3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 27. junija 2013  Leto XXIII, št. 26 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 27. junija 2013 Porabje, 27. junija 2013 Pred 57 leti zapustil Porabje STR. 3 Friško senau pa poznani obrazi STR. 4-5 Dan državnosti v Monoštru Generalni konzulat R Slovenije v Monoštru je svečanost ob dnevu državnosti organiziral 21. junija v Slovenskem kulturnem in informativnem centru. Udeležence svečanosti je pozdravil generalni konzul Dušan Snoj, ki je na začetku svojega vsebinsko bogatega govora poudaril pomembnost državnega praznika za slovenski narod. »Dan državnosti je pojem, ki za Slovenijo pomeni samostojnost in neodvisnost ter predstavlja prelomni trenutek za Slovenijo: začetek novega obdobja, ki je sledilo plebiscitarni odločitvi slovenskega naroda za vzpostavitev lastne, suverene države,« je dejal in nadaljeval z v zadnjem obdobju zelo dinamičnimi madžarsko-slovenskimi odnosi. Naštel je nekaj pomembnih obiskov, med temi obiske predsednika madžarske vlade Viktorja Orbána, zunanjega ministra Jánosa Martonyija in predsednika države Jánosa Áderja v Sloveniji oziroma obisk slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca in podpredsednika slovenske vlade Dejana Židana na Madžarskem. »Pomembno je, da je bilo na vseh srečanjih poudarjeno, da si državi prizadevata, da kriza in varčevalni ukrepi ne bi vplivali na polo-žaj madžarske narodnosti v Sloveniji in slovenske na Madžarskem…«, je poudaril generalni konzul, ki je izpostavil tudi nekatere rezultate, ki jih je slovenska skupnost dosegla v zad-njem obdobju. »Simbolično je, da se letos v porabskih dvojezičnih šolah zaključuje prvo leto, ko šol ne upravljajo več občine, ampak narodnostna krovna organizacija in torej za šole skrbi manjšina sama… Morda je nekaj simbolike tudi v tem, da bodo prav v tem letu 2013, ko jeseni obeležujemo 15-letnico izgradnje Slovenskega doma v Monoštru in 15-letnico odprtja GK RS v Monoštru, zgrajeni naslednji najpomembnejši objekti v Slovenskem Porabju, ki bodo tukaj ostali ne leta, ampak desetletja, med njimi evropski projekt iz programa SI-HU, Center sadjarstva Upkač in prve stavbe v sklopu Vzorčne kmetije, katere postavitev financira RS. Do konca leta pa bo po zagotovilih madžarske vlade odprta tudi dolgo pričakovana cestna povezava Verica – Gornji Senik.« Monoštrskemu praznovanju dneva državnosti je prisostvovala tudi veleposlanica RS v Budimpešti Darja Bavdaž Kuret. To je bil obenem njen poslovilni obisk, za njeno pomoč slovenski manjšini in prizadevanja ter posredovanja pri pristojnih madžarskih organih sta se ji zahvalila predsednika krovnih organizacij Jože Hirnök (ZSM) in Martin Ropoš (DSS). Dan državnosti so s svojim čudovitim petjem pod taktirko Žuže Budavári Novak popestrile članice Ženskega pevskega zbora Glasbene matice iz Maribora. Njihov odličen glasbeni program je bil obarvan z literarnimi vložki, primernimi državnemu prazniku. V odmoru koncerta se je za 20-letno delovanje monoštrskim ljudskim pevkam in njihovi mentorici Mariji Rituper zahvalil generalni konzul Dušan Snoj. Praznovanje dneva državnosti v Monoštru je počastila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, navzoče je na sprejemu pozdravil tudi državni podsekretar Ministrstva za človeške vire R Madžarske Csaba Latorcai. M. Sukič Na prireditvi je zapel Ženski pevski zbor Glasbene matice iz Maribora pod vodstvom Žuže Budavári Novak Veleposlanica R Slovenije v Budimpešti Darja Bavdaž Kuret odhaja na novo službeno mesto. Od nje se je poslovil tudi generalni konzul Dušan Snoj Murska Sobota Nove knjige CERKVE NA KULTURNI POTI SVETEGA MARTINA JUBILEJNI PANONSKI LETOPIS 2013 »Pred dvajsetimi leti ni prav nihče računal s tem, da bo leta 2013 izšel jubilejni 20. Panonski zbornik, almanah, ki se je začel z naslovom Panonska letna knjiga. Gospod Tomi Schneider mi je povedal, da so ljudje skeptični in menijo, da bo ostalo pri prvi številki. Zavihali smo rokave in pokazali žilavost in vzdržljivost,« se spominja začetkov urednik Panonskega letopisa dr. Robert Hajszan, tudi direktor Panonskega inštituta v Pinkovcu/Güttenbachu na asvtrijskem Gradiščanskem. Robert Hajszan je tudi za jubilejno številko povabil predsednike štirih držav in druge politične in kulturne delavce na regionalni, deželni in županijski ravni. Med predsedniki je razmišljanje o Panonskem letopisu poslal le Borut Pahor. »Moram priznati, da do sedaj nisem bil podrobneje seznanjen niti z delovanjem inštituta niti z vsebino letopisa, toda ko sem pregledal nekaj številk letopisa iz preteklih let, sem spoznal pomen obeh,« piše slovenski predsednik Borut Pahor in izpostavlja: »Letopis je dragocen kulturni projekt, ker je zelo pisan, saj vsebuje prispevke iz zgodovine, kulture in literature, politike, jezikoslovja in drugih področij, ki zadevajo Gradiščansko in sosednje dežele in države, Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko in Slovenijo... Skratka gre za primer večkulturnosti in večjezičnosti, kakršnih je v svetu malo. Gre za globalizacijo v pozitivnem, žlahtnem pomenu besede, ko ena kultura ne vsiljuje svojih meril in svojega jezika vsem ostalim, gre za enakopravno sobivanje različnih narodov, različnih kultur in različnih jezikov. To delo je še toliko bolj koristno in potrebno, ker pokriva področje, ki so ga do pred kratkim delile meje, trdne in neprehodne meje, ki so onemogočale povezovanje ter medsebojno seznanjanje in sodelovanje med narodi, med ljudmi in celo med najbližjimi sorodniki.« To, o čem govori slovenski predsednik, za Panonski prostor vsekakor drži, še zlasti, če se ozremo v čas pred letom 1990, in si prikličemo iz spomina dogodek, ko sta zunanja ministra Avstrije in Madžarske Alois Mock in Gyula Horn simbolno začela rušiti železno zaveso, ki je grobo ločevala ljudi iste narodnosti ob meji, gradiščanske Hrvate v Avstriji in na zahodu Madžarske, tudi v Železni županiji. Časi omejitev in zamejitev so minili, toda niso prinesli toliko več sodelovanja, kot je zdaj prostega prometa med članicami Evropske unije. Panonski letopis, Panonski list in Panonski inštiutut imajo zategadelj toliko pomembnejšo povezovalno vlogo v tem delu Evrope. Sodelovanja ni več, ampak celo manj, kot ga je bilo pred desetletji, zlasti na kulturnem področju. Tako je, žal, ugasnila mednarodna likovna razstava Pannonia, ki so jo organizirali v Murski Soboti, v Železnem, Sombotelu in Čakovcu. Ohranila so se srečanja pravnikov in kulturno-zgodovinski simpozij Modinci, ki ima zadnja leta širši pomen in sega tja do Vojvodine. Zlasti župan Monoštra Gábor Huszár izpostavlja pomen gospodarskih stikov ob tromeji, tudi na prostoru industrijskega parka, kjer še ni niti enega slovenskega podjetnika ali podjetja. Slovenska zunanja politika je usmerjena proti avstrijski Koroški, deloma Štajerski in Italiji, medtem ko na Gradiščansko pozablja, čeprav bi lahko vzpostavili sodelovanje na različnih področjih. V tem prostoru je razvit turizem, posebno uspešnih naravnih zdravilišč je kar nekaj, ki bi lahko sodelovala, kar je nedavno omenil tudi župan Monoštra. Prve