezni«, pokroplt ljudstvo, mu reči besedo tolažbe? Zakaj sedi ta Ljubljana na varnem zapečku ln sc kropi z likerji ln dišavami?
Kaj pravi danes tista gospodarska LJubljana, kl Jc od tega ljudstva živela in se redila, podpirala potem njegove uničevalce in morilce v blagu In živežu ter dajala denar, da so moRll komunisti podkupovati izdajal ske, korupcionistične Badogtievce, k temu
da danes komunisti skupaj x Izdajalci pobijajo z orožjem Izdajalcev nale ljudi ln po-žigajo pod drugo krinko naše vaiiT
Kaj pravi danes tista Ljubljana, kl Je prirejala Izdajalskim Badoglievcom večerje, bankete In »domače prireditve«, k temu, da ti Izdajalci zopet pobijajo naš narod v drugI obllkIT	»
Kaj pravi danes tista razumnlška Ljubljana, kl Je z vsemi silami In moralno podpirata morilno fronto, namesto da bi ljudstvu pokazala pravo pot, pot, po kateri si bo to ljudstvo rešilo svoje glave. Kaj naj ljudstvo še pričakuje od te duhovno gnile družbe? Ali ni bolje, da so drži svoje lastne zdrave pameti ln sledi klicu svoje vesti ln poštenosti?
Kaj pravi končno ves tisti gnoj, kl Je podpiral komuniste doma po trgih in se jo sedaj prikldal z dežele na varno v LJubljano? Zakaj ta Jara gospoda, ki Je z ljubljansko vred vedno živela drugo življenje kakor ljudstvo, sama ul ostala v komunističnem raju. Misli morda, da bo tu nemoteno naprej delala?
Vsa ta Ljubljana nič ne pravi, ker nc more ničesar reči. Zrasla Je med zidovi, zrasla je med štirimi stenami. Zrasla je v mrtvem inestu. Kaj ve ta Ljub-Jana, kaj je rodna hiša, kjer si se rodil, rasel ln zrasel pri očetu in materi, med brati in sestrami. Kaj ve, kaj Jc Jablana na vrtu, s katero sta skupaj rasla, al gledal njen cvet In pokušal njen sad. Kaj ve, kaj Je dišeča lipa, ti pa še čutiš njen vonj. Kaj ve, kaj Jc stara, častitljiva peč, kjer Jc stara mati pripovedovala povesti In ti vzbujala domišljijo ln hrepenenje po svetu. Za LJubljano so vse te stvari predmeti, kakor kos železa, vredni vsi samo toliko, kolikor ti služijo. Kaj ve Ljubljana, kaj se pravi živeti z vsemi temi ljudmi ln stvarmi.
Koledar
Nedelja, 1». vinotoka: žegnnnska nedolja; Franc Borgia, spoznavalec.
Ponedeljek, 11. vinotoka: Marijino materinstvo; Filonida, svota leua; Turak, mu-
čenec.
Zgodovinski paberki
10. vinotoka: I. 1527. Ja bila uničena krščanska vojaka pri Gorjanu. Da bi zavrl turško prodiranje v Slavonijo in na Hrvntsko je vladar avstrijskih dežel Ferdinand zbral močno vojsko. Pod vodstvom Ivana KacIJanarJa jo vojska začela prodirali proti Osjeku. Turki so važno postojnnko dobro zavarovali, tako du Kacljannr na redno obleganje niti misliti ni mogel, v bitko na odprtem polju pa so turški poveljnik Mehmedbeg ni mnral spustiti. Ker ni pred Osjckom ničesnr opravil, se je Kacijanar v prvih dneh vinotoka okro-nil proti domu. Toda Turki so gn pretekli In mu prostregli najkrajšo in najboljšo pot iz Osjeka proti Valporu, krščanska vojska Jo bila potisnjena proti jugovzhodu v močvirno predelo ob reki Vuki. Na umiku so pri-zadcll Turki kristjanom mnogo škodo. Z voli ko tožavo je prišla vojska <lo Gorjann pri DJakovu, kjer so poveljniki sklenili pustiti vozovo ln topove, ker jih na močvirnem ozemlju ni bito mogoče nositi s seboj. Ponoči so poveljniki nenadno od"li, vojsko pa so Turki naslednjega dne popoluoma uničili.
Novi grobovi
Ali ste že kupili?
Svetovno znani Scottov roman v slikah
»IVANHOE«
je najlepSe branje in darilo. Velja: broširan 15 lir, v polplatno vezan 45 lir, v celo platno vezan na najfinejšem papirju 81 lir. Dobi as v veži LJudake tiskarne In v knjigarnah. Naročila sprejema uredništvo Slovenca. ■■■■IlIIiaMCIIIIIHIHRBa Zanjo Je pokrajina samo prostor, temen, skrtvnoaten gozd, mrtev les, kl jo vreden toliko in toliko tisoč.
Vse to Je sedaj požgano, uničeno, opusteli e no, vse Je samo še raztrgana slika in vse to po zaslugi Ljubljane, kl v svojem mrtvilu ln brezdelju nI mogla pokazati obraza naše zemlje. Nn vse to Jc Ljubljana pozabila in Je vse Izdala. Rajši se Jc predala brezizraznemu zločinskemu Internaclonaltzmu, kakor da bi ostala zvesta tisti zemlji, ki Jo Je rodila In redila.
Pozabila pa nt na svoj Želodec. NI Je skrb, ni JI mar, če ginejo domačije In ljudje. Zanjo je to potreben »hec«, novice, ki preganjajo dolgčas ln pospešujejo prebavo. Pač pa Jo skrbi, ali bo lahko šc naprej žrla, se ljubimkata, živela od čenč, se valjala v brezskrbnostl, račun pa bodo plačevali drugi, tisti, ki so ga plačevali doslej.
Toda tudi ljudstvo ni pozabilo! NI pozabilo tistih dni, ko si Je moralo samo Iskati pot In smer, ko sc mu Je »srce« posmeho-valo. To, v trpljenju, samoti ln strahu preizkušeno ljudstvo ne trka več ponižno na vrata te gnojnlčne Jame samo s prstom, ampak s pestjo. Ono si bo sfimo napravilo račun ln ga že dela, s A m o si bo ta račun izplačalo, nc pa morda kak vljuden, upogljiv, na vse strani zavarovan blagajnik. Ljudstvo ne bo zapisalo na račun: odpuščeno, ampak plačano, plačano tako, kakor Je moralo plačevati samo.
—	Vae poslušalce radia opozarjamo nn rodno odclnjo slovensko domobranske vojsko, ki bodo ob nedeljah od 11.30 In ob torkih In petkih od 1»—19.30. Prva oddaja bo danes, 10. oktobra, ob 11.30. Nn sporodu jo med drugim tudi govor našega pisatelja in domobranca g. Stanka Kocipra.
—	Sprememba prometa večernega vlaka proti Postojni. Vlak. ki je odhajal iz Ljubljane ob 18.15, bo odhajal od 10. oktobra dalje ob 17.30.
—	Krščansko žensko društvo priredi v četrtek, 14. t. m., ob pol 5 mirovno pobožnost v cerkvi presv. Srca Jezusovega. Članico in somišljcnieo vljudno vabljeno!
—	Kkofljska dobrodelna pisarna v Ljubljani hrani 18 otrok sirot, ki jih ni mogočo
Jposluti sorodnikom. Informacije o njih -3 dobo v škofijski dobrodelni pisarni, Miklošičeva cesta 7. Imena otrok ao naslednja: Lunibnr Jožica, Lunibar Franjo. Lumbar Pa-IvaSa, MI lielčič Josip. Cimprič
t V LJubljani jo umrl gospod Mihael Rolancc. tiskaruiškl ravnatelj v pokoju. Pogreb bo v ponedeljek, 11. oktobra ob fl popoldne lz kapelo sv. Nikolaja nn Znlali na pokopališče pri Sv. Križu. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno Božalje!
Osebne novice
= 80 letnico svojega življenja slavi danes gospa Terezija llren, vdova Po viSjom revidentu južno železnice, v popolni dušov-ni in telesni svežostl. Rodila so jo 10. oktobra 1SG3 v Radečah pri Zidanem mostu iz znano rodbine Dolinarjevih. Dolga leta jo živela v Mariboru in se jo še radi spominjajo dijaki, katerim je bila prava študentov-ska mama. Sodaj živi v Ljubljani in čaka snidenja s svojo družino. Gospoj jubilantki iskreno čestitamo in ji želimo, da bi jo Bog obranil v zadovoljstvu in zdravju do skrajnih inej življenjal
= Promocija. Dno 30. septembra je hil promovirnn nn univerzi v Zagrebu za doktorja vsega zdravilstva g. Jo/.o K a m b i č iz Sodjegn vrha pri Semiču. Ccstitamol
:= Poročila stu so 7. t. m. v cerkvi ave-tega Frančiška v Šiški uirledni obrtnik g Dominik Kan to in urndnlca gdč. Pavla K o r e t i č. Mladima zakonccma želimo obilo sreče!
Dr. lotavscft tfronfto
zopet redno ordinirn od 2, do 4. ure Nunska ulica 4 (pritličje)
v	g s ■ v
»
pisatelju dr« Preglju ©b njegovi 60-
»Slovenčeva knjižnica« jc začela svoj tretji letnik s knjigo »Mlada Breda«, ki jo je kot svojo prvo večjo povest spisal naš veliki pisatelj Ivan Pregelj, ki praznuje ta mesec svojo 60-letnico rojstva
^Slovenčeva knjižnica• je to pomembno Pregljevo delo namenoma dala na čelo svojega treljega letnika, da tako proslavi življenjski jubilej lega velikega slovenskega pisatelja. Poleg tega glavnega nagiba jo je k temu vodilo še lo dejstvo, da je knjiga v svoji prvotni izdaji že zdavnaj pošla in da ni bila ponatisnjena v zbranih spisih, katerih 10 zvezkov dovolj priča o pomembnosti in delavnosti lega našega rojaka. Pisatelj pa je zu la svoj jubilej to svojo povest jezikovno in slogovno predelal in ni torej knjiga navaden ponatis, temveč zanimiva novost — jubilejna izdnjn, ki naj Pregljevo ime še bolj razglasi med najširšimi plastmi naroda, obenem pn naj bo izraz naše hvaležnosti ntqžu, ki se je s svojim delom in talentom uvrstil med najvidnejše mojstre naše besede — med klasike naše moderne književnosti.
iSlnvcnčcvn knjižnica' sc zaveda, dn jc s lo prvo knjigo vredno začeln svoj tretji letnik, v katerem bo skušala zvestim naročnikom 111 bralcem posredovali nnjboljša dela iz književnosti 15 narodov. Knkor Inni, bo ludi lelos skušala uvrstili čim več slovenskih del, katerim 1111 čelu prednjnči gotovo nnš jubilant dr. Ivnn Pregelj in ki mu slede znani naši pisatelji Janez Jnlcn, Tomažič, Heličič, Kociper, Radislnv Rudan ild. Krnq naročnikov in brulccu družinske zbirke knjig pa naj bi se ludi v bodoče vedno bolj Sirili
cl. Mihelčič....................... ..........
vana, Cimprič Alojzij, Cimprič Rudolf, nnež Albina, Popevnak Franjo Turk Filip, .'iirk Frančiška, Poje Ivnn. Turk Zdravko, Brežič Mirko, Brežič Ivana, Tomac Fanikn in Kotnik Ivnn.
Ce hočete lepo knjigo za mladino kupite pravljice
»ZMAJ MOČERAi«
ki nn je po narodnih pesmih napisala hUISTA HAFNEK m so pravkar izšle.
Knjiga, Iti ima mnogo slik, stan« L 32
Ljudska knjigarna v Ljubljani
Pred škofijo 5 — Miklošičeva 5
— Hišnim starešinam protiletalske zaščito. Mestno poglavarstvo v Ljubljani vabi vso hišne starešine, ki so imenovani za protiletalsko zaščito v posameznih hišah v mestu in ki so dobili osebno izkaznico za hiš-nega starešino od zaporedne številke 1 do 6(111 (številka jo zapisana na desnem gornjem robu izkaznico), na obvezni sestanek, ki bo v četrlek, 14. t. ni. ob 18 v frančiškanski dvorani. Na tem sestanku bodo podana podrobna praktična navodila za ureditev Iiišue zaščito ter razložen delokrog, pravice in dolžnosti hišnih starešin, ki bajej lahko stavili tudi vprašanja, ki nanje želo posebnih pojasnil.
—Vreme se je nekoliko poslabšalo. Od
petka na soboto so je vreme spet poslabšalo, ko je v petek splošno kazalo, da bomo imeli še nekaj lepili dni. V potek je bito lepo in sončno vreme, a čez noč so jo tako skazilo, da jo bilo sobotno jutro močno oblačno in je ob zori do 7 zjutraj padlo nekaj kapljic dežja, toda ne toliko, dn bi inogcl dežomer na univerzi točneje izmeriti količino dežja. Iiosilo .io od 5 do približno 7 zjutraj. V petek dnevni temperaturni maksimum +20" C, v soboto Jutranji temperaturni minimum +12.2° C. Barometer so jo rekordno dvignil v 21 uruh kar za 7 milimetrov. Stalijo barometra v soboto zjutraj 7CG m/m.
V torek bo Izšla druga »Svetova knjiga
»LADJE«
kl Jo številni tako nestrpno pričakujejo. Knjiga bo vsekakor alla zanimiva In ho zadovoljila slehernega bralca. Naročite se takoj na »Svet«! Naročnina jc le 20 lir mesečno!

- * -%> -i. ;

—	Vpisovanje v trgovsko učlllščo Clirl stofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti in za Višji trgovski tečaj ter za ostale tečnjo se vrši vsak dnn dopoldne in popoldne ob običajnih uradnih tirali. Informacije ln novi prospekti brezplačno ua razpolago. — Ravnateljstvo.
—	Ob obletnici priporočamo knjigo: dr. Sročko Zamjen, Fatima, ki jo v teku enega lota dosegla največ, izdaj. Dobi so v Mladinski založbi. Stari trg SO .
—	VIŠJI trgovski tečaj sprejema kot redne slušatelje, di.inke-in je, ki so dovršili višje razrede srednjo ali strokovno šolo in one, ki so dovršili redni enoletni trgovski tečnj. — Vpisovanje šo vos teden. Nn razpolago prospekt: Trgovsko učillšče »Chrlstofov učni zavod«, LJubljana, Domobranska 15.
—	Eksplozija plina na Miklošičevi cesti.
V soboto okoli 7.43 jo nastala nn Miklošičevi cesti v bližini Zadružne gospodarsko banko silovita eksplozija. Detonacija se je čula daleč nnokrog. Prebivalci Miklošičevo cesto
Znhvaljirem sc primariju dr. Antonu Bajcu zn niegiv tmd in skrb, ko me |e s 8 'o.jo požrtvovalnostjo >n spretno roko in s pomočjo čnslitih sester v LeonišSu re<il težue in nevnine bolezni, za kar mu ostanem do smrti hvaležen. Lapuh Miha, Poljanska cesia 15, Ljubljana.
ln o*tale bližine, kakor tudi mnogi ljudje na cesti ao bili precej preatrašoiii, a kmalu
so se pomirili. Eksplodiral je plin. Kaj Jo bil vzrok, bo poč dognala preiskava. V trenutku, ko Jo plin eksplodiral. Je šol mimo sodui urudnik ua okrajnem sodišču 53 letul g. Anton Jiiger. Plin ga jo vrgel z vao allo na tla Gospod Jager jo dobil hudo poškodbo po glavi in rokah. Reševalci, ki so bili takoj na mestu lieaiečo, so ga z reševalnim avtom prepeljati v splošno bolnišnico. Delavci mestne plinarne, ki jo bila takoj tele-foničuo obveščena o eksploziji, so vse ukro-niU, ila so katastrofa ni razširila. Eksplozija je napravila na cesti veliko kotanjo.
—	Važno za vsakogar sedaj I rt v houoče jo znanje knjigovodstva, korespondenco, mo-dornih jezikov, strojepisja itd. Novi dnovnl in večerni točaji so prično 15. oktobru. Izbira prodinetov po želji. Pouk jo dopoldne, popoldne ali zvečer. Učnina zmerna. Prijavo so sprejemajo dnovno. Informacijo in prospekte dajo: Trgovsko učillšče »Chrlstofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15-
—	NI vam treba čakati obvestila, ampak pošljite takoj vaš radio aparat tvrdki EVEREST v Prešernovo ulico 44, kjor vam bodo še isti dan odblokiruli srednjo valove. Tolefonlrajte na št. 2(1-3(1.
—	Naročniki naj sumi prldojo po »Svetove« knjigo v upravo, kor knjig ne bomo pošiljali po pošti.
—	Društvu slepih jo darovala rodbina g. dr. Plccolija 200 lir v počnstllov spomina blagopokojno gospo Irmo Konda. Za plemeniti dar se odbor imenovanega društva iskreno zahvaljuje.
—	Vsa radio popravila vnm točno, strokovno in z jamstvom ter s predhodnim pregledom in proračunom izvrši tvrdka Philips-lladio, Ulica 3 maja 6.
—	Opozorilo. Frizerski snlon za dame »Strgur«. Miklošičeva, pri kolodvoru, zopet rodno posluje. Prvovrstno moči.
—	Vrečka Acltrona vam nadomostl štiri svežo citrono.	,
—	Večerni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2. Pouk vseh trgovskih predmetov. Predavanja bodo letos po želji obiskovalcev predvidoma v zgodnjih popoldanskih uruh. ko obrati počivajo. Vpisovanje dnevno Prlčetek 15. oktobrn. Informacije in prospekte dajo ravnateljstvo.
—	Enoletni trgovski tečaj s pravico Javnosti nrl Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2. Redno Vpisovanje za šolsko leto 1943-41 se vrši dnevno. Pričetek pouka 11. t. tn — Ravnateljstvo.
—	Dijake-inje vseh srednjih, strokovnih In meščanskih šol opozarjamo na naš specialni najuspešnejši pouk iz vseh zaželoulh predmetov. Ločeni oddelki po razredih in predmetih. Poučujejo gimnazijski profesorji Vpisovanje vsakodnevno Informacije: Specialne Instriikel.le za srednje šole. Kongresni tre !. v šolskih prostorih Trgovskega učnega zavoda.
j?šia je druga redna knjiga ziložbe »PLUGU, znameniti pomorski roman HERMANA MELVILLA:
»BELI KIT«
Dobite f o v xa'oibi „PLUG", Miklošičeva c. 30, in v vseh knjigarnah.
—	Pijte Zlklno čajno mcšanico z Aoi-tronom _ . ,,
—	Praktična novost! — Bočni obzornik ln Priročnik »lovcnsko-ltalljansko-iiemško-anglcšklh razgovorov je Izšel. Knjiga za vsakogar, zlasti za dijake. Dobi se v knjigarnah in na Novem trgu 5 za 20 lir broi.
—	Ponesrečenci v LJubljani. Na Stadionu So so v petek popoldne igrali dečki. Dijak, 15 letni Lav Beteršnik. je bil med igro poškodovan na glavi in prepeljan v bolnišnico. — Ambrož Zvonko, 8 letni sin skladiščnika Je padel z drevesa ln si zlomil desno roko. — Dijakinja, 13 letna Dnsniika Mllanovlčeva so .ie hudo urezala v desnico. — Pri padcu na ccstl se je poškodoval Inž. Slavko Dular.	, , ,
—	l.ekarne Nočno službo Imajo lekarne: v nedeljo: mr. Leustek. Rcsljcva cestn 1: mr. Baliovee, Kongresni trg 12: mr. Kotno-tar, Vič. Tržaška cesta 48; v ponedeljek: dr. Piecoli. Blcitveisova eesta 43; mr. Hočevar. Celovška cesta 02, in mr. Gartus, Mo3te, Zaloška cesta 47.
Šolske vesti
—	Idchtentiirnov zavod. Ljudska šola v
Llchtenlurnovem zavodu ima 11. oktobra ob 9 šolsko sv. mašo. 12. oktobra leden pouk.
—	Llchtcntiirnov zavod: Za učenke meščanske šolo bo uvodna šolska av. maša v ponedeljek 11. oktobra, oh N — no v soboto.
—	Za vse iiršulinske šole jc otvoritvena služIm božja v ponedeljek, 11. oktobra, oli 8.
—	III. deška ljudska šola v Ljubljani (Vrtnča). Znčotno šolska tu. maša bo v ponedeljek. 11. oktobra, oti !r v uršulinski cerkvi. Zbirališče učeneov je v Nunski ulici.
—	Na državni trgovski akademiji v Ljubljani bo za vse učence in učenko obvezna otvoritvena služba bož.ia v ponedeljek. II. oktobru, ob 9 v trnovski ecrkvi. Učcnki(-ke) nnj pridejo pravočasno v cerkev, po mir-i pa so zberejo učenci II.-a, IH-a, h, c in Iv.
a,	b v svo.iiii učilnicah Učenci(-ke) I., II.-
b.	c in d pridejo v šolo popoldne ob 15.
—	Državna klasična clninazlja bo imela prvo sv. mašo v ponedeljek. 11. oktobra, v križevniški cerkvi, in sicer ob 8 zn višje, oti 9 za nižje razrede. Redili pouk se zaeno v torek, 12. oktobra, po razporedu, ki jo nabit v šolski veži. — Ravnateljstvo.
—	Zavod frančlškank-mlsljonnrk naznanja. da bo v ponedeljek. 11. oktobra, ob 9 rodni pouk otroškega vrtca. .....
—	Na f. mešani ljudski šoli na VIČU v Ljubi inni bo otvoritvena služba božja v ponedeljek, 11. oktobra, oli 9. Ker bo po masi razdelitev otrok po razredih, so vabljeni tudi starši novincev, da se udeleže otvoritve.
- Na Krekovi učiteljski gospodinjski šoli jn začetna maša v ponedeljek. 11. oktobra, ob 9 v lilšnl kapeli.
—	Na splošni strok, nadalj. šoli so so vpisali brivci, mesarji, peki in podobno pretekli petek Redni pouk se prične v pone-deljek. 11. t. m. in se bo vršil v prostorih meščansko šole za Bežigradom v ponedeljkih in sredah z začotkom točno ob treh popol-dne. — Kdor so še ni vpisal, naj pride sigurno ta teden, ko se bodo obenem izvršili poslednji popravni izpiti.
Plemeniti botrici v spomin
(Podlcsnikovi mami v osmini.)	i
Ondnn. ko sem Vas spremljala na zadnjo domovanje, jo hil dnn Se sončen. Odkar Vas ni, so dnevi tako tožni. dn je so rožam po vrtovih zamrlo cvetje. In v tej tožnosti prebiram pesmi, ki so jih peli moja mati in v duhu zrem Vas v ozki, črni krsti - vso spokojno In vendar s tistim milim in vabo-čim obrazom in s tistim usmevom na ust. nili ki je bil nam vsem veselje in toinžlin. Z rožnim vencem so sklenjene tiste koščeno in božajoče roke, ki so tako ljubeznivo vzgojile in negovale enajst otrok, ki Vnm jih je pustila prva vojna kot spomin družinske sreče, obenem pn kot breme, skrb. A le roke. vajene dela od zoro pa do pozne noči, so imele dovolj — še preveč delavne moči. da so poleg enajstih polsirot vzgojile še dvajset tujih olr-.k. Človek zastrini ob tej življenjski sili in moči in se di vi tej uprav čudežni skrbi za svoje in tuje.