strani Panonskega letopisa so namenjene različnim obletnicam, tako posameznikov kot zgodovinskim dogodkom, celo kmečkim uporom. V drugem delu so panonske biografije, ki se začnejo s Ferencem Nádasdyjem, nadaljujejo z Imrejem Nagyem, pa Sándorjem Pe-tőfijem, Francetom Prešernom in drugimi. Sledi razdelek o 20. obletnici Panonskega inštituta v Pinkovcu/Güttenbachu, o predstavitvi inštituta in tudi o slovenskem deležu v Panonskem letopisu. Zelo podrobno je opisano predstavljanje Panonskega letopisa od leta 1994 do 2012 in opis najpomembnejših projektov in dogodkov, ki so se zvrstili v dvajsetih letih. Vrsto razprav lahko preberemo tudi v poglavju zgodovina, kultura, literatura. Prispevki so iz Gradiščanske, Hrvaške, Madžarske in Vojvodine, poglavju sledijo jezikovna vprašanja iz Gradiščanske in Madžarske. Tudi ob jubileju se niso izkazali avtorji iz Slovenije, kajti izvirni prispevek je zgolj eden, in sicer je omenjena Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in fotografija posvečena osemindevetdesetemu rojstnemu dnevu akademika dr. Antona Vratuše. Ob jubilantu sta na fotografiji še predsednik in podpredsednik Uprave dr. Šiftarjeve fundacije Ernest Ebenšpanger in Marjan Šiftar. Temeljito razpravo o Štajerskih Slovencih v Avstriji na primeru vasi Dedonci/Dedenitz je napisal dr. Wolfgang Gombotz iz Potrne/Lafelda. Zbornik namenja pozornost tudi umrlim, ki so sodelovali s Panonskim inštitutom in Panonskim zbornikom, za konec skoraj 550 strani obsežne knjige pa je objavljene nekaj hrvaške poezije. Urednik se je skupaj s sodelavci odločil tudi za objavo številnih fotografij, drugih dokumentov in reprodukcij umetniških slik. Vsekakor bi si Panonski letopis zaslužil večjo pozornost avtorjev, ne glede na njihovo strokovno usmerjenost, iz severovzhodne Slovenije. Je to zgolj pobožna želja ob jubileju ali skupna naloga, tudi urednika dr. Roberta Hajszana, naj za zdaj ostane neodgovorjeno... Ernest Ružič V murskosoboški Pokrajinski in študijski knjižnici je razstava petindvajsetih fotografij slovenskih cerkva na Evropski kulturni poti svetega Martina Tourskega, ki nosijo ime te velike evropske osebnosti. Avtor fotografij je Ciril Velkovrh, otvoritev razstave pa je pripravilo soboško Planinsko društvo. Pot svetega Martina se začne v Sombotelu na Madžarskem, v njegovem rojstnem kraju – rojen okrog leta 316 v tedanji Savarii, zdaj Sombotel - in nadaljuje v Prekmurju, v Domanjševcih, Martjancih ter prek Maribora in Ljubljane vodi do Italije in naprej do Francije. Za škofa je bil imenovan v Toursu, kjer je v baziliki svetega Martina Tourskega tudi pokopan. Martinova stopinja, ki jo je izdelal francoski kipar Michael Audiard, je enoten simbol Evropske kulturne poti svetega Martina, ki je dolga 2500 kilometrov. V Evropi ime svetega Martina nosi več kot 3000 naselij, v Franciji blizu 500 naselij, v Sloveniji je po njem poimenovanih več kot 80 cerkva, na Madžarskem pa 110 cerkva. Regionalna razvojna agencija Mura je izdala v sodelovanju s slovenskimi in madžarskimi paretnerji vsebinsko pester in likovno privlačen Vodnik po Kulturni poti svetega Martina Tourskega od Sombotela do Zreč. V publikaciji so podatki o cerkvah na Madžarskem in v severovzhodni Sloveniji, ki nosijo ime po svetem Martinu, podrobni zemljevidi širših območij teh cerkva in številne druge koristne informacije za obiskovalce tega dela Madžarske in Slovenije. Tekst in foto: E. Ružič V vodniku po kulturni poti svetega Martina so objavljene tudi cerkve, ki ne nosijo njegovega imena, denimo mogočna cerkev svetega Jurija iz 13. stoletja v Jáku. Odli smo v Budimpešto Pred 57 leti zapustil Porabje, a še vedno »guči po naše« Varaške ljudske pevke, stere že dvajsti lejt vküper spejvajo, so 15. juniuša bile pozvane v Budimpešto. Tau je biu njini slejdnji nastop. V XVIII. okrožji Budimpešte so držali južnoslovanski den, na te program nji je pozvala slovenska narodnostna samouprava. Z njimi smo šli ešče ništrni penzionisti iz Varaša pa Slovenske vesi. Budimpešta je nej tak skrak, tak ka par vör je trbelo, ka ta pridemo. Moram ovaditi, kak smo vse bole skrak bili k glavnomi varaši, sem že tija gratala. Splo sem se že bojala, ka baude, gda mo se pelali prejk Dune, gvüšno de ešče velka voda, ka pred enim tednom je povauden bila. Samo aj se maust ne poderé, kak mo pa te vö iz busa šli, sem si mislila. Sestra, stera je pri meni sejdla, mi je pravla: »Ej, ti si naura. Kaj bi pa tau bilau! Ta pridemo, pa gotovo!« Pa tak je bilau. Duno sem malo zatok poglednila, eške itak je strašno velka bila, dapa srečno smo prejk vodé prišli. Gda sem pa vö iz autobusa zaglednila dva moška, te je že vse dobro bilau. Ej pa, onadva sta »naša« bila. Čakala sta nas Feri Kranjec pa Joži Karba. Dostakrat sem mislila na tau, kak živejo naši Slovenci v Budimpešti, gde se leko srečajo, pa kak se majo daleč od staroga dauma tam v velkom varaši. Najprvin nam je Feri Kranjec pokazo pisarno pa tisto dvorano, gde leko vküppridejo Slovenci, steri živejo v Budimpešti. Tau je v XVIII. okrožji Budimpešte v stanovanjskom naselji Havanna. Pri obedi so nam podvorili Feri, Joži pa Ferina žena, Eržika. Po obedi smo pá sedli na bus in se pelali na nastop. Tau je bilau v ednom parki, steromi pravijo Bókay kert. Lejpi, velki park je, gde je leko nagnauk več nastopov. Na ednom odri, kak smo se mimo pelali, smo vidli, ka so ranč nastopali Polacke (Poljaki). Naše ženske so mele nastop na drugom odri, vküper s srbskimi, bolgarskimi pa hrvaškimi skupinami. Vse zbrane je na začetki programa pozdravo župan okrožja. Najprva so bili na vrsti Bolgari, bila je moška skupina, igrali so pa plesali. Na konci svojoga programa so prosili gledalce, naj plešejo z njimi. Mive s sestrov sva tö išle na oder, pa kak so nam kazali, sva plesale z njimi vret. Za njimi so prišle na oder naše ženske z mentorico Marijo Rituper. Dosta smo njim ploskali, ka se nam je vidlo, ka so popejvale. Mi, steri smo z ljudskimi pevkami bili v Budimpešti, se lepau zahvalimo gospej Mariji, ka smo nji dugo-dugo lejt leko poslüšali, ka je navčila naše ženske lepau slovenski popejvati. Nigdar ne pozabimo njenoga dobroga humora pa tau, ka kelko veselja nam je sprajla. Našim ženskam pa zahvalimo, ka so dvajsti lejt popejvale. Če gli tak kak skupina nedo več popejvale, dapa gda mo Slovenci kakšno srečanje meli pa mo popejvali, mislim, ka do nam pomagale. V drugom deli programa smo poslüšali srbske pesmi pa gledali hrvaške plese. Lejpi zadvečerek je biu. Po programi smo si pod šatorom vküpseli s Slovenci iz Budimpešte. Večerdjali smo pa se pogučavali, smo pa vküp spejvali tö. Bilau je več šatorov, pod vsakšim je bila ena narodnost. Tak sem čüla, ka je naš šator biu najbole veseli. Lepau se zahvalimo Ferini pa Eržiki Kranjec in Jožini Karbani, ka so nas sprvajali pa nam spravili takšen lejpi den, ka ga nigdar ne pozabimo. Po cejloj pauti domau smo spejvali. Z nami vret je popejvo naš šofer Feri Kalamar. Ranč sem nej vpamet vzela, gda smo se pelali prejk mausta na Duni. Klari Mešič Pred kratkim je moja mama prišla z velikim navdušenjem domov iz muzeja v Monoštru. Imela je goste iz Amerike, iz Pensilvanije. Zanimivost je v tem, da je gospod pred 57 leti zapustil Porabje in je kljub temu zelo lepo govoril domače, porabsko narečje. On je mlajši Štefan Bedič, po domače Šolini, iz Števanovec. Letos je prišel s svojo soprogo domov v Porabje. Stanovala sta pri sorodniku Šandorju Bediču v Slovenski vesi. Po tem gospodu bi se lahko zgledovalo veliko ljudi, saj če komu materni jezik res kaj pomeni, ga ne bo pozabil nikoli. - Kdaj ste odšli v Ameriko? »To je bilo 4. novembra 1956. Takrat so se odprle meje in se je družina odločila, da bomo zapustili Madžarsko. Najprej smo bili en mesec v Kanadi, in ko je bila možnost, smo odšli v ZDA. Jaz sem bil takrat star 12 let.