In kadar sem prihajala k Vam, botrlca ljuba, kako prijazno ste me sprejeli, da sem so počutila kot pri svoji materi. Dajala sto mi življenjskih pobud, me z dobrottjivo tioscdo tolažila v mračnih dneh in mi pela pesmi, ki sn jih peli mn.ia mati.
Voč tet Vas .ie priklepata bolezen na posteljo S prav svetopisemsko potrpežljivostjo in llogu vdana pa ste jn prenašala z zavestjo, da ste kot mati in rednicn storila zn svojo in tuje vse, kar more storiti lo mati s tako zlatim in plemeniti m srcem v zavesti svojega poslanstva na tein ničovem svetu.
Tožnl so dnevi zdaj, ko listje vene tn rože po vrteli mrjfi. vendar pa je v mojem srcu tnko toplo ob spominu na Vas, ob tistih spominih, ki nikdar in nikoli ne iinirjiS. Ti spomini pa bodo živeli v meni, dokler so ne bo zgodilo po Njegovi volji, ki tni Ivi pokazala pot k Vam iri mo z Vami združila v večno veseljo zn veke.
Dotlej pa lili bodite tja v onostranstvo prisrčno pozdravljena: le iskrene vrstice pa naj veljajo v Vaš spomin kot skromen, a živ spomenik blagoslovljenega materinstva in zlate dobroto!	Vaša Pavla.
Objava
Ljubljana, 9» okt. Vsi, ki so se priglasili kot prostovoljci v Slovensko do-mobranstvo, se morajo v nedeljo, 10. oktobra, ob 10 dopoldne brezpogojno javiti v vojašnici Slovenskega domo-branstva (Srednja tehnična šola). — Iz urada slovenskega domobranstva.
Uradni razglas
Pozivajo se vsi na podroijo ljubljanske mestno občine bivajoči moški In žensko Italijanske narodnosti, kl po bvoJI službeni dolžnosti niso vezani na stalno bivanje v Ljubljani, da ao brez. .pogojno zglaaljo * dneh 11. do vključno 14. tek. meaeea med nrad. n I m I urami pri upravi policije v LJubljani, fiuhlčeva ulica št. 5, I. nadstropje, desno, sobi št. 9 tn II.
Otroko prijavijo starši ozlr. rednlkl.
Vat priglašeni ae morajo Izkazati a po. trebnlml listinami o latovetnoatl.
Zoper one, kl ae temu pozivu ne odzo. vejo, se bo postopalo najstrožje po zakonu. Predsednik pokrajinske uprave: BUPNIIC.
Comunicato ufficiale
Tutte le persone dl nazlonalltk Italiana, dl sesso maschlle o femml. nlle, dlmorantl nella eltti dl Lubiana, che per raglonl dl aervlzlo non sono ohbllgato dl avere la loro rcsldenza flssa a Lubiana. sono dtffldate dl presentarsl Incondl. z 1 o n a t a m e n t o nei giorni 11 fino tutto 11 glorno 14 eorrente m o s e nelle ore d'ufflclo alla Dlrezlone dl Pollzla a Lubiana, Via Snblčeva No. 5.1, parte deatra, atanze No. > e 10.
Bamblnl dovranno essere dennnzlatl dal loro gcnltorl o dl chl no fa le veel.
Tutte le persone denunzlate devono le. glttlmarsl con opportunl documcntl coin. prevaliti la lorv IdentltA.
Contro I reflltentl alla proaente dlfftda, al procederi rlgurosamente • aenal dl lcgge.
II prealdente dcIPA mmtnlstrnzlone provlnclnle: RUP.MK.
Važen poziv policijske uprave
Uprava policije v Ljubljani poalva vae hišne lastnike, upravitelje, kakor tudi vae podjetnike, da T teku 48 ur po objavi tega poziva prljavlj0 vse tiste osebe, kl ao ae po 25. juliju 1943 Izselile iz Ljubljane In katerih bivališče nI znano.
Pismene prijave so oddajajo pri prlatavn g. 1'ršlču na upravi policije v III. nadstropju, aoba 32. med uradnimi urami, la alcer med 8—12 In 14.30—17.31.
Proti vsem, kl bi se temu poziva ne odzvali, se ho najstrože postopalo.
UPRAVA POLICIJE.
Razdeljevanje moke
Pokrajinski prehranjevalni zavod v Ljubljani poziva vse peke, trgovce ln zadruge v Ljubljani, naj dvignejo v uradu na Novem trgu št. 4.II. nakazila za moko za nadaljnjih desot dni v oktobru, po ale-dočom redu:
Dne 11. oktobra 1943 peki.
Dno 12. oktobra 1943 trgovci od A do M.
Dno 13. oktobra 1913 trgovci od N do 2.
Potrošniki bodo nn odrezke zn kruh ali moko št. 13 do 22 prejeli za vsak dan po 150 gr kruha nli po 124 gr moke, od tega dvo tretjini pšenično in eno trotjino rženo ali ječmenove tnoke.
Ponovno opoznrjomo potrošnike nnj čim-prejc dvignejo koruzno moko ua odrezko štev. 11 in 12 pri svojem trgovcu, odnosuo pri trgovcih, ki jo še imajo na zalogi.
Sprememba predpisov o začasni vojni dokladi
Sef pokrajinsko uprave v Ljubljani odreja:
Člen 1. Uradnikom in vsem drugim uslužbencem bivše jugoslovanske uprave so priznava od 1. septembra 1943 daljo začasna vojna doklada v izmeri 43% prejemkov, ki so jih imeli na dan 11. aprila 1911 in to brez omejitve vsot po dosedaj Izdanih primerjalnih razpredelnicah. Vračunajo pn se posebne funkcijsko doklndo.
Člen 2 Uradnikom X. in IN. položajno skupino, uradniškim pripravnikom zn X. pnloža.ino skupino, slnžitcljom tn vsem uslužbencem. ki še niso bili dosedaj razporejeni in niso hili So deležni 43% povišanja, . so priznava izrodim vojna doklada po čl. 1 te naredbo od dne 1. docemiira 1941.
Radio Ljubljana
dnevni spored za 10. oktober:
8.30—9 Jutranji pozdrav — 9—10 Zaklad nemških rekov in napevov — 10—10.20 Poročila v nemščini in slovenščini — 10.20—10.35 Orgelska glasba — 10.35—10.50 Vorski govor
—	11 30—12 Prireditev stoven. domobrancev
—	12-12.30 Opoldanski koncert — 12.30-12.45 Poročila v nemščini ln slovenščini — 12.45— 14 Fanlazlja in Interinczzo — 14—14.15 Poročiln v nemščini — 14.15—15 Vinske pesmi izvnja radijski orkester, po.io Komorni zhor, vodi dirigent D. M. Šljonoc. — 15 Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva — Prekinitev oddaje do 17 — 17—17.15 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15—17.45 Zabavnn glasba — 17.45—18 Kmetijsko predavanje, v slovenščini — Prekinitev oddajo do 19 — 19—19.30 Vcnček Struussovih napevov — 10.30-111.45 Poročila v slovenščini, poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v Italijanščini — napoved sporeda za naslednji dan — 19.45-20 Mala medlgra —
—	21.05—22 Zn vsakega nekaj — 22—22.10 Poročila v nemščini — Koneo oddaje.
Dnevni spored za 11. oktober:
8.30-9 Jutranji pozdrav — 9—9.15 Poročila v nemščini in slovenščini — Prekinitev oddajo do 12.20 — 12 20—12.80 Uvod — 12.30— 12.45 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45—14 Zabavni koncert Izvajn radijski orkester, vodi dirigent D. M. sijanee — 14— 14.15 Poročila v nemščini — 14.15—15 Popoldanski koncert — Prekinitev oddajo do 17 — 17— 17.15 Poročiln v nemščini in slovenščini
—	17.15-17.45 Zabavni koneert — 17.45—18 »Človek duh in snov«, ciklus predavani o človeku kot dnini in telesni snovi, predava E dr. Franc Dobovee — Prekinitev oddajo do 19 - 19 19.30 Koncert tereetn Dobršek — 19.30-19 45 Poročiln v slovenščini poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini, napoved sporeda zo lioslednii dnn — 19 15 20 Mala inedlirrn — "0 20 15 Poro»lln v nemščini - 20.15—21 Operna glasba — 21 — 23 Knneeri Maleira orkestra vodi Oton Si"no\lo
—	22—23 10 Poročila v nemščini — Kouo« oddajo.
Vsi verniki za vse nevernike!
Pred misijonsko nedeljo, 24. oktobra
Pred misijonsko nedeljo 24. oktobra.
Dne 24. oktobra 1943 praznuje vesoljna Oorkev .pot .voj nnjvečjl misijonski pran. nlk — misijonsko nodoljo. Cerkov žoll, d« bi se v času okrog tega praznika v.l kato. llčanl — posamezniki In organizacije — po. globlll v vollko poslanstvo katolicizma — razširjenje Kristusove Corkve po vsem avetu, med vsemi narodi. V toh dneh naj bi so prav vse kntolišite sile združile v misijonskem spoznanju, molitvi in dejanju.
Za nas Slovence je pa letošnja misijonska nedelja še posebno važna. V januarju prihodnjega leta bo namreč dvajset let, od. kar se je v ljubljanski škofiji ustanovila pnpeška misijonska Družba ca širjenje vere. Letošnja misijonska nedelja nnj bi nas pripravila na ta vnžni jubilej. Dvajsetletnica D6V naj nas najde vse zavedne katoličane včlanjene v tej organizaciji, mlsl. jonsko razživljene ln poglobljene.
Pa še nok poseben pečat važnosti bo imela za nns letošnja misijonska nedelja: S svojimi nadnaravnimi in nnrnvnlmi sadovi jo ta nnjvočjl misijonski praznik na. menjen pred vsem misijonom, toda letos bo imel tudi naš narod od njega mnogo prelepih sadov. Letošnja misijonska nedelja In Ca. okrog nje naj na. .redi stisk sedanjih dni v.e .pomni, da imamo Slovenci pri llogu mogočnega prlprnšnjlka, velikega ml. ■Ijonarja, svetniškega škofa Ireneja Frlde. rlka llaraga. Preveč pozabljamo nnnj, zdaj, ko srno njogove pomoči najbolj potrebni.
Kako so bo torej lotos vršilo praznova. nje misijonske nedelje!
1.	Po cerkvah, kapelah, zavodih ln do. movlh bomo opravljali Baragovo devet-dnevnlco, od 15. do 23. oktobrn. V cerkvah .e bo vršila pri roženvenskl pobožnosti: ob. segala bo kratek nagovor ln molitev za Baragovo beatlfikacljo.
2.	Po šolah «e bodo pri verouku vršile posebne Baragove misijonske ur«.
g. Verske organizacije bodo imele v Sa-an pred mi.ijon.ko nedeljo misijonske se. »tanke ln članstvo so bo vpisalo v DŠV.
4. Na misijonsko nedeljo samo bo po eerkvah slovesna služba božja in misijonski govori.
■nnuiiiiNiiuiiiiiiiii
Naše geslo je: živeti!
Domobranci sestopimo, Domobranol vsi v boj, v orožju .e združimo, gre za naroda obstoji
Ura ie dvanajsta bije, narodu preti pogin, po rešitvi ljudstvo vpije: Zgine naj sovrag tomlnt
Naše geslo je: iivetll
Kri prelito je provečt Proti nnm sovrag prekleti, z nami Bog je in pa moči
Domobraneo
tli.
12-21
KINO UN*ON
NaJsIjaJncJSa kmetska burka — ave nrl
burnega smeha!
»GREŠNA VAS«
Strah hinavskih občinskih svetnikov pred razkrinkanjem njihovih grehov! V glavnih vlogah: Ilansi Knnteck, Joe
Stflckel in Josef Eichheim. Predtlavb ob 10.SO, 1J.S0, 1S.S0 In 17.30.
tEL
KINO SLOGA
DVE URI LEPE ZABAVE!