« - Kakšno je bilo življenje, ko ste prispeli v Ameriko? »Malo je bilo težko, saj nismo govorili angleščine. Na srečo smo se otroci hitro naučili ta jezik v šoli in kasneje to ni delalo preglavic. Staršem ni bilo tako enostavno, zato sem jim jaz velikokrat moral prevajati. Na začetku tudi delovnih mest ni bilo.« - Kaj pa ste tam delali, ko ste končali šolo? »Imeli smo trgovino in sem tam delal trideset let. Potem sem bil v eni drugi trgovini tri leta, nato pa na neki šoli osem let. Sedaj sem upokojenec.« - Kako ste spoznali vašo soprogo, s katero ste sedaj skupaj prišli v Porabje? »Ko sem delal v naši trgovini, je ona mnogokrat prišla tja kupovat in sva se tako spoznala. Leta 1971 sva imela poroko. Takrat so bili zraven sorodniki iz Porabja. Imava hčerko in sina. Veliko časa posvetiva najinim vnukom, ki jih je šest.« - Ko ste živeli še tukaj, ste imeli v Števanovcih gos-tilno. Kdo je bil lastnik? »Moj oče je bil mesar, stric pa se je ukvarjal z vinom. Tako sta skupaj imela gostilno. To so zaprli leta 1948, ko sem jaz bil zelo majhen, tako da nimam spominov na gostilno.« - Kdaj ste nazadnje bili doma v Porabju? »Mi smo zapustili državo leta 1956 in mene od takrat ni bilo doma. Zdaj sem tukaj prvič, ker je žena hotela videti, od kod prihajam. Moja sestra je bila doma pred tridesetimi leti, hčerka pa pred nekaj leti. Sestra mi je predlagala, da naj prideva domov za štiri tedne, ker se bolj splača, kot če bi prišla za tri tedne.« - Kaj vse ste si že ogledali? »Bili smo pri rojstni hiši v Štavanovcih in v Sakalovcih, kjer smo iskali hišo moje matere. Na žalost ta hiša več ne stoji in tudi števanovska je v slabem stanju. Obiskali smo mesta Szombathely, Sopron, Veszprém, Győr, Sárvár, Székesfehérvár, Blatno jezero in mesta v okolici, kot npr. Badacsony, Balatonfüred, Keszthely, itd. Bila sva tudi v Sloveniji. Najprej v Murski Soboti, kjer imam prijatelja. Potem pa v Ljubljani, na Bledu, v Postojnski jami in Predjamskem gradu. Teden dni pa bova še v Budimpešti. Vse je bilo zelo lepo in zanimivo. Najbolj za ženo.« - Kako se vam je zdel muzej v Monoštru? »Zanimivo je bilo, saj predmete, ki so na razstavi, poz-nam, ker smo takrat morali delati z njimi. Ni bilo strojev.« - Res lepo govorite domače narečje. Imate možnost v Ameriki, da se s kom pogovarjate slovensko? »Pred leti sem imel in lahko povem, da smo se s starši pogovarjali samo porabsko. Na žalost je oče umrl pred enajstimi leti, mati pa pred šestimi, in tako več ni nobenega, s kom bi lahko govoril ta jezik. Zelo redko se srečam s kom, s katerim se lahko pogovarjam v porabščini. Žena pa se mojega jezika ni naučila.« Martina Zakoč Štefan Bedič (Šolini) z ženo pri sorodnikih v Slovenski vesi OD SLOVENIJE… Friško senau pa poznani obrazi »Domovina, domovina, mili moj slovenski kraj...« - si leko dostakrat zaspejvajo tisti Slovenge, šteri so pred več desetlejtjami zavolo slüžbe zapüstili svojo porabsko rojstno krajino, pa si najšli delo po veuki varašaj. V Somboteli tö dosta takši Slovencov geste, šteri sploj na rejdki leko samo gorpoiškejo svojo rojstno ves. Sombotelska slovenska samouprava pa Slovensko kulturno drüštvo Avgust Pavel sta za drügo soboto juniuša organizirala veuki izlet po vsej porabski vesnicaj. Napuno se je cejli autobus, od daumi smo šli zrankoma v sedmoj vöri. Prvi tau naše poti je biu na števanovskom konci Porabja, tak smo se najoprvin napautili v Andovce, s šterimi Slovencami že duga-duga lejta vküper delamo. Zgučani smo bili pri andovskom zvoniki, gde nas je čako predsednik domanjoga kulturno-turističnoga drüštva Karči Holec. Kak vsigdar, nej je vöovado, ka nas čaka, depa smo gvüšni bili, ka presenečenje bau veuko pa veselo. Z autobusom smo se pelali prauti slovenskoj grajnci, gnauk po bauk-šaj, gnauk po slabšaj poštijaj. Z veukim busom smo donk prišli do mesta v gaušči, gde smo vöstaupili. Z vodenjom Karčina smo deset minut ojdli po lesej, nagnauk pa smo vöprišli pri ednom rami, gde nas je že čakala veuka andovska kompanija. Sploj smo bili veseli srečanja s padašami, eške bole pa kranjskim klobasam, ka so nam Andovčarge sküjali pa nalekli. Baukšoga mesta za piknik nega, kak tü pod najvekšov bükvov, gde dene friško pokošeno senau – so pravli ništerni Sombotelčarge, po tistom, ka so domanjo palinko koštavali. S težkim srcom smo slobaud vzeli od andovski padašov. Z žmetnim srcom, depa nej s praznimi rokami: od Sombotelčarov so dobili veuko laboško, v šteroj do si leko küjali paprikaš iz grbanjov pa lisičic. Od Andovec smo se pripelali nazaj v Števanovce. Ništerni so vöponücali priliko, pa so gorpoiskali svojo žlato v vesi, ali pa vužgali svejče pa položili cvejte spomina na grob svoji najdragši. Vekši tau skupine pa si je pogledno Graničarsko spominsko mesto, gde nas je lepau gorprijo pa nam vse raztomačo László Merkli. V sobaj muzeja smo leko spoznali žitek, žalost pa veseldje graničarov od začetkov do leta 2007, gda sta Madžarska pa Slovenija nutstau-pila v Schengen. Znautra v iži smo leko vidli pükše, mašine, gvante pa drüge predmete sodakov, depa maketi, fotografije pa zanimivo štenjé tö čakajo obiskovalce. Vanej na dvorišči stogijo stari autonge, tovornjaki pa eške čanakli od graničarov, v slejdnjom kiklej pa leko vidimo pikasti draut, sisteme za signale pa vse, ka je trbölo cuj k »železnoj fijanki«. Najbole zanimive pa so gvüšno pripovejsti nekdešnji graničarov. Paut je dale pelala na Verico, gde smo vsi zamaj gorplezdili na razgledni törem na najvišišom punkti vesi, na Katinbrejgi. Tören je iz lesa, ništerni so prej tau tö čütili, ka ga vöter ziba, med tejm ka smo vrkaj bili. Z vreja se lepau vidi kaulivrat, cejla ves Verica-Ritkarovci pa eške bregauvge na Štajerskom. Srečali smo dvej mladi ženski z Budimpešte na piciklinaj, ka so stele na Gorenji Sinik priti. Raztomačili smo, ka med dvöma vesnicama poštije eške nega, leko pa deta prauti Sloveniji, če šketa malo bregé pa dolé videti. (Sledik smo je vidli na Dolenjom Seniki – gvüšno sta nazaj prauti Varaši šli.) Naš bus je tö oprvim vösprobo »alternativno« paut od Verice do Gorenjoga Sinika prejk Slovenije. Poštija je pelala tak: Verica – Čepinci – Lücova – Šulinci – Ženavlje – Martinje – Gorenji Sinik. Če rejsan je paut dostakrat po vauskaj poštijaj pa strminaj pelala, smo donk prišparali 10 kilomejterov (pa eške krajina je bila sploj lejpa, v red vzeta). Tak smo skoro na cajt prišli v najvekšo ves Porabja. V Küharovoj spominskoj iži na Gorenjom Seniki nas je že čakala Ibolya Neubauer, štera skupine vodi. Poglednili smo si, gde so živeli, delali pa slovenstvo gordržali gos-paud plebanoš Janoš Kühar več kak petdeset lejt. Med nami so bili gospa tö, šteri so inda prejkmeli stari farof pa so bili veseli, ka ga eške gnes tak lepau skrb majo. S Sombotela pa je prišlo dosta takši tö, šteri se eške živo spominajo na gospauda Kühara, kak so je nut v kancelaj zvali pa se z njimi pogučavali. Gostje so si poglednili cerkvenozgodovinsko razstavo ranč tak. Na Dolenjom Siniki je Sombotelčare čakala delegacija, s strani slovenske samouprave predsednica Ildiko Dončec Treiber pa člana Gabor Lazar pa Marija Čato. Čako pa nas je župan Zsolt Monek tö, vsi zamaj so nas sploj lepau gorprijali. Pokazali so nam Kolarsko ižo, gde je inda svejta delo kolar Gyula Huber pa se vidijo vsefelé škeri za tau meštrijo, pa drüge sobe v malom muzeji, štere so narejene kak v 1960-70 lejtaj. Sombotelčarge so si poglednili kip svetoga Janoša Nepomuka tö, šteri je patronuš vodé. V prostoraj Slovenske narodnostne samouprave Dolenji Senik nas je čakalo pravo gostüvanje. Pa nej samo tau: če je vanej gvüšno bilau 30 stopinj, je znautra bila hladnoča. Dolenjesinčarge so nej davnik gorpoiskali Somboteu, tak ka so bili sploj veseli, ka smo mi obisk povrnauli. Po dobrom piti pa pogačlinaj smo mogli, žau, dale titi, zatok smo doma-njim prejkdali edno stensko vöro, ka do drgauč znali, kelko djenau so Sombotelčarge zamüdili. Mi smo pa dobili sploj lejpe rauže s štrümf, štere gvüšno nikdar ne povegnejo. Gda smo prišli v Sakalauvce, so že vrkaj treskali. Takša grmanca je bila, ka smo nej gvüšni bili, ka nemo mokri gratali. Z busom smo se odpelali v center vesnice, od tam pa smo si poglednili svetlobni križ na bregej, šteri má skrb na cejlo ves. V kapejlici je lüstvo ranč k svetoj spauvedi šlau, ka so drügi den prvo prečiščavanje meli v vesi. Mi smo se tüuma vseli v stolice, pa edno kratko molitev zmolili za vse tiste, šteri v Evropi pa v rosagi trpijo zavolo povaudni. Slejdnja vesnica pred Monoštrom je bila Slovenska ves. Nej je več dosta falilo, ka aj dež začne titi. Sombotelčarge pa smo bili batrivni, pa smo se od kapejle napautili prauti cintori. Tam so nam grobi pokazali hrbet, mi smo pa poiskali tisti kamen, šteroga je lanjsko leto dala postaviti Državna slovenska samouprava. Postavili so ga za tiste, »sterin doma samo vözvonijo«, pa so pokopani – na priliko – v Somboteli. Mi kak Sombotelčarge dosta takši poznancov pa žlate mamo, tak smo vužgali svejčo spomina pa molili eden slovenski Očanaš pa Zdravamarijo. Gda smo prišli pred varaški Slovenski dom, je üšo dež, pa nej samo dež, liki toča tö. Brž smo leteli v zidino, eden z drženco, drügi z dežnim kaputom, eden malo bole moker, eden menje. Glavni urednik Radia Monošter Francek Mukič nam je nutpokazo radio, pa dosta gučo o tem, kelko trüda geste za tau, ka bi se na domanji radionaj čüla muzika pa guč v slovenskom geziki. Sombotelski Slovenci so se čüdivali vsej tehniki, vej pa vekši tau gostov je eške nikdar nej na kakšom radioni biu. Za večer pa so organizatorge - vküper z Zvezo Slovencev na Madžarskem - pripravili eške kulturni program tö. Iz sausadnjoga Prekmurja je prišo Püconski duet s Pištekom. Dvej ženski (Katarina Štefanec - Katica pa Amalija Pučko - Cica) sta sploj lepau spopejvale domanje prekmurske pesmi, Štefan Matko – Pištek pa je s svojim včási vlakim – včási glasnim igranjom trnok lepau sprevajo ženski. Püconski duet je nej davnik vödau svoj CD, šteri se zové »Püšlič povila bom« pa je na njem 16 domanji prekmurski pesmi (med njimi takše, štere v Porabji tö poznamo: »Micika v püngradi«, »Teče mi, teče vodica«, »Ferko si je günce küpo«). CD je vödalo Kulturno-turistično društvo Puconci, toga so pa na te den nutpokazali sombotelskim Slovencom v konferenčnoj dvorani Slovenskoga doma. Če so domanji poznali kakšo nauto, so cuj brundali, Püconski duet pa je svoj nastop končo z »Dödölovo himno«, za dar za lejpo spejvanje pa so od Sombotelčarov dobili rožmarinov tej, vej je pa »rožmarin za spomin«. Na CD-ni igra poznani prekmurski cimbalist Andi Sobočan tö, na goslinaj pa sodeluje Karel Makovecki. Slejdnji je član prekmursko-porabske bande, v šteroj na fude igra Štefan Matko ranč tak. Tistoga večera so v Varaši bili eške drügi člani bande: Štefan Dravec (gombaste fude), Francek Mukič (fude) pa Dušan Mukič (gitara) tö. Prva kak pa je »Mukičova banda« začnila igrati, so sombotelski Slovenci eške kauštali porabske dobraute: mesau s tikvinimi goškicami v prezlini pa dinsko torto. Po dobroj večerji pa je pet muzikantov z edne pa drüge strani grajnce primlilo za svoje škeri pa se je začnilo vküpno spejvanje. Daleč so se čüle porabske, prekmurske, drüge slovenske pa rovačke pesmi. Pesem je eške lepša bila, vej so pa med gosti bile članice Sombotelski spominčic tö. Trüdni, depa zadovolni so se – že v kmici – sombotelski Slovenci vseli na autobus. Eške ena vöra je je čakala do daumi – djenau tista edna vöra, ka je lauči (s cugom, busom, autonom) od rojstne krajine. Lepote porabske krajine si človek ne more pogledniti v ednom dnevi. Takši obiski pa donk pomagajo, ka se človek najde s starimi spoznancami, vidi stare rame, ka ma prebidijo spomine iz mlašeči lejt, pa znauvič čüti sago friškoga sena. Sombotelski Slovenci so pá doma bili. -dm- Javnofinančni primanjkljaj bo izreden Vlada je obravnavala rebalans proračuna, saj je primanjkljaj že 100 milijonov evrov večji kot dovoljuje sprejeti proračun. Z rebalansom se bo primanjkljaj povečal na skoraj 1,6 milijarde evrov. Kot so povedali nekateri ministri, je rebalans takšen, da še omogoča delovanje ministrstev. V novem rebalansu, s katerim bo potrebno zagotoviti dodatne milijone za obresti in pokojnine, bo dobra milijarda evrov namenjena tudi za banke, zato bo javnofinančni primanjkljaj letos izreden, blizu osem odstotkov BDP-ja. Vlada se je težkega stanja v proračunu lotila z znižanjem plač javnemu sektorju in po vseh ministrstvih oklestila naložbena sredstva. Več prilivov naj bi zagotovil višji DDV od prvega julija, k izboljšanju prihodkovne strani naj bi poskrbeli tudi ukrepi zoper sivo ekonomijo. Kmetje obudili spomin na stavko Pred 20 leti so kmetje zaradi težkih razmer s traktorji zaprli mejne prehode. Organizatorji protesta zatrjujejo, da so danes razmere še slabše kot takrat. Večina organizatorjev traktorske vstaje leta 1993 se je ob jubileju zbrala v Polani pri Murski Soboti. Politika ne le ponavlja napake, so prepričani, temveč dela nove. Vse, kar želijo, je “možnost uveljavljanja osnovne pravice”, pravice do kmetovanja, so zatrdili, a so pri tem celo na slabšem kot v sosednjih državah. Organizatorji protesta obžalujejo, da se jih na obletnici ni zbralo več oziroma da niso pripravili manifestacije s 100 traktorji, kot so nameravali. Po besedah nekdanjega funkcionarja Evgena Sapača se številni bojijo, sicer pa so pohvalili vse, ki so sodelovali pri prvem velikem kmečkem uporu v samostojni državi, tudi policiste, carinike in voznike tovornjakov, ki so jih takrat razumeli in podpirali, zaradi česar je protest minil brez enega samega zapleta ali incidenta. Sombotelčarge pod najvekšov bükvov (Andovci) »Je tisti brejg pri nas ali na Štajerskom?