1/-M
Nad vse zabavna in zapletena zgodbica o ljubezni na prvi pogled v Tooisfilmu
»DVA V VELIKEM MESTU«
V glavnih vlogah: Monira Burg. Kart John, Ilansi Wendler, Mnrianne Simson.
Predstavo ob IS, 17) v nedeljo i* ob It-SO.
KINO KODRU EVO
telefon 41-64
Prekrasna filmska umetnina I E. Jannlngsom v glavnt vlogi
»ODMEV MLADOSTI«
Odlična zabava za staro in mlado! Predstave: delavnik 17, nedelja 14.J0 In 17.
V nedeljo za MATINEJO ob 10.Ui
»ZADEVA STYX«
FIlm napete vsebine. V glavnih vlogah Laura Solarl, llarglt Simo.
S. V.l verniki bodo povabljeni, da .e
včlanijo v DSV (otroci v Sveto Detln.tvo) ln da si oskrhe .talno poglabljanje ml.ljon-ske zavesti t nabavo misijonskega tiska, zlasti Misijonskega koledarja ln mesečnika »Katoliški mlsljonl«.
Verniki .1 nnj nabavijo velike Baragove .tonske sliko, kl bodo pred začetkom de. vetdnevnlee na razpolago po knjigarnah, papirnicah ln pred cerkvami. Izvod 6 lir.
Naj jih obealjo na Čutno me.to ivojth domov, kakor .asluži največji .ln natega aa.
roda. Pred cerkvami se bodo dobile tudi knjlžloe »Baragova devetdnovnica« po 1 Uro.
Čast, v katerih živimo, naa vedno bolj prepričujejo, da je edina trajna rešitev za nas vse v oeloinem katolicizmu. Celotnega katolicizma pa ni brez misijonske zavesti in vsaj najmanjšega misijonskega sodelovanja. Zato naj vsaj ob letošnji misijonski nedolji slavno geslo »Vsi verniki la vse nevernike« tudi za nas postane polna res. ničnost.
Ikofij.ka misijonska pisarna.
Ponočna vojna z bombniki
i
Vzlet v temno noč 6 težko obloženim letalom, po več ur trajajoče letenje v vetrovni in viharni noči brez vsakršnega razgleda, brez različnih pripomočkov civilnega prometnega letalstva, kot so žarometi in drugi svetlobni zuaki, in slednjič še protiletalsko obstreljevanje: vse to zahtevo od posadke najvišje letalske in vojaške zmožnosti, predvsem pa moči značaja in čuta za tovarištvo.
Za nočni polet z bombnikom je potrebna skrbna in natančna letalska priprava, ki se mora izvršiti kar naj nolj vestno, saj zavisi usoda cel edinic letal od nje.
Poglavitnega pomena so vremenska
poročila
Pri tem je važno, da vedo letalci, kako visoko so oblaki, kakšen je višinski veter in če je računati z olc-denelostjo. Nato je treba z ozirom na različne spreminjajoče se količine, kot sta veter in daljina kraja, izračunati smeri. Koliko pogonskih snovi je treba vzeti s seboj, se določi po velikosti bremena bomb in po daljavi določenega cilja. Prav tako je treba določiti vrato bomb — ali so razstrelilne ali vžigalne — in pa njih kaliber. Potem se vodja pogovori s posadko, ki mora n« pot, v položaju, o obrambi in stanju protiletalskih topov in ji razodene cilje, ki jih je treba napasti. Vodja daje navodila, kako je treba izvesti napadalni polet v vseh podrobnostih — od starta do konca — in pojasn ju je različna vprašanja glede na ravnanje pri poedinih primerih, kot na primer, ce bi se nenadoma kje nižje pooblačilo, ali če bi sicer nastali vzroki, da bi se morala dana naloga spremeniti.
Letalec, ki odleti s težkim tovorom bomb na nočni napad, mora imeli svoje letalo >v mezincu«. V mesečnih no-
čeh se bojna letala po startu združijo v edinico, da — slično ko podnevi — napadajo določeni cilj. Ce pa je vreme slabo, ali če so noči temne, letijo bombniki v posebnih razdaljah drug za drugim. Tedaj je sleherno letalo navezano samo zase. Letenje v določeno smer, ki se avtomatično drfci k-.nt-pnsove smeri, seveda močno razbremenjuje pilota. Radijski sprejemni in oddajni brezžični brzojav je edina zveza, ki jo ima letalo s svojim letališčem. Zato zavisi uspeh nočnega poleta tudi od znanja radijskega obveščevalca. Naprava za razledenitev omogoča posadkam, da morejo prodirati tudi skozi območja, kjer grozi letalu, da se prevleče z ledom, in v vsakem primeru služi kot pripomoček, da se polet posreči tudi v najhujših vremenskih nc.prilikah. Ko je bombnik prispel na ukazan cilj, od-vr"j bombe. Če je jasna, zvezdnata ali mesečna noč, sc spravijo različni tini letal na strmoglnvni napad na cilj. S tem je zagotovljen uspeh, da so tudi ponoči zadete najmanjše točke. Ko je naročilo izvršeno, odletijo bombniki na pot proti domu.
Seveda je posadka med vsem poletom do skrajnosti napeta.
Na samo pilot, ampak tudi strelec in radijski obveščevalec morata biti vsa le v svojem delu. Strelec mora časih po ure dolgo strmeti v noč in pre-žati na nočne lovce. Ničesar te pa liolj ne utrudi, ko večno iskmnje po temi. In če slednjič opazi, da kako letalo šine mimo kot senca, večkrat ne ve, ali jc bil to prijatelj ali sovražnik.
Tako je ponočna vojna * bombniki najnevarnejša in najtežja naloga letalstva.
Protiletalska zaščita Ljubljane
Marsikdo v Ljubljani je Se mišljenja, da našemu mestu ne grozi nevarnost letalskega napada. Tako mišljenje pa nI pravo. Čeprav nevarnost v Ljubljanski pokrajini šo ni neposredna, vendar zahtevajo razlogi, da se vse pripravi ln ukrene za varnost.
Zato je nujno potrebno, da »e v.l že odrejeni ukrepi za protiletnlsko zaščito z vsemi razpoložljivimi »redstvl pospešijo in v najvišji mori izpolnijo z upoštevanjem Izkušenj. kl so jih zbrali od letalskih napadov žo prlzadoti kraji.
Pri izpolnjevanju teh ukrepov morajo sodelovati vsi. liazumljivo je, da je potrebno zato žrtvovali tudi svoj prosti čas. opustiti marsikatero udobno9t in poleg svojega rednega opravila opravljati tudi dodatuo delo.
Zlasti pri ureditvi hišne »»ščit« »e ne smemo ozirati na lepo ureditev stanovanj, čo je potrobno namestiti vodo In pesok ter predmete, ki se morajo premestiti zaradi predpisane izpraznitve podstrešij.
Pri tem inornjo hišni posestniki podpirati stanovalce in obratno, vsi pa »c morajo ravnati po navodilih hišnega starešino. Vzajemna pomoč pri teh Izrednih ukrepih mora biti vsakemu najvišje pravllol
S posebnim poudarkom vabimo hišne po^ sestnike in stnnovatce, naj imajo v polni meri razumevanje zn odgovorno delo hišnih starešiu ln drugih organov protiletalske zaščite ter jim olajšajo njih delo e tem, dn radi izpolnjujejo njihove odredbe.
Hišni starešine in drugi organi protiletalsko zaščite bo oblastem odgovorni za izvedbo zaščitnih ukrepov, zato pa uživajo tudi vso zakonito zaščito. Kdor bo njih delo namenoma oviral aii jim žaljivo nasprotoval, ho strogo klican na odgovor.
Hišni starešino naj v lastnem delokrogu takoj Imenujejo svojega namestnika-pod-Btarešino zaklonišča — in prostovoljne branilce v številu, ki je za obsežnost stavbe potrebno (najmanj po enega za vsako nadstropje In stopnišče ter skupino po 1 do 2 samarijana in sla). Imenik teh oseb . starešino vred ter z navedbo njih funkcij in nadstropja stanovanja je treba nabiti v vsaki vožl ali poleg »Glavnih navodil«.
V vsaki hiši naj se zato v tovariški vzajemnosti med hišnim gospodarjem, hišnim starešino tor podstarošino, prostovoljci hišno zaščito in vsemi prebivalci puj-ešota, kar je še potrebno za Izpopolnitev iu izbolj-
šanje hišne zaščite ln čimprej prlatopl k
izvršitvi.
Z zadostnimi Iu preizkušenimi ukrepi o
pravom čnsu bomo najbolje zavarovali svoje iu svojih bližnjih življenje in premoženje.
Glede načina ureditve hISne zaščite se ravnajte po tiskanih navodilih, kl so jih dobili hišno stnrešine ln hišni posestniki ter po vseh novih ukrepih in navodilih, ki bodo še izšli.	__
Alkazar
V Madridu, v oktobru. — Kakor je oznanil župan mesta Toleda, bodo Alkazar spet obnovili. Uporabili ga bodo kot vojaško akademijo za pehoto. Gradbeni načrt je bil že odobren. Ustanovitev akademije na temeljih stare maverske trdnjave in kasnejšega gradu Karola V., bo zmeraj v zvezi s spominom z razvalinami Alkazarja, kjer so je general Moseado s svojimi pičlimi stotinami vojakov in tisočgla-vim civilnim prebivalstvom skoraj sedemdeset dni upiral napadanju komunistov. Dasi so Alkazar že začeli popravljati, bo trajalo vendarle še nekaj let, preden bodo odpravljeni poslednji ostanki razvalin in preden bo nova stavba — kot nekoč prejšnja — značilna za pojjled na mesto Toledo.
Jezero, ki v njem ne utoneš
Voda jezera Mone v Slcrrl Nevadi vsebuje toliko sode in borak.a, da v njej ne moro utoniti nobeno živo bitje, ampak da plava na njej kakor plutovina. če to vodo mešamo v posodi, se začne peniti in je ko milnica. Ako v tako milnioo damo kak predmet, se prevleče na debelo z belo snovjo kakor . kamnom.
Veljava nemške marke ostane neizpremenjena
Ob nastavitvi novega višjega finančnega predsednika v llanovru je govoril nemški finančni minister grof Sohwerln v. KroBsigk o nalogah finančne uprave v vojni. To naloge se morejo rešiti In, če so Izvede v vsej Upravi kolikor sploh možna najvui'jtt poenostavitev. Vsak predlog, ki služI temu namenu, bo proučen.
Kot odločilno nalogo je označil minister: priskrbeti za vodstvo vojno potrebna sred siva in ohraniti stabilnost valute. Nu vprašanje, če je to možno, Be mora odgovoriti z jasnim: Dal Omenjajo« vsa v zvezi s tem povezana vprašanja, jo opozoril državni finančni minister na racioniranje potrošnje iu kontrolo oen. 8 tem sicer Izgubi duuur del svoje kupne moči, zato pa se ua drugI .tra. nI prisilno uablra. Denar ohrani svojo vrednost in tako smo pred fenomenom, da ob padajoči kupui moči ostaja vrednost denarja neizpremenjenn. Izkazalo se bo, da so prav ravnali tisti, ki sn varčevali .voj denar, da pa so delali uarobe oni, ki so skušali denar naložiti v »trajne vrednoto.
Minister je nato razpravljal tudi o vseh vprašanjih, ki se tičejo zvišanja davkov v vojni In opozoril na nevuruosll, ki grozo od denarja, kl se jo odtegnil zdravemu nabiranju. V zvezi s tem je podal obsežen vpogled v vhh vprašnrijn nemškega vojnega fi-nnnsirnnju. Pri tem je zelo ostro nastopil proti vsem govoricam, kakor da bi se sredstva zimske pomoči porabljala za flnanslra-njo vojna. Vsa ta .redstva se porabljajo samo za naloge, za katero so določena.
V svojih nadaljnjih Izvajanjih je minister podal nnlogc liuančno upravo v treh načelnih točkah:
1.	ilrozpogojna pravičnost. Dano mora hiti popolno poroštvo, da pri ennkih raznio-rah nihče ne plača več ali manj davkov od drugega.
2.	Gospodarsko razumevanje za podane nujnosti.
3.	Socialno razumevanje za vse potrebo In stiske ljudi. To se mora pokazati tudi v dnevnih oblikah prometa.
—s.
Zajčje In knnčje kože, strnjene za za»eh. alke. šef pokrajinske uprave v Ljubljani je s razpisom z dne 14. IX. t. I. pod št Vlil 3921 odredil, d« se delno spremeni naretlba št. 71 o ureditvi zajčjih in kunčjih kož z dne 10. IV. 1913 In sicer v tem smislu, dn se te kože, ki so bile dane na .trojenja /n krzno za zasebno rabo pred uveljavljenjem naredbe In od tvrdk redno prijavljene kot lastnina tretjih oseh, »mejo vrniti strankam. Stranke pa se morajo Izkazati s po. sehnim dovolilom, ki gn na znhtevo Izda VIII. oddelek pokralnske uprave. Vsako krznarsko podjetje pa mora predložiti so-znam oseb, katerim so bile kože vrnjene s sledečimi podatki: število ln teža kož tei datum vrnitve.
D R 2 A V NO GLEDALIŠČE
!)ramat
Nedelj«. It. oktobra, ob 14: »Deaetl brat«.
Izven Cono od 18 Ur navzdol. — Ob 17:
»Vrllkl mož«. Izven. Ceno od IS Ur na-
Vidol.
Operet
Nedelja. II. oktohr«. ob 16: »Zeml.t« smehljaja« Opereta. Izven. Cene od 82 lir
navzdol.
Spored Nemške akademije
Nuvl tečaji nemškega jezik«
Lektorat Neuiike akademije v Ljubljani
je izdul svoj program zu šolsko leto 1913 44. Nemška akademija Im« po lakonu, ki
ga jo izdul FUlirer dno 15. novembru 1941 nalogo, da ruzširi nemški jezik In nemško kulturo. Neinškn akademija je poštnin temeljna organizacija za nemško kulturo, Izpolnjujoč nn ta način »vojo vzvišeno nnln-g0 pospeševali na strogo znanstveni podlagi raziskovanje In študij uoniSkcg« juzik«, tor omiko
Lektorati — Izvršni organi Nemško akademije — razvijajo svoje delovanje, lo jo pospeševanje študija nemškega jezik« v inozemstvu z vso znanstveno »trogosljo in strogo metodo.
Med šolskim letom (1. XI. 1943-1. VII. 19411 se vršijo tečaji nemškega jezikn, pre-dovunj«, koncerti In druge prireditve. Tečaji nemškega jezika obsegajo: 1. Nižji tečnj (za zavetnike) 2. srednji tečaj (za one ki imajo že osnovno znanje joziknl 3 višji točaj (splošni pregled zgodovine. književnosti in gospodarskega in kulturnega življenja v Nemčiji. 4. Konverzacljskl tečaj (obravnava praktičnih vprašanj ia nemške literature). 5. TeC«j zn poklicno specializacijo (poglobljen študij gramatiko, čitanje in konvorz«elj« z ozirom ua razno veje specializacije.)
Vpisovanje za točajo in predavanja, traja od 1» do 31. oktobra 194.1. Oh tej priliki .in prinesti s seboj dve sliki za lcgitimnrl-je. — lekcijo, trajajočo po eno uro, bodo trikrat na teden.
V načrtu so sledeči tečaji: Popoldanski tečaji od 15 do 19. kl bodo tra.iall s mesecev. — Za informacije so jo obrniti nn tajništvo v Beethovnovi ul. H L, vsak dan od 10 do 12 In od 16 do 18.
K 60 letnici gospe Irme Stupiceve
Otrln pot si s čela je tastavnn žena Ko križev io«t jej dalo je življenje Bil klnnoc res je hud in hilo je trpljonjo, Ki gn le volja zmagnla je prekaljena. Tnko stoji sedaj vsa ljubljena, češčona ln zre nazaj v mladost In svojo sanje. Vkljuh vsem prevaram le veruje vanje; NI mogla streti srca — zlobo pena. To truda njenega bit »misel je in cena, Da zdaj ku selil sedmi krit naklada Ne čuti več njegovegn bremen«. Zato nam kakor roža *e vesolo vlada. Drži se zvesto je poslovna štrena lil oglodalo jej pove, da Je »u mlada. ,1. č
Z Vrhnike
»Mlada nreda«, prva knjig« TIL latnlkr.
Klovenčevo knjižnico je na razpolago m.robnikom u« Podlipski cesti 9.
Poizvedovanja
Zgubljen« Jo bila v petek popoldne denarnica z denarjem In osebno I'*:1"1'™1' Vodnikovo eesle mimo nove šišenske rerkvo v artilerijsko vojašnico in se najdite j« le n naproša, da jo odda na ime Mrnlk J«-«. Vodnikova ccsta 62, proti nagradi.
Resnična povest iz današnjih dni
Nenadoma «em bil poklican, to je bilo nred 27 leti. k hudo lH>lnl ženi, da ji pomagam, če je Se mogoče. Stopim v sobo in takoj sem vzkliknil: Oh, prepozno! Pljučnic« v najhujšem študiju! Zapisal »em sicer zdravil«, pa mlndn žena je sama uvidela, da gre ž njo h koncu. Po nakaj trenutkih ml namigne, nnj .e sklonim k njej, da ml ho neknj povedni«. Komnj stm razumel slabotne besede: .l.epo prosim, skrbite z« lo rovioo«, in 7. očmi pokaže nn novorojeno dekletce. kl J* .palo poleg nje. Z znupanjein je v me uprla kalno oči in še zašepetala: .Saj veste, da bo zavrženo!, obljubil sem ji, za kar me je hvaležno pogledala.
Poznnl »em njen težki položaj. Mož je n« bojnem polju ?e 2 leti, dvoje otrok ji je pustit, ko jo odšel nn vojsko. Prii-li pa bo vojaki v vns. Ilognt Sreinec je bil nastanjen v bližnji hiši in je neprestano lazil i« lo ženo. Sprva gn je odbijala, saj še misliti ni upnln na knkn zakonsko nozvestobo. pa ln in le, celo ponoči ni bila varna pred njim. In prišlo je — neznkonsko rojstvo.
Silen hrup je nastal po vasi ln sorodstvo moževo — ona je bila Hrvatica — bo je rsled te sramote tako razjarilo nanjo, da so jo zbrisali iz sorodstva, češ, mi je ne »pn. znamo več za našo. Takoj so vse »poročili nienemu možu, ki je ves besen sporočil, da jc zaprosil za dopust ln ko pride domov, bo maščeval ženino nezvestobo. Nesrečnn žena je zvedela za moževo sporočilo. Ireslu se je, ker je poznala njegovo strašno jezo, znpn-šCena je ležala na porodniški postelji, in še to je morala prezgodaj zapustiti, nič Čudo, Ce sc je je lolila bolezen. Zdravila niso nič pomagala, revica je 3 dni po mojem obisku umrlo.
Novorojeno dekletce Francka je ostalo »nmo. Takoj po pogrebu nesrečne žene sem se spomnil svoje obljubo in grem v vas, ki je bila nekoliko oddaljena od središča, povprašujem po novorojenki in jo najdem zavito v cunje v kotu pri peči. Oskrbovala jo je moževa mati, seveda je vse željno pričakovalo In zatrjevalo, da pojile otrok zn materjo v grob. Videl Bem, da oh Inki negi mora otrok shirati, znto sem sklenil da ga čimprej rešim. Spisnl sem za časopis kratko notico in prosil, naj se kdo usmili revice in jo vznrne zn svojo. In glejl Bog se jc usmilil otročička in naklonil dobro gosno lz Ljubljane, ki mi piše, da vzame otroka za svo.ieea pod pogojem, da gn adnptira. Ker je bil otrok izročen meni, moževo sorodstvo je kar pihalo nanj, znto sem takoj sporočil blagi gospej, da vse pogoje sprejmem, čez por dni že prido plemenita žena iz Ljublja-
KULTURNI OBZORNIK
Nove knjigs
V zndnjem času je Izšlo nekaj novih knjig, ki jih zdaj naznanjamo samo v glavnih oznakah. — Uredništvo Slovenca« je Izdalo v posebni knjigi znani zgodovinski roman angleškega romantičnega pisatelja W a 11 e r j a Sootta »Ivanhoe« v priredbi Fr. Ks. -žarja ter z 205 slikami neznanega ilustratorja. Tnko knjiga ni samo slikanica, kakor je v pretežni večini Bera. nekova priredba »Quo vadlsa«, temveč zavzema pol strani tokst pol slika ter so lepo dopolnjujeta ln Izpopolnjujeta. Seveda jo tekst močno okrajšan, toda val važnejši dogodki bo podani v besedi ln sliki. Roman, kl so je priljubil našemu obfinstvu že v celotnem prevodu VI. Levstika in v Izdaji Modro ptico, bo sodnj našol po tem tekstnem izvlečku in z živahnimi številnimi slikami šo voč bralcev med najširšimi plastmi naroda. Ta prvi Seottov roman v Blovenščini naj nadomesti dosodanjo malomarnost v prevajanju Sootta, kl so ga nnšl starejši pisatelji tnko s pridom posnemali in spoštovali, mlnjši rod pa ne pozna njegovo tako blesteče zgodovinsko romantike. — »Slovenčeva knjižnica« jo kot prvo knjigo III. letnika Izdala predelano povest slovenskega jubilanta pisatelja dr. Ivana Pregljn »Mlada Breda«. Povest stoji na začetku Prcgljove pisateljske poti tor pomeni njegov prvi veliki uspeh v prozi. Znsnovn povesli ter njena ekspozlclja pomeni eno najširših, v Dlokcnsovem načinu zasnovanih po.
vesti, kar je bilo za tisti čas velika novost, vse premalo opažena od naših kritikov. Mlada Breda, ki je Izšla natanko pred 30 leti, jo ona najboljših mohorsklh povesli ln še zdaj vsega branj« vredna, zlasti ie, ko je njona prva Izdaj« že zdavnaj Izšla, v Zbrane spise pa šo ni vključena. »Slovenčeva knjižnica« je lepo počastila Pregljevo šest-dCBetletnlco, ki ho/7. t. m. b tem, da je novi tretji letnik začeli t njegovim imenom in njegovo najlepšo ljudsko povestjo. Lo škoda, da je nova oprema arh. Gajška, ki je sama po sebi pomembna, izšla v tako črni barvi, kl se ne »podobi oh priliki veselega življenjskega jubileja. — Jutrova knjižnica »Dobra knjiga« je Izdala v prevodu urednika Božidarja Borka eno najbolj znanih del italijanskega Nobelovega nagrajenca, pri nns dobro poznanega modornega pl-Stttelja, Luigija Plrandolla »Pokojni Matija Pascal«. Homnn jo vse bolj zanimiva pfiihološka novelo knkor roman ter obravnava zanimiv relativistični psihološki problem, kl je nam že znnn iz raznih iger, tako Plrandell« samega (Henrik) ali Tolstoja (Živi mrtvoe. Tu ta klasik modernega relativizma ln analizator zapletenih življenjskih psiholoških kompleksov prikaže usodo Matije Pascala (kl nima nič zveze z mistikom Pascalom!), kl se nesrečno oženi, pa sc znajde po nekem ekstrnvngant-nom begu v Igralnico v Monte Carlu, kjer priigra precejšnje premoženje, v čudnom položaju: v vlaku se vrača skesano domov, p« bera v listu ivoj nekrolog in oul. pogreba,
kajti v nekem preperelem mrtvecu »o spoznali njega. Tako je umrl ln hoče tlvotl kot nov človek, svoboden od pokojnega Matije Pascala z novim Imenom in z novimi ljudmi. Zdaj pa se pisatelj razpiše o težavah, kl jih »pokojni Pascal« doživlja v novih razmerah, b čemer nas dokončno prepriča, da človek ne more živeti brez preteklosti ln brez pravega Imena: rajši .e vrne domov, kjer najde ženo poročeno. Usojeno mu je, da v samoti sam zase preživlja Bvoja zadnja leta, on — »pokojni« Pascal. — Pisatelj zbir. ke »Mati« In režiser v operi Frellh je Izdal prvo svojo večje povest »M 1 a d o 1 e t-j o« v lastni založbi. O knjigi bomo še poročali. — Glasnlkova knjižnica it. 16 prinaša lepa pisma znanega mladinskega vzgojnega in asketičnoga pisatelja p. Ven če. slava Vrtovoa D. J. »Pesem i i v -1 j e n j a«. Tu so zbrani lepi tnarl«n.kl govori in slavospovi, ki jih je ta priljubljeni pisntelj napisal po raznih listih, zlasti v Naši zvezdi tor jih sedaj uglasil v enotno »pesem življenja«, kl nnj hodi z Marijo po Marijinih stezah. To je pesem življenja, kl jo je nas učila Devica in Mati Marija ln so jo naši zaščitniki in najboljši med nami zapeli. Prelepa marijanska knjižica je Izšln tudi v lepi opremi arh. Gajška. Knjiga je Izraz želje: »da bi se vsa naša mladina strnila ln zlila v en sam mogočen zbor ln pela sleherni dan Mariji na čnst »pesem življenja, mladega, svotega, z nebeško ljubeznijo in milostjo ožnrjenegn«. (Cona 10, '>0 In 24 Ur). — Za dijnke in »ploh vse, kl si hočejo osvežiti razno šolsko znanje, je izšel Koč. ni obzornik, knjiga, ki ima namen dati pregled čo? človeško dogajanj* ler dntl ročnemu kakor umskemu delavcu vnovič snov,
kl mu je morda Izplahnela v šolski dobi, pa bl si jo rad osvežil. Tu je v kratkih pregledih podan pregled slovenskega slovstva po dobah, knjigah In osebah (pripominjam, da med slovenskimi romanopisci in pisntelji no omenja niti z besedo — Ivana Preglja!! do-čim je drugih cela kopal) Zanimivi bo portreti slovenskih velikih mož. Tu so razni aforlzml, pregledi zgodovinskih dogodkov Iz vseh vekov, zemljepisnih podatkov Itd. tudi gradivo, kl ga nudijo navadno koledarji kot mali vsevedeži. Važni so pregledi pravnih zahtev, trgovskih poslov, predvsom pa jezikovna pravila slovenska, francoska itd. Dodan pa je tudi Priročnik iloven. s k o - Italijansko . nemško - angleških razgovorov In besed. Knjižica nI draga in jo priporočamo. — Za ložbn »Klas« je Izdala kot prvo svojo lepo. »lovno knjigo v resnično lepi opremi zbirko Mag'ajnovlh legend ter pesmi v prozi pod naslovom »O t i v e 1 I obrazi«. Opremil jo zbirko s celostranski dodanimi prilo. gamt aknd. slikar R I ko Debenjnk. O knjigi hotno ie posebej poročali. — .lože Tomaž IS, nnš pohorski prlpovcdknr, jo Izdal v posebni knjigi in v Deranckovl opremi pohorsko bajko »D r a v', k a roža-, kl jo izhajalo v Slovenskem domu kot slikanica »Trije bratje«. S tem jc zopet novo mladinsko knjigo — slikanico pridružil svojim prejšnjim (Drvarka Marija. PohorBko pravljice Itd.) ter tako lepo množi slovensko mladinsko poveat z motivi lz našega lepega Pohorja.
•
To bl bil pregled novih knjig zadnjega Cais«, Izmed katerih bomo nekatere še pn-.ebej omenili v posameznih poročilih, td.
ne. vznme krstni Ust ln otroka v vel Vo v^ »elje sorodstva in v mojo tolatbeda sem svojo obljubo, d n no umirajoči materi Izpolnil. Vse je bilo » tem urejeno, dojode* je pndel v pozabo, mol se Je drugič n.onil in ker sem dobil od znuneev »poročilo, dn Je otrok prišel v prav dobro roke. sem »časoma ludi jaz pozabil na vse te dogodke.
Kur potrka, Cez kakih 16 let nazaj nekdo na rnnjn vrn'a In predme »tnpi minila, lepa, krepkn razvita gospodična. Začuden jo gle. d n m, češ, ta pa ne potrebuje zdravnika, pa me že s »mehom 7. vso ljubeznivostjo vpraša- .Me kn i poznate?« Jaz znCudcn odkimam, no vajen tokih nastopov v ordlnacij-ski sol.i. -No. le poglejte me, mordn bo »pomnite!« Truden od ilnevnegn dela jo mol Ce gledani ln oilkiinu.iem. »Ve»te, j-7. »eni Francka in sem so prišla dane« Vam zahvalit. lin ste mi rešili življenje. Vas iinnin 7.1 oCetn in ne vem. knko nnj Vam poplnC«m veliko skrb in trud zn me, nekdaj znvrženo. zdaj na srečno dekle.« Komaj da vlovlm »n. po. »VI »te Francka D.?« — »Jaz sem Francka, pa ne D., marveč nosim priimek moje krušne matere, kl me Jp vzela za »vojn,.
Ponudil se in ji sedež, da zberem spomin n« doirodke. n ona me prebiti v vseli nn-merjenih vprašanjih, opisujoč, knko »roCna Je. vedno zdrava, vsega ima dovolj, Ima kr-iCansko vzgojo, hn.li na cerkven kur kot »talna pevka, pninngn mami pri gospodinjstvu... živahna, prikupna, zares snuio zdravje.
VpraAnm jo, Ce gre knj obiskat »vnje dn-mnCe — polsestro iu inaCoho. Takoj je bila zadovoljnn. 1'stavila se je še nekaj ur pri meni in zatrjevala, da »ta lo mačeha In pol. »ostra lepo »prejele — mo»a nično matere pn nI bilo doma. Krnneka je Dilšla spet tuiriij v LJubljano, zatrjujoč, da se bo mojotnu vabilu od/.vala in še prišla.
In ros. veCkrat se je oglasila žlvnhnn Francka pri meni In pri »vojih domaČih v stranski vasi. Pri zadnjem :»! isku ml je i.\ trjevala, da je srečna zaročenka in dn n.o pride vabit na svatbo, kakor hitro sc vrne zaročenec od vojakov. Poslej Jo nisem več videl.
Prišlo pa je strahotno leto 1945., kl jo ■moralno In fizično upropnstilo toliko ti«'i-čev naše slovensko mladino. V hišo Francke so začeli zahajati oni. kl so To propnst zakrivili, in začeli vabiti flvohno dekle v gozdove — slikajoč ji to življenje kot mm r ji j. Oskrbeli so ji celo sivčego perila in je-stvin in zn hrbtom njene dotrotnice omam. Ijali neizkušeno mladenko, dokler ni nc-.reč-niea padla v grozno mreio »otvobodllcev slovenskega naroda-.
Pred mesecem »e je zglastl« pri meni njenn mačeha in pri pove lovila: .Zvabili so Francko v gozd ... Ker je nila živahna, dobra pevka, jm je morala peli za zali.vo, včasih pa je tipkala v pjlzomskih votlinah njihov časopis. Na nekem vjj.-iškein pohodu je bila zajeta ln odpeljana v Ljubljano, k.ier je pn iz ječe ušla. S svojo komunist ii no družbo bo jo največ zadrle/ala s Sul,i Krajini. Ob raznih prilikah jc nastormln kot pevka. Ilrall .te gotovo, ko jc proč nekaj mesce! poročal časopis, kako bo komui.iBti mučili nekaj fantov iz Sulie Krajine, časopis je tudi poročal, da Je oo *e. i groznem mučenju in moritvi nesrečnih /rtev pola ob kitari neka žensk« — to jo hi In Kram!,a . V ob razburjen nad to grozno novico in nad takim življenjem dekleta, ki se mi jc zahvaljevala 7.0 rešitev življenju, seui ženo prekinil, naj zadostuje zn ,.e.laj.
Ham sem se začel zanimati za nndnljnio življenje nesrečnega dekleta. Pn ni bilo treba dolgo. Zvedel som, dn je njen zuro-Vncc šol zn njo v gozd, Bkvnrjcnkn m ni vič marala; pa del je od Italijansko krnile Par nnl na to, ko jo šo pcln ob mučenju nedolžnih žrtev, jo nesrečna ženska pa.Iia v roke oborožene silo, krogla jo je zadela naravnost v grlo — izdihnila jo takoj. Sedaj trolmi njeno telo na pokopališču v Suhi Kriipni.
Njenn krušna mati na «o danes hodi i a prnir gledat, ktlnj in od .tod se povrn« l.ub-J.ena rejenka. Sklonila le. rla j! :zroM lopo lnso v mestu, po smrli pa iink vs«. n eno premoženje pripade Francki. Zapeljivoi pa tolažijo staro plemenito ženo, češ, Francka jo v mi srečna ln »o kmalu vrne _ toila grob ne vrne, kar jo zasegel, nikdar več. ln ko bo tu dobra žena zvedela, da gniie telo njene ljubljene Francke v prezgodniem grobu, jI bo počilo srce. Meni pa večkrat im J",1,,"1'"?1 11 esročno dekle - monla bi hl o boljše, da sem jo pustil v cunjah, pa Četudi bi bila shirala In šln za niatorio v grob v prvem telnu njenega življenja — nesrečni otroki
',n,/r."'"'lia. " Fnn Izmed tlsočev sln-vensklh fantov in deklet, ki so jim prokleli zapelji vel za »ntnn.ki komunizem ukrnilli inlniiost, ul>lll »rečno družinsko življonie, »trli oliko sro prevaranih vzgojiteljev in umorili seme Izkrvavelega nnrnilu. Priilo pa bo proklBtstvo in maščevanje na to ubijnveo naseg« naroda in njegovo brečcl	JC.
Ml DOLASI
I Služba
iiiieio
I
MLADA GOSPA vestna in poštena, te« lo dobra tipkarica — nujno prosi namestit-ve za ves dan ali za neknj »ir dnevno. Naslov v upruvi »Slov.« pod 5453.	(a
SKOFIJSKA
dobrodclnu pisarna v Ljubljuni, Miklošičeva cesta 7, išče dobro družino, ki bi It i I n pripravljena sprejeti 16 letno deklico-siroto z mu lo maturo, kot gospodinjsko pomoč ni-eo nli otroško varuhinjo /.a dobo enega letn. Deklica je lepo vzgojena.	(a
ABSOLVENTKA
abituricntskegn tečaja, ki obvlada slovensko, srbo-hrvatsko. italijansko, nemško korespondenco ter strojepis — išče primerne znpo-sliivc. Ponudbe upravi »Slov.« pod »izurjena« št. t865.	(n
SLUŽKINJO ki samostojno kuha, išče službe pri odrasli družini. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Zanesljiva	_(a
I Službe 1
dobe B
BRIVSKEGA
pomočnika iščem. Nastop takoj ali po dogovoru. M. Podkraj-šek, Sv. Petru c. 12.
GOSPODINJSKO
pomočnico, mlajib — iščem — ki zna dobro kuhati, zn vsa ostala hišna dela; snažno in pošteno, lahko tudi pozneje, zn 2 osebi. Pismene dopise upra-\i »Slov.« pod »Snažna 1«>44< št. 6808, (b
SAMSKI vrtnarji, konjski hlapci in kravjo dekle, ki bi želeli iti na delo na slovensko posestvo nn Gorenjskem, naj pustijo svoj naslov v unrnvi »Slovenca« pod »Dnbra plača in dobra oskrba« št. 6883. Dovoljenje za potovanje se preskrbi._ b
§_Fj!afe!ija_j
FILATELISTI!
Ugoden nakup raznih filutelističnih novosti: znamk, filntelistične literature, katalogov in »jol« - alburmrv itd., dobite pri f i I a te I i j i
ml adinske7.ai.o?bf:
v Ljubljani, Stari trg št. 30.
| Kupimo |
Kupim pruzne STKKLEMCE »«eb trst m dnbro
elučam. • B. CuSnn. odniko* trg Ž.
STARE URE tepne io zapestne, le dobro olirnniene, kupim lanko Jazbec, urarskl mojster, lli. kloiičeva cesta 12.
PISALNI STROJ dobro ohranjen, kupimo. Pcllegrino, Kolodvorska B.	k
CRESLO Jožice tn kostanjev les. vsako količino, kupuje usnjurna LavrIS, LJubljana. Cankarjevo nnhrei-Je št l.
STARE MOŠKE
obleke, čevlje, perilo, pohištvo itd.. stalno kupuje Alojzija Drame, Ljubljana, Gallusovo nubrežje št. 29.
BLAGAJNO železno, stoječo, kupim. Naslov v upravi »Slov.( poil št. 6824.
UMETNIŠKE SLIKE
domačih mojstrov, kupim. Cenj. ponudbi- v upravo »Slov.« pod »Slike« St. 6820, (k
STARO ŽIMO
in žimniee kupimo, plačamo po kvaliteti. Trgovina Ogled. Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).	(k
ŠIVALNE IN PISALNE
stroje kupi trgovina Ogled, Mestni trg 5, vhod skozi vežo. (k
KORENJE zamenjani /n peso nli kupim nekaj tisoč kg pese. Porenla, Litijska cesta 64.	(I
KUPIM
kopne, rjuhe, brisače. I udi celo balo. Ponudbe nu upr. »Slov.« pod »lluln« šl. 6S71.
1 Prodamo j
BREZOVE METLE držaje za lopate, ometa itd. dobite pri Go-spodt ^jki zvezi, Rlei* weisov« St. 29 in Maistrova 10,
Prodam neka) SODOV od 30—50 litrov, primernih ea kislo zelje, po zmerni ceni. — b Guštin. Vodnikov trg 2
RABLJENO
pohištvo, ženske obleke in obutev ugodno prodam. Ogled dnevno od 2—3. Gospo-svetska cesta štev. 13, vrata 78.
Tel. 40
88
DRVA
PREMOG GOMBAČ
GLEDALIŠKA 14
NOVA KOSTUMA
športni in črn, vse fino volneno, prodam. Sv. Petra c. 14, dvorišče, L nadstropje. (1
ČRN ZIMSKI PLASč
krznen ovratnik za gospoda srednje postave, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6843.	(i
ŠTEDILNIK
kompletno železje za vzulvti, levo ali desno, novo, 2 in pol plošči, \>\ eol, prodam. Kožna dolina c. V-4.
LFI C O IN RETINO
(Le i-ni /a 9000, Roti no za 4.300) in en gramofon zu 800, prodam.
-	šuštaršič, mehanična delavnica, Blciwcisova (Figovee levo dvorišče).	J
VODNA SESALKA
na ročni ali motorni pogon v novem stanju zelo ugodno naprodaj.
-	Šuštaršič, mehanična delavnica, Bleiweisovn 13. (Figovee, levo dvorišče).	1
RJUHE *koro nove, močne -prodam. Naslov v upr. »Slov, pod št. 6868.
FOTOAPARAT
(Kod.ik 6X9), popol-nomu nov, prodam. -I. (i., Ljubljana, Zrinj-skega c. 6, vis. priti., levo.	p
| Sobe fi
g iSčeio Jj
ČEBELNJAK, SUPO,
barako, svinjak itd., stare deske in les — kupim. Glincc, čam-pova ulica 6, posestnik.	(k
ZEMLJIŠČE
za gramoznico, kupim. Naslov v upr. »Slov.« It. 6881.
KUPIMO
motorna kolesa in gume proti zelo dobremu plačilu. Merkur, Puharjeva 6.	k
PLAČAMO IZREDNO DOBRO
za stare bicikljc, bici-kelj-gume. motorna kolesa in pume z a motorna kolesa, Merkur. Puharjeva 6.	k
MOŠKE ČEVLJE
črne ,nove, št. 40 in št. 41. prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. (»m:.	(I
PRODAM:
moške in ženske čevlje in moško obleko. Avseuik, Pov.šctova 3.
X PflOj
DRVA I. POGAČNIK
LJUBLJANA Bohoričeva ulica £t.& Telefon A t, 21-59
2 PISALNA STROJA
znamke »Courier« in »Oliverc, ugodno prodamo. »Everest«, Prešernova 44.	I
2 ŽELEZNI POSTELJI zložljivi, z novo mrežo, se poceni proda. Naslov v upr. »Slov.c pod št. 6S69.	1
IŠČEM SOBO opremljeno, tudi ne-separirnno, proti in-štrukciji zn vse predmete srednjih šol nli plačilu. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Stalno nudzorstvo« št. 6783.
ENO ALI DVE SOBI
elegantno opremljeni, v strogem centru — išče soliden gospod. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Siguren plačnik« 6879._ s
I Sobe 1
oddalo j
LEPO SOBO
opremljeno, oddam boljšemu gospodu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. tiKtl.	(s
I Denar 1
O POSOJILIH
nn hiše in poseslva dobite informacije v Ljubljani, Beetliovno-vu ulica 15-11, levo, pri JUCO-KHLOI1-
PODJETJE
dobroidoče, v strogem cent rumu. išče zarudi selitve sedanjega, kom-panjona s 150.000 lir. V poštev pride trgovsko naobraženi gospod nli dama. Fiksni zaslužek 10.000 in provizija. Poslati nn npr. »Slov.« pod »Takojšnja odločitev« 6874.
t najem (9
odda j
PARCELO v SiSki, 700 m' dam v najem, primerno za zasejati z žitom. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 6850.	(n
I
| Stroji |
M LAT I LN l STROJ
ročni, nn prodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod šl. 6803.	(x
ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ
Cilinder in pogrezliiv šivalni stroj, ženski, rjav moški usnjen površnik in dainski kostim plav, prodam. — Kamniška 13.
ŠIVALNI STROJ
(Singer), zelo dobro ohranjen, sc proda zaradi nujne selitve. -Pred škofijo 19, Adamič.
ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ
Cilinder in dainski šivalni stroj, prodam. -Ogleda se pri tvrdki: J ti x, Bleiwci.sovq 3.
I Glasba |
GRAMOFON. PLOSiE rabljene, kupuje tvrdka Kverest, Prešernova«._(g
PLANINO prav dober, prodam. Naslov v upruvi »Slo. venca «pod St. 6846.
(Stanovanja H
ligelo |
DOBRO NAGRADO dam tistemu, ki mi preskrbi 2—3 sobno stanovanje s kopalnico za takoj ali november. Najemnino plačam za dalje Časa v naprej. Ponudbe nn upr. »Slovenca« pod »Novopo-ročenen« 6882.
B Vajenci |
VAJENCA zn mizarsko obrt, pridnega in poštenega, sprejmem proti nagradi ali hrani. Mizarstvo »Sava«, Miklošičeva cesta.	(v
MLAD FANT
išče mesto vnjenca po možnosti zn mehanika. Naslov v upravi »Slovenca« št. 6770. (v
VAJENKA se sprejme v trg. z mešanim blagom. Pogoj: poštenost. Naslov v upruvi »Slovenca« pod št. 6870.	v
Vnjenca za tapetniško obrt — sprejmem takoj. Sajo-vic, F. Stari trg 6. v
1 Živali j
PRAŠIČA zn rejo, ce o 70 kg težkega, kupim. Miš-velj, Ljubljanska 37.
KOZO 5 mesecev staro, za rejo .prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 6816.	(j
I li:


RANILNICA
LJUBLJANSKE POKRAJINE
prej Hranilnica dravske banovine •
ustanovljena leta 1820
Sedež: LJUBLJANA - Ekspozitura: KOČEVJE
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoče račune, opravlja vse bančne posle
| Kolesa |
KUPIM dobro oiiru njeno moško kolo po možnosti novo, z dobrimi gumi kolesi. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6837.
TRICIKELJ
močan in dobro ohranjen, nosilnost 300 kg kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod 6823.
NOVA KOLESA
odlične nemške znamke in več slarili koles od 1500 naprej, razprodaja. SuStaršič, mehanična delavnica — Bluivvcisova 13, (Figovee, levo dvorišče).
DVA NOVA in nekaj rabljenih iri-cikljev, se zelo poceni razprodajo. SuStaršič, mehanična delavnica, Hleiwcisova 13. (ligo-\eo levo dvorišče).
i:
Pozor stavbeniki
In
hKni posestniki!
Dobavljam, polagam iu slružlm stare I'A It KETLi
JOSIP BRLEČ
LJnbljana
kolodvorska 28
POZOR PEKI! Vse vrste parne pekovske peči hitro in solidno popravlja ali prestavi tvrdka Aleš Franc, ključavničarstvo. Jezica št. 12 pri Ljubljani.
j ~ Pouk |
ANGLEŠČINO in francoščino poučuje reven visokošojec. Ponudbe upravi »Slo-venen« pod »Angleščina« št. 6752.
POUČUJEM nemščino, angleščino, italijanščino in frnn-coščino po hitri in po uspešni metodi. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Profesorica« št. 6863.	(u
učno moč
za pouk slovenske ste-noprnfijc iščem takoj. Ponudbe upravi »Slo-venen« pod »Stenografija« št. 6829.
POUČUJEM
nemščino, italijanščino, angleščino .stenografijo posameznike ali manjše skupine, tudi začetnike (začetnice). Honorar ugoden. Vr-hovčeva Št. 12, visoko pritličje, levo (pri kavarni Tabor). (u
VESTEN UČITELJ pride za 8—10 lir ali za skromen obed poučevat na dom: violino, za mojstrski izpit. nemščino, italijanščino ter vse predmete ljudskih in nižjih srednjih šol. Naslov izročite v trgovini K. Pučnik, Frančiškanska 3.	(u
I Posestva i
MALO HIŠICO ludi loko ru popraviti, kupim proli takojšnjemu plačilu. Poslati na upr. »Slov.« pod »Po možnosti znotraj bloka« št. 6872.	p
I Kurivo j
In Frančiškanska 10 Telgfon 29-61
I Radio I
RADIO kupim, nli dam v zameno obleko: moški kamgarn. Event. doplačam. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Zamena« št. 6821.
RADIO »DINTERt
kupim, fegličeva cesta 10-VII ali Sv. Petra cesta 93.	(k
■ Pohištvo I
SPALNICE jedilnice, kuhinjske opreme si brezobvezno ogledate: Medvedova št. 26. pri Suenskcra kolodvoru. - Odprto: lorek, četrtek, sobota od |5,—18. ure. š
patentne posteljne
mrežo, otomsne, moderne kauče In fotelje nudi solidno in pe nizki ceni
RUDOLF RADOVAN
tapetuik
LJUBLJANA
Mestni trg štev. 18
DVE SPALNICI
iz mehkega lesa, prodam. — Poizve se v upravi »Slov.« 6830.
KUHINJSKO OPRAVO
rabljeno, lepo, novo cmajlirano: kredenca, miza, 2 stola in zaboj za premog, prodam. — Kupim pa malo rabljen pianino. Ogled: \Volfova ulica št. 10, skozi vežo na dvorišču, od 10—12.
PRODAMO več dobro ohranjenega pohištva, posamezne omare, razne mize, predsobuo garnituro in drugo. Trgovina Ogled Mestni trg št. 3 (vhod skozi vežo).	(š
VEČ NOVIH
kuhinjskih oprav ter staro knjižno omaro, raztezno mizo, prodam. Venturini, zaloga pohištva, Florjnn-ska 31. Ogled ob ponedeljkih, sredah in petkih od 2—6.
f Knjige I
Pred kratkim je izšla prva
ANGLEŠKA SLOVNICA ZA SLOVENCE, kateri bo v nekaj dneh sledila šc vad-nicu. Knjiga jc okusno opremljena in velja 70 lir. Dobi sc v vseh knjigarnah, v ti-skurni Slovenija, in pri izdajalci jici gospe Juliji Pajmun, Trdinova ulica 7.
PO UGODNI CENI prodam I. in II. letnik Slovcnčcve knjižnice v platno vezan nn antičnem papirju. Naslov v upravi »Slovcnca«, št. 6801.
KUPIMO
ilichens, Alahov vrt, vezano — Wambrecht-surner. Danes grofje celjski . . ., vezano — Jclušič, Cezar, vezano
—kakor tudi druge knjige od založbe Modra ptica i u Hram. Ljudska knjigarna — Ljubljana.
KUPIM
K o pse h: Anatomski atlas, cclega ali dele in Ta lds: Anatomski atlns, kupim. Lahko tudi na posodo, proti visoki nagradi. Poslati na upravo »Slov.« pod »Takojšnje plačilo« št. 6813.
j Razno |
NOVI NASLOV:
FranliSkanska 3
Telefon 45-13
Hladne in tople točke v človeškem telesu
V človeSkl koži bo tako zvnna hladna topla središča, ki jo njih naloga ta, d& ^ tolo prenašajo občutek mraza, oz. t/>pMo. Na kvadratnem centimetru kože je povprečno 12 do 13 hladnih in le 1 do 2 toplih ere-di£6.
VABILO
Politiki, bančniki, tovarnarji, umetniki io dame iz odličnih obi-tel j«, če hočete zvedeti za svoj prihodnji življenjski razvoj, potem ee obrnite s kratkim opisom fivojih že ija na znanstvenika-psihologa. On vam ca majhno nagrado ugotovi značaj ter iz tega poda izvid prihodnosti. Dopise na upravo »Slov« pod »Moder« §t 6354. — Tajnost zajamčena.	(r
VABILO Poštenjaki, dobrotniki, trpini, ubožci in pravičniki, ki vas mori negotova bodočnosti napišite svoje težave in pošljite dopis ua opr. »Slovenca« pod »Moder«. Znanstvenik — psiholog vam proti majhni odškodnini pove vaš prihodnji življenjski razvoj. Tajnost zajamčena. r
DIJAKI!
Slike takoj — s popustom. FOTO - GRAD Mira, Miklošičeva 20.
Zahvala
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob bridki izgubi našega edinega sina, gospoda
JAN2EKOVIČ BOGDANA
STUD. MED. se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zuhvulo smo dolžni vsem gg. zdravnikom, čč. sestram in strežnicam prsnega oddelka splošne bolnišnice in kirurgični kliniki, predvsem bivšemu ravnatelju zdravilišča na Golniku blagemu zdravniku specialistu g. nr. Robertu Neubauerju, ki je sinu v zadnjih tednih s svojo znano spretnostjo lajšul bolečine , kakor tudi veleč, p. p. Ladislavu Lenčku, ki jc pokojnega obiskoval in mu podelil sv. zakramente. Najtopleje sc zahvaljujemo dobri gospe Mariji Ve-senjakovi, ki jc Bogdanu stregla podnevi in ponoči s prav materinsko ljubeznijo. Prisrčna zahvala vsem darovalcem vencev in cvetja ter nepozabnega pokojnika
tako čast
številu
prcmil njegovi poslednji poti. Ljubljana, dne 9. oktobra DR. JANžEKOVIčEVI
1943.
7A1TV4T A vsc	iskrenega sočutja in sožalja? ki smo jih
MJxm.MM. T im. ■j/m.o prcjc|j nb težki in nenadomestljivi izgubi naše srčno-Jjubljcne mame, stare mame, sestre, teto in tašče, gospe
KENDA IRME
se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zalivalo smo dolžni čč. duhovščini, posebno g. p. dr. Angeliku Tomincu za tolnžilne obiske ob bolezni, zdravniku g. dr. Volnvšku Josipu za požrtvovalno skrb in nego, č. sestri usini-Ijenki i.candri za izredno vzorno in najskrbnejšo nego in pomoč ob dolgotrajni bolezni biagopokojne, vsem darovalcem vencev in cvetja (er vsem. ki so našo nepozabno mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Sv. inušc zadušnice sc bodo darovale v torek, dne 12. oktobra 1943,
ob 8. uri v župnijski cerkvi sv. Nikolaja. Ljubljana, 9. oktobra 1943.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni braj in svak, gospod
MIHAEL ROŽANEC
tiskarniški ravnatelj v pokoju.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 11. oktobra ob 3. uri popoldne z Žal, kapele sv. Nikolaja k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 9. oktobra 1943.
Globoko žalujoči: JOSIP, bral; LENI, svakinja in ostalo sorodstvo.
43	Vinko Beličič
Lija se je smehljala tem lepim in ljubim sanjam; njene velike in jasne oči so zrle rečno gladino, kjer je odsevala zlata in rdeča večerna zarja.
»Ali doma že kaj vedo?< je vprašal z velikimi, sanjavimi očmi.
»Mama nekaj sluti, jaz pa ji ne bom nič povedala, drugače se ne bom več smela ganiti iz hi.še.c
Kočcvar je bil ponosen na svoje dekle.
»Kaj boš pa nocoj rekla doma, ko se tnko pozno vrneš?«
»Rekla bom, da sem se pri sošolki Vodnikovi ličila matematike. To me niti malo ne 6krbi.c
Čvrsteje jo je stisnil 7,a roke. Zdelo se mu je, da nekdo prihaja. Res — izpod akacij je počasi korakal zamišljen človek, z rokami prekrižanimi na hrbtu. Kočevarju je postalo vroče, nato mu je srce vvz.drhtelo v hladu, obraz mu je zagorel v zadregi. Bil jc profesor Petrušič.
Janko se je začudeno ozrl na mladi par, na svoja šolska znanca; mirno je odzdravil in šel dalje z mračno mislijo. Lepa reč! si govoril. Imel sem ga za pametnejšega od drugih, on pa gre in se človeku še na nos nastavljal
Novela
Lija se je boječe zazrla fantu v obraz, kakor da pričakuje tolažilnih in pomirjevalnih besed, ln jih je res cula:
»Ne boj se, on nikogar ne naznani. Le za prvo zgodovinsko uro se dobro pripravi, ker je sicer rad zbadljiv.<
Nenadno srečanje s profesorjem Petrušičem je bilo Kočevarju povsem odveč, čeprav je imel mirno vest in razen tega poštene namene z ljubljeno deklico. Čutil je, kako se nad toplim, ugašajočim večerom, nad žametno kosovo pesmijo zgrinja tiha skrb za oba. Saj je tudi o/i še vedno podrejen šolskim predpisom, neglede na to, da v matematiki visi med da in ne. Toda zanašal 6e je na Petrušičevo na klonjenost.
»Morala bova bolj paziti,« je za mišljeno rekel, ko sta sc počasi vračala.
V dekletu pa se je nenadno prebu dila sedemnajstletna kljubovalnost.
»Kaj se bova balal Kdo pa nama kaj more? Drugi bi že zdavnaj morali biti izključeni, pa sc jim nič ne zgodi.«
Kočevar se je smehljal odločnim besedam samotolažbe, ne da bi jih
zavračal ali odobraval. Naslednji dan pa ga je Janko ustavil na hodniku,
»Ali veste, kje stanujem?«
»Vem, go6pod profesor.«
»Popoldne pridite k meni!«
Dijak je osuplo gledal profeso-ja. Ali je prav slišal? Kaj naj to pomeni?
»Rad bi, da se o nečem pogovoriva.«
Snočnje srečanje, je uganil oinio-šolec.
Popoldne je šel k profesorju Pe-trušiču ne-veselega razpoloženja. V srcu so se mu trle bojazen, užaljenost in upornost. Sklenil je da bo zagovarjal in branil svojo ljubezen, da bo — skratka — nastopal kot zrel človek in kot vitez. Vendar ga je skrbelo, kako se bo pogledal z resnim in strogim razrednikom. Res da sta se v zadnjem času v okviru kongregacije z.bližala tudi kot človeka, a to je bilo dijaku le še neprijetnejše. Končno pa ga je pomirila misel, da bo gimnaziji kmniu dal slovo in da bo potem zadihal življenje omamne svobode in brezskrb-nosti. Sprejela ga bo obljubljena dežela univerza, odprla mil vse vire svojega duhovnega bogastva. Štiri leta bo srkal modrost, potem pa bo z zaročenko Lijo obiskal profesorja Petru-šiča . ..
Janko je nasmehoma podal Kočevarju roko in mu ponudil stol. Sedla sta. Ko je profesor videl, da se je bil mladi gost dovolj razgledni po sobi, jo spregovoril:
»Se zelo veselite univerze, Jože?« Ali je mogoče, da tako vprašuje strogi profesor Petrušič? Osmošolec se je olajšan nasmehnit:
»Vse moje misli so že tam. Le matematika mi jih greni.«
»lo razumem,« je dobrovoljno odvrnil Janko, »a ne smete si delati nepotrebnih skrbi! Ste 6e že dokončno odločili za zgodovino?«
Kočevar je mračno odgovoril: »Da, gospod profesor, čeprav doma hočejo, da grem v llbgoslovje. Pa se bodo že morali sprijazniti.«
Kako je njegovo dijaško življenje podobno mojemu! je Janka obšla misel. Iste želje, iste težave, isti načrti... Ko pa je pomislil na svoje zrelo življenje, se mu je zbudila v srcu zaskrbljenost in spoznal je, da mora s fantom spregovoriti odkrito iu prijateljsko.	i
»Kdor hoče ostati dober človek, se mora vse življenje boriti za krepost in poštenje.«
Besede so bile izgovorjene počasi in preudarno, kakor bi bife stavek iz svetega pisma.
»Jože,« je nadaljeval profesor, »zelo rad bi, da ostanete dober fant. A tudi vi se boste morali z vsemi silami upirati zunanjemu, posebno pa še notranjemu zlu. Neprestano boste morali tehtati svoje odločitve, dejanja in ravnanja s čuječnostjo, treznostjo in pametjo.«
Ko je dijak še vedno molčal, js Janko iskreno in toplo rekel:
Eno samo nepremišljeno dejanje, eno samo kratko dejanje človeku lahko usodno preusmeri življenjsko pot.«
Kočevar je spoštljivo zrl razredniku v obraz. Čutil je, da iz profesorja ne govori suho pravilo, temveč življenjska skušnja. Bil je v nekem oziru že dozorel človek; vedel je, s kako veliko duhovno močjo in vztrajnostjo prenaša Petrušič svoje skrito nezadovoljstvo, toda ni ugibal, iz česa to nezadovoljstvo izvira.
»Nočem vam pridigati niti vas opominjati na verske nauke, ker 6e ne čutim za to poklicanega. Tudi bi vain ne mogel nič novega povedati. Kno pa hočem povedati kot človek, ki pozna življenje bolje od vas, Jože.«
Osmošolcu sva pa sk
»Ljubezen med fantom in dekletom je le|>o čustvo, dokler je plemenita. Ko preide to mejo, zaide v mrak in strast. Vi pa veste, da sta besedi, .strast' in ,trpljenje' pomensko isti. Škoda bi vas bilo za trpljenje. Vi zaslužite vse drugačno življenjsko pot, vi zaslužite sonce in pomlad. Razrasli se morate v drevo. Pot do tega pa ni pot čustvenosti in vzdihovanja, temveč pot neuklonljive volje in v daljo uprtih oči.«	j
išolcu je postalo topleje. Zdaj skupaj! je uganil.