« (Verica) »Slovenci smo bili, Slovenci smo...« (Gorenji Senik) … DO MADŽARSKE Od druge svetovne vojne naprej ni bilo na Madžarskem toliko revnih ljudi kot zdaj To je ugotovitev politika stranke socialistov Lajosa Korozsa, ki je prejšnji torek na tiskovni konferenci izpostavil, da je v zadnjih treh letih naraslo število revnih, siromaki pa so postali še revnejši. Po kriterijih Evropske unije živi v bedi in družbeni izključenosti 46 odstotkov prebivalstva. 17 odstotkov teh ljudi živi v gospodinjstvih, kjer dohodek na osebo ne doseže 66 tisoč forintov na mesec. Opozoril je tudi na to, da se je razlika med slojema z najnižjimi in najvišjimi dohodki povečala s 7,2-kratne na 9-kratno. Pred tremi leti je bil povprečen dohodek ljudi, ki spadajo v deset odstotkov najrevnejših, 24.205 forintov, trenutno je le 21.820 forintov. Lajos Korózs je očital Orbánovi vladi, da je omejila socialne transferje, recimo čas podpore za brezposelnost je skrajšala iz enega leta na tri mesece. Umrl je Gyula Horn V Budimpešti je po dolgotrajni bolezni v starosti 80 let umrl nekdanji madžarski premier Gyula Horn, ki je bil premier v letih 1994-1998. Horn, ki je bil dolgoletni član madžarske komunistične partije, je odigral pomembno vlogo pri odstranjevanju železne zavese leta 1989. Takrat je kot zunanji minister ukazal odprtje meja za Vzhodne Nemce. Horn se je v Madžarsko delavsko stranko včlanil leta 1954. Novembra leta 1956, pred zatrtjem revolucije, se je pridružil novoustanovljeni Madžarski socialistični delavski stranki. Bil je eden od ustanoviteljev Madžarske socialistične stranke oktobra 1989 in jo je v letih 1990-1998 tudi vodil. Po zmagi socialistov na drugih demokratičnih volitvah je julija 1994 prevzel vodenje socialistično-liberalne koalicijske vlade. Po porazu na volitvah leta 1998 se je umaknil z vrha stranke, je pa ostal poslanec, dokler ga bolezen ni premagala. Tak sigurno so skrb meli na grajnco (Števanovci) Püconski trio – Katica, Cica pa Pištek (Monošter) Pet goslarov s té pa z ov kraj grajnce (Monošter) Baukše, če konji pridejo sé, kak bi dja odo za njimi Gnauk svejta je v Porabji sploj dosta konjov bilau, skur pri vsakšom drugom rami je stau eden v štali. Dapa bilau tašo mesto tö, gde so je v pari meli, tej so bili tisti, steri so v foringo odli, tej so bili foringaške. Tistoga reda so kovačke dosta dela meli, zato ka te konje je podkavati trbelo. Gnesden, če bi kovačke s tauga steli živeti, ka konje podkavajo, bi, tak mislim, od gladi mrli. Zato ka v cejlom Porabji nega vejn več konjov kak deset, tisti, s šterimi ešče delajo na njivi pa je vparžejo. Za volo tauga se ta meštarija že tö pozabi. V tej sedmi vasaj, gde Slovenci živejo, samo eden taši kovač dje, šteri konje podkava, on je Endre Talaber z Verice. - Endre, tau sem znau, ka si ti taši ezermešter, dapa tau nej, ka ešče konje tö podkavaš. Od koga si se ti tau navčo? »Moj dejdek je kovač bijo, pa on je že tö konje podkavo. Od njega se je moj oča navčo, pa te tak sem dja tau meštarijo tö od njega prejkvzejo. Dapa zdaj več tak dosta dela nega, kopite zato ešče več mam za pucati, dapa samo dva ali tri konje podkavam redno.« - Zaka nej trbej vsakšoga konja podkavati? »Steri konj je nej preženi, tistoga nej trbej. Podkavati zato trbej, ka se kopita taščauva, gda konj dosta odi, vöpucati pa zato trbej, ka preveč vözraste, če samo malo odi. Tiste konje, stera nej trbej podkavati, tiste samo bola tak za hobi majo, nej pa za delo.« - Eden kovač zato mora meti batrivnost tö, gda konja podkava, nej? »Malo trbej, dapa vcuj sem se vzejo, sploj pa zato, ka moj dejdek je tö emo konje. Dvanajset lejt star sem bijo, gda sem že konje sam nutvprego. Nej vseeno, kak deš vcuj k konji, tau se že audalič vidi, če je konj miren ali nej.« - Kak se tau vidi? »Na vüji, na očaj pa na glavej. Če konj vüje znak vleče, ne gleda nate, te že on nika špila, te skrb moraš meti. Tašoga reda, če vcuj k njemi deš, te tak moraš titi, aj skrak baudeš, zato ka te ne more tak velkoga brsniti. Če si eden mejter kraj od njega, te takšnoga brsne, ka na rit spadneš.« - Pa zadnje noge kak podkoveš? »Te tö tak moraš, ka najprvin naprej vcuj k njemi deš, malo ga pošlataš, pa samo potistim vzemeš gora zadnjo nogau. Če je nej miren konj, te ešče enga človeka moraš meti paulak, steri nogau drži.« Kak se podkava? »Zdaj že nej tak kak prvin, gda je konj prišo h kovači, zdaj kovač dé konja podkavat. Za volo tauga zdaj že mrzlo podkavam pa ne žgemo gora podkauvi. Toplo podkavati je baukše, zato ka gda se podkauvi gorazažgejo, te se cejlak spasejo na kopito. Na mrzlom piliti moram kopito pa vsigdar gledati, če podkauv dobro leži.« - Ka trbej te delati, gda samo kopite pucaš? »Ka vözraste znautra, tisto moraš dolavrezati, zvüna pa s klejščami dolazoškipkati. Ozark, kak se pravi žaba, tisto pa moraš vözrezati, aj se lufta, zato ka ovak se tam naletja zagnoji.« - Gda sem mali biu, vsigdar sem tau mislo, ka podkavanje konja boli. »Če redno napraviš, tak kak trbej, te tau konja ne boli, tau je njema tašo, kak gda si ti nojete dolazrejzeš. Dapa gda podkauvi gorzabijavaš, te že skrb moraš meti, zato ka če mimo zabiješ, te konj leko šantavi grata. Tau je njema tašo, kak gda ti pod nojete skalino dobiš. Tašoga reda pau leta konja ne moreš nücati, zato ka ne more ojdti. Na pa, gda tašoga moraš podkavati, te se ti tö moraš redno podkovati, zato ka tašoga reda tau konja boli.« - Cveki, s sterimi podkavaš, se dajo küpiti? »Zdaj se tau že v bauti da küpti, dapa gnauksvejta so je doma redli. Dapa dostakrat je tak bilau, če sila bila, ešče dja sem mogo cveke redti. Iz meke železe se cvek vösklepo, potistim sem nutradjau tau v eden vzorec, steri šapko vönaredi, potejn sem pa te cvek dolavrezo.« - Kelko cvekov trbej za enga konja? »Na štiri kopite štirdeset cvekov nüceš. Gda je sila bila pa nej bilau časa cveke redti, te sem stare, krive vküppaubro pa sem tiste vözravno na gnako, tašo je tö večkrat bilau.« - Ka vse moraš delati te, gda redno podkavaš, nej samo kopite pucaš? »Najprvin ranč tau napraviš, kak gda kopite pucaš, samo takšnoga reda bola na kračaše leko nazajzrejžeš, dapa tau je samo takšnoga reda, če konj bola po mekom odi. Ovak zato podkavamo, ka so kopite že tak male, taznücene pa konj ne mora ojdti.« - Kak vejš, kakšne podkau-vi trbej za enga konja? Zato pitam, ka mislim, ka vsakši drüge kopite ma, nej? Ranč tak moraš mero vzeti od kopita, kak gda človeki črejvle redijo, ovak bi nej pasala. Podkauvi se tü dajo küpti, samo je moraš nutpostavti pa naprej kap-lin naprajti. Gda se podkauvi gorzabijejo na kopito, potistim gorazošrajfaš grif, tau pa zato trbej, aj se cveki ne čauvajo, zato ka te dolaspadnejo podkauvi.« - Gda konj po tem grifi, po tej šrajfaj dé, te se tau njema po asfalti ne čujs-ka? »Tau je tak, kak gda na autoni gumi manjavajo, v zimi drüge grife trbej, na njivo drüge trbej, pa na trdo paut pa drüge trbej.« - Kakšno škir nüceš, gda podkavaš? »Najbola potrejbne so klejštje, s sterimi krajrejžeš kopite. Te djeste eden naužic, mali kramp, s sterim vöspucaš kopito, klapač pa pila.« - Kelko časa trbej, ka enga konja podkoveš? »Če vse tak redno škeš naprajti, kak se šika, te pau dneva trbej.« - Kak je bilau, gda si prvo paut sam podkavo? »Tau je žmetno šlau, zato ka oča je ranč v špitala prišo, pa sem sam bijo doma. Dja sem pred tistim že tašo vido pa delo tü, samo te je ešče oča vsigdar za menov stau pa mi gučo, kak aj delam. Gda sem prvo paut sam delo, te mi je zato malo vrauče bilau. Samo tau sem srečo emo, kak gazda tak konj sta taša bila, ka bi baukša ranč nej mogo želeti. Konj je miren bijo pa gazda se je tö razmo, kak trbej podkavati.« - Endre, ti si rejsan taši kak eden ezermešter, tak mislim, ka tašo ešče vrag bi nej mogo stvauriti, ka bi ti nej znau naprajti. »Dja sem taši, ka če kaj gnauk vidim, pa tisto name briga, dja si tisto te zamerkam kak edna kamera. Dapa s tašim nemo delo pa se mantrau, če vejm, ka bi tau drügoma bola šlau kak mena. Tak mislim, ka do tejga mau je vsigdar tak bilau, ka se z rokami leko napravi, tis-to sem ešče furt napravo. Tašo ešče nej bilau, ka bi tau pravo, ka ne vejm ali ka tau mena néde.« - Endre, vüpajmo ka gnauksvejta ešče dosta konjov baude, štere de podkavati trbelo, pa te tau tebi dober šejf baude, zato ka sam si, sto ešče podkava. »Dja mo podkavo, samo aj mi nej trbej za konji lejtati, kak je tau zdaj. Baukše bi bilau, če bi konji prišli sé v kovačnico.« Karči Holec MED NAJBOLJŠIMI TUDI SPIS MARTINE ZAKOČ Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je konec lanskega leta skupaj z Zavodom za šolstvo Območna enota Murska Sobota povabila k sodelovanju na literarnem natečaju z naslovom »Posadila je dve vrbi žalujki/ mati ob vhodu v domači vrt« učence 8. in 9. razreda pomurskih osnovnih šol in dijake vseh programov srednje šole ter učence v zamejstvu. Za naslov letošnjega literarnega natečaja sta bila izbrana prva dva verza štirikitične pesmi Toneta Pavčka. Pesnik je na tradicionalni mladinski kulturni prireditvi Jambori spominov in dobrega sosedstva – Bela krajina, 7. maja 2010 v Vrtu spominov in tovarištva v Petanjcih, povedal, da je pesem o tem vrtu v Petanjcih in njegovi začetnici, materi Apoloniji Šiftar, prišla kot dar, ko je prejel vabilo Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, da kot slavnostni govornik nagovori navzoče na majski prireditvi. Z natečajem sta ustanovi želeli spodbuditi učence, da razmišljajo tudi o moči optimizma in vere v življenje. Pesem, ki je hvalnica življenju, naj bi bila izhodišče za razmišljanje mladim ustvarjalcem, kako doživljajo današnji odtujeni svet, v katerem zaznavamo odsotnost nekaterih temeljnih človeških etičnih in moralnih vrednot in pesimizem ljudi glede prihodnosti. Učenci in dijaki naj bi kritično razmišljali o temeljnih bivanjskih vprašanjih današnjega sveta, se opredelili do nekaterih aktualnih bivanjskih tem, hkrati pa predstavili svoje predloge in rešitve teh prob-lemov. Osnovnošolci in srednješolci so bili vabljeni k pisanju naslednjih besedilnih vrst: doživljajskega spisa, kratke zgodbe, razpravljalnega in interpretativnega eseja. Natečaj je bil sklenjen 1. marca 2013. Organizatorji so si zelo želeli sodelovanje porabskih učencev in dijakov, a glede učencev OŠ smo kmalu – zaradi dobro znanih razlogov – ugotovili, da porabskih prispevkov ne bo. Sem pa, avtorica tega zapisa, za sodelovanje prosila Martino Zakoč, maturantko monoštrske gimnazije, in ji dala podrobna navodila ter razložila, kako in kaj. (Ah, saj res, a nimajo na monoštrski gimnaziji učiteljice slovenščine???) Na razpis se je odzvalo 12 OŠ z dvaindvajsetimi prispevki oz. avtorji, med srednjimi šolami pa 4 pomurske srednje šole: Ekonomska šola Murska Sobota, Srednja zdravstvena šola Murska Sobota, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer in Gimnazija Murska Sobota ter Vörösmarty Mihály Gimnázium iz Monoštra, skupno z devetimi prispevki. Med prispelimi spisi je bilo kar nekaj pravih malih literarnih mojstrovin, zato je komisija pri izbiri najboljših imela zelo težko delo. Prav tako naša porabska dijakinja Martina Zakoč, katere spis je tekmoval s prispevki pomurskih srednješolcev, in se uvrstil v sam vrh, med pet najboljših! Martinin zelo iskreno in čustveno napisan spis boste lahko prebrali tudi v Porabju. Organizatorji napovedujejo, da bo svečanost s podelitvijo priznanj udeležencem in mentorjem natečaja predvidoma oktobra 2013. Na prireditev prijazno vabijo že sedaj, tudi tiste mlade ustvarjalce, ki bodo takrat obiskovali že drugi izobraževalni program. Iskrene čestitke za dobro opravljeno nalogo in pogum naši Martini! VALERIJA PORABSKA »MAMA APOLONIJA« »Posadila je dve vrbi žalujki mati ob vhodu v domači vrt.« To je začetek pesmi, katero je napisal veliki slovenski pesnik Tone Pavček, ko se je leta 2010 udeležil mladinske kulturne prireditve v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih in imel slavnostni govor. Pesem pa ni izmišljena, saj v Vrtu spominov in tovarištva na Pe-tanjcih res lahko najdemo pri vhodu dve vrbi, ki simbolizirata dva Šiftarjeva sinova, Francija in Jožefa, ki sta umrla. Dve vrbi žalujki je posadila mama Apolonija, ko se je sprijaznila s tem, da se sinova več nikoli ne bosta vrnila domov. Lahko povem tudi to, da sta dve vrbi simboličen grob, saj za pravega sploh ne vejo. Obenem pa sta ti dve vrbi postali temelj izjemnega Vrta spominov in tovarištva. O Apoloniji moramo še vedeti, da je kljub udarcem in izgubi dveh sinov ostala optimistična in se veliko trudila, da naj bo tretji sin, Vanek, v življenju uspešen. To se je uresničilo, saj je doktoriral iz prava, bil znan profesor in humanist in je ustanovil ta Vrt na Petanjcih. Mama Ivana (Vaneka) Šiftarja ni imela srečnega življenja, ampak njena želja, da bi tretji sin bil v življenju uspešen, se je uresničila. Zgodba dobre, skrbne in požrtvovalne mame Apolonije se me je zelo dotaknila. Takoj sem vedela, da tako mamo poznam, da je tu ob meni, z mano in vedno zame... Življenjsko usodo Šiftarjeve mame lahko primerjam z življenjem moje drage mame, saj se tudi ona trudi, da bi midve s sestrov imeli vse, kar potrebujeva, in bi postali uspešni v življenju, ki je pred nama, saj sva letos maturantki monoštrske gimnazije. Mamina usoda ni tako žalostna kot Apolonijina, saj ni izgubila svojih otrok. Kljub temu pa je njo in celo družino vsestransko zelo prizadelo, ko so jo odpustili iz službe. To je bilo že pred nekaj leti in od takrat naprej, kljub vztrajnemu iskanju, ne najde službe. V današnjem času, ko po vsem svetu in tudi pri nas vlada kriza, to ni tako enostavno. Še bolj težko pa je v majhni vasi, kot je naša, kjer ni nobenih možnosti. In za konec lahko povem, da je moja mama – kot nekoč mama Apolonija – kljub bolečim udarcem krute usode ostala optimis-tična in predvsem upa, da bomo nekako imeli dovolj finančnih sredstev za to, da bi se midve s sestrov učili še dalje, šli na univerzo in bili uspešni. Kljub temu da ne moremo vedeti vnaprej, kako bo, mama verjame v naju, in s to zavestjo se bova podali v svet in se trudili, da izpolniva njena, predvsem pa najina pričakovanja. MARTINA ZAKOČ Slovenski piknik ob koncu šolskega leta Šolska komisija Državne slovenske samouprave je učence, ki se učimo slovenski jezik, povabila na piknik ob koncu šolskega leta. V ponudbi programov je vsak našel zase kaj primernega. Piknik ob koncu šolskega leta se je odvijal prvič, udeležilo se ga je 160 učencev. Vsi učenci, ki se udeležujejo slovenskega pouka, so se zbrali na nogometnem igrišču v Sakalovcih. Program se je začel s petjem slovenskih ljudskih pesmi v sodelovanju s Francekom Mukičem in njegovim sinom Dušanom. Program se je nadaljeval s spretnostnimi igrami in tekmovanji, ampak bila je možnost tudi za vlečenje vrvi in druge igre. Slovenski piknik ob koncu šolskega leta je potekal v dobrem vzdušju in je bil odlična priložnost pred začetkom poletnih počitnic, da se učitelji in učenci srečamo drug z drugim, zaključimo šolsko leto in se pripravimo na poletne jezikovne počitnice. 7. razred DOŠ Gornji Senik 8. srečanje ljudskih pevcev v Čatežu Pa se sliš PETEK, 28.06.2013, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.10 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 CIAK JUNIOR: ČAROBNI ČEVELJCI, KRATKI FILM, 10.55 DALEČ OD DOMA, DOK. FILM, 11.10 VELIKI ULOV, KRATKI FILM, 11.25 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., 12.00 SVETO IN SVET, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, AKTUALNO INFORMATIVNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 ALEKS V VODI, RIS., 16.05 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 16.25 V BOJU S ČASOM, NEMŠ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.35 STRASTI, TV-NAD., 18.05 NETOPIRJI, DOK. ODD., 18.35 LEONARDO, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TVOJE PESMI ŽIVIJO NAPREJ, POKLON LOJZETU SLAKU IN NJEGOVI GLASBI, 21.25 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 POLNOČNI KLUB, 0.35 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL PETEK, 28.06.2013, II. SPORED TVS 11.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 12.35 BISERI GLASBENE PRIHODNOSTI: PRVONAGRAJENCI 42. TEKMOVANJA MLADIH GLASBENIKOV RS, 14.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.45 ŽOGARIJA, 16.15 MIGAJ RAJE Z NAMI, 16.45 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 NEKOČ JE BILA DEŽELA PRIDNIH, DOK. FILM, 18.40 KNJIGA MENE BRIGA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 ČUDESA VESOLJA: NEIZBEŽNOST, DOK. SER., 20.50 KENNEDYJEVI, KANADSKA NADALJEVANKA, 21.30 SVET BREZ KONCA: VITEZ, KOPRODUKCIJSKA NADALJEVANKA, 22.20 VARES: PODVEZNIČARKA, FINSKA NANIZANKA, 23.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 29.06.2013, I. SPORED TVS 6.10 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 9.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.15 SKOK, DOK. FILM, 10.30 MOJA SOBA: EVA, 10.55 TRPLJENJE MLADEGA IGORJA, 11.30 OTROČIČKI, FR. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA!, 14.50 MED VALOVI, 15.15 ALPE-DONAVA-JADRAN: CERKNIŠKO JEZERO, 15.55 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM: MITJA, DOK. SER., 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.35 SKRITI KOTIČKI SVETA: ANGOLA - VLAK UPANJA, DOK. SER., 18.30 OZARE, ODDAJA ZA VERUJOČE, 18.40 VSE O ROZI: KLIC DIVJINE, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 POLETNA NOČ Z JURETOM ROBEŽNIKOM, GLASBENA PRIREDITEV, 21.55 POROČILA, 22.25 POLETNA SCENA, 22.50 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.55 DVANAJST: TZVETAN TODOROV, 0.55 OZARE, ODDAJA ZA VERUJOČE, 1.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL SOBOTA, 29.06.2013, II. SPORED TVS 8.40 SKOZI ČAS, 8.50 POLETNA SCENA, 9.45 POGLEDI SLOVENIJE, AKTUALNO INFORMATIVNA ODDAJA, 11.05 SLOVENSKI UTRINKI, 11.50 KAJAK KANU - SVETOVNI POKAL, 12.25 KAJAK KANU - SVETOVNI POKAL, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA VELIKE BRITANIJE - KVALIFIKACIJE, 15.10 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 15.40 KAJAK KANU - SVETOVNI POKAL, 16.20 ZGODOVINA ATLETSKIH SVETOVNIH PRVENSTEV: TOKIO 1991, ŠPORTNI FILM, 17.25 KOŠARKO ČUTIM, 18.10 VRUJA IN DARIO MARUŠIĆ, POSNETEK KONCERTA S FESTIVALA GODIBODI 2013, 20.00 MLADA VIKTORIJA, ANG. FILM, 21.40 PLATFORMA: 55. BENEŠKI BIENALE - ENCIKLOPEDIČNA PALAČA UMETNOSTI, 22.10 SOBOTNA GLASBENA NOČ, 22.10 ARITMIJA, 23.00 ROCK OTOČEC - 30 LET, GLASBENI DOKUMENTAREC, 23.35 MED VALOVI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 0.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 30.06.2013, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 10.10 MINUTA V MUZEJU: GEORGES DE LATOUR, 10.15 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.45 NA OBISKU, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TVOJE PESMI ŽIVIJO NAPREJ, POKLON LOJZETU SLAKU IN NJEGOVI GLASBI, 15.00 PRVA DAMSKA DETEKTIVSKA AGENCIJA, ANG.-AM. NAD., 16.00 KOMISAR REX, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 17.00 POROČILA, 17.15 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 18.10 GOZDOVI SLOVENIJE: SMREKOVJE, DOK. SER., 18.40 NODI V DEŽELI IGRAČ, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 UMORI NA PODEŽELJU, ANG. NAN., 21.30 INTERVJU: IVO JOSIPOVIĆ, 22.25 POROČILA, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 KIFELJC, FR. SER., 0.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 1.25 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL NEDELJA, 30.06.2013, II. SPORED TVS 7.00 SKOZI ČAS, 7.05 POLETNA SCENA, 7.35 DVANAJST: TZVETAN TODOROV, 8.30 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 9.00 ALPE-DONAVA-JADRAN: CERKNIŠKO JEZERO, 9.35 GLASBENA MATINEJA, 9.35 KVARTET FLAVT NEREIDE, 10.00 FIESTA LATINA - SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, JURE GODLER, TILEN ARTAČ IN MATE BEKAVAC, 11.20 ŽOGARIJA, 11.55 KAJAK KANU - SVETOVNI POKAL, 13.00 MIGAJ RAJE Z NAMI, 13.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA VELIKE BRITANIJE, 15.45 ZGODOVINA ATLETSKIH SVETOVNIH PRVENSTEV: STUTTGARD 1993, ŠPORTNI FILM, 16.40 KAJAK KANU - SVETOVNI POKAL, 17.15 ULIČNA KOŠARKA, 17.50 NOGOMET - POKAL KONFEDERACIJ: TEKMA ZA 3.MESTO, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 EVROVIZIJSKO TEKMOVANJE MLADIH PLESALCEV 2013, 21.25 DUŠA NARODA: PISANJE AMERIŠKE ZGODBE, DOK. ODD., 22.55 ARITMIJA, 23.50 NOGOMET - POKAL KONFEDERACIJ: FINALE, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 01.07.2013, I. SPORED TVS 6.55 POLETNA SCENA, 7.25 UTRIP, 7.40 ZRCALO TEDNA, 8.00 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 8.03 KARLI, RIS., 8.05 MUSTI, RIS., 8.10 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 8.15 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 8.25 KANOPKI, RIS., 8.30 PUJSA PEPA, RIS., 8.35 POKUKAJMO NA ZEMLJO, 8.40 ČEBELICA MAJA, RIS., 9.00 MINUTA V MUZEJU, 9.05 RADOVEDNI TAČEK, 9.15 OBISK V AKVARIJU, 9.25 IZ POPOTNE TORBE: VLAK, 9.45 J.W.GRIMM: O RIBIČU IN NJEGOVI ŽENI, OTR. SER., 10.00 POTEPANJA, ODDAJA ZA MLADE, 10.25 MLADI LEONARDO, ANG., NAD., 11.00 ČE IMAŠ GLAS, POJ!, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MOJ PRIJATELJ ZAJEC, RIS., 16.10 BINE, LUTK. NAN., 16.30 TABORNIKI IN SKAVTI, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.35 STRASTI, TV-NAD., 18.05 ZGODOVINA ARHITEKTURE, DOK. SER., 18.35 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 OPUS, 23.50 KNJIGA MENE BRIGA, 0.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.10 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 01.07.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 11.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.35 MED VALOVI, 14.00 INTERVJU: IVO JOSIPOVIĆ, 14.50 TO BO MOJ POKLIC: FARMACEVT TEHNOLOG IN LEKARNAR, DOK. SER., 15.25 ČUDESA VESOLJA: NEIZBEŽNOST, DOK. SER., 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.50 NOGOMET - POKAL KONFEDERACIJ: FINALE, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: REMBRANDT IN JAZ, NIZ. NAD., 20.50 WALLANDER, ANG. SER., 22.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 02.07.2013, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 8.03 KARLI, RIS., 8.05 MUSTI, RIS., 8.10 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 8.15 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 8.25 KANOPKI, RIS., 8.30 PUJSA PEPA, RIS., 8.35 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 8.40 ČEBELICA MAJA, RIS., 9.00 MINUTA V MUZEJU, 9.05 BINE, LUTK. NAN., 9.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 9.30 STUDIO KRIŠKRAŠ, 10.00 NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK, 10.05 MOJA SOBA: EVA, 10.35 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 11.15 IGRAJ KOLCE, LJUDSKE TEME V SLOVENSKI SIMFONIČNI GLASBI, 12.20 OPUS: POLETNE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NELI IN CEZAR, RIS., 15.50 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.00 ELI IN FANI, RIS., 16.05 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA, 16.30 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.40 STRASTI, TV-NAD., 18.10 BUDIZEM NA SLOVENSKEM, DOK. SER., 18.40 PUJSA PEPA, RIS., 18.45 SIMFONORIJE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 21.00 SOMRAK JUNAKOV, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 GLOBUS, 23.50 INTERVJU: IVO JOSIPOVIĆ, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL TOREK, 02.07.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 15.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.35 LJUDJE IN ZEMLJA, 18.25 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 MUZIKAJETO: ŠANSON, GLASBENA ODDAJA, 20.35 KO POP SREČA KLASIKO, DOK. ODD., 21.25 OVERJENA KOPIJA, FR. FILM, 23.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 03.07.2013, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 8.03 KARLI, RIS., 8.05 MUSTI, RIS., 8.10 POKUKAJMO NA ZEMLJO, FIN., RIS., 8.15 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 8.25 KANOPKI, RIS., 8.30 PUJSA PEPA, RIS., 8.35 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 8.40 ČEBELICA MAJA, RIS., 9.00 MINUTA V MUZEJU, 9.05 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA, 9.30 ZLATKO ZAKLADKO, POUČNA ODDAJA, 9.55 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 10.20 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 11.00 POGOVORNA ODDAJA, 11.55 SOMRAK JUNAKOV - HRVAŠKA, EVROPA IN HAAŠKO SODIŠČE, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 PUJSA PEPA, RIS., 15.45 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.30 TABORNIKI IN SKAVTI, NANIZANKA ZA OTROKE, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.40 STRASTI, TV-NAD., 18.10 PRAŠNA DEŽELA?, DOK. SER., 18.40 NELI IN CEZAR, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 LONDONSKA REKA, ANG. FILM, 21.25 SLIKOVITIH 55: VELIKA IMENA KLASIČNE GLASBE NA TVS, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 GLASBENI VEČER, 0.05 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFOKANAL SREDA, 03.07.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 14.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 16.10 TO BO MOJ POKLIC,, DOK. SER., 16.50 EVROPSKI MAGAZIN, 17.05 SLOVENCI PO SVETU, 17.40 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.35 NA VRTU, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOK. SER., 20.40 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOK. SER., 21.25 NEBEŠKO SRCE, ŠVEDSKI FILM, 23.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 04.07.2013, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 8.03 KARLI, RIS., 8.05 MUSTI, RIS., 8.10 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 8.15 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 8.25 KANOPKI, RIS., 8.30 PUJSA PEPA, RIS., 8.35 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 8.40 ČEBELICA MAJA, RIS., 9.00 MINUTA V MUZEJU, 9.05 ZVERINICE IZ REZIJE, LUTK. NAN., 9.20 ENKRATNI DUET, DOK. FILM, 9.35 SNEGULJČICA, LUTK. PREDS., 10.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.20 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MEDO POPI IN PRIJATELJI, RIS., 15.50 ADI V VESOLJU, RIS., 15.55 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 16.05 ANICA, OTR. NAN., 16.35 TABORNIKI IN SKAVTI, NANIZANKA ZA OTROKE, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.40 STRASTI, TV-NAD., 18.10 ZAPELJEVANJE POGLEDA, DOK. SER., 18.40 EZOPOVO GLEDALIŠČE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 BERNARD IN DORIS, AM. FILM, 21.40 SLIKOVITIH 55, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 SVETO IN SVET, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL ČETRTEK, 04.07.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 13.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.35 EVROPSKI MAGAZIN, 16.20 SLOVENSKI VODNI KROG: DRAGONJA, DOK. NAN., 16.50 MUZIKAJETO, 17.40 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 SKRITI KOTIČKI SVETA, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 PUNCE IZGINJAJO V NOČ - ANSAMBEL AVTOMOBILI, KONCERT, 21.20 SCOTT IN BAILEY, ANG. NAD., 22.05 MARIA WERN: POGREŠANI DEČEK, ŠVED. NAN., 23.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL Ljudske pevke Žejno in Kulturno društvo Anton Kreč Čatež ob Savi sta pripravila 8. srečanje ljudskih pevcev Pod imenom »Pa se sliš’«, ki je potekalo v soboto, 15. junija od 19. ure v Kulturnem domu v Čatežu. Na letošnjo prireditev so bile povabljene tudi Ljudske pevske ZSM Števanovci. Srečanje se je začelo z nastopom domačega Mešanega pevskega zbora KUD Anton Kreč, ki je zapel pesem Pa se sliš’, zvesto naslovu prireditve. Sledilo je še devet zborov in je vsak zapel dve pesmi, razen števanovskih ljudskih pevk, ki so – glede na to, da so prišle tako daleč – zapele tri porabske pesmi: Lejpa naša domovina, Kaj si misliš in Prejk Müre. Večer so ob gostiteljicah, Ljudskih pevkah Žejno, z ljudskimi napevi obogatili še gostje: Koledniki iz Bušeče vasi, Brusači iz Radeč, Ljudski godec Anton Zagmajster iz Orešja, Fantje Artiški, Rimski ljudski pevci in godci, Ljudske pevke s Telč in MoPz KD Ivan Kobal Krška vas. Po nastopu vseh skupin je udeležence pozdravila vodja Ljudskih pevk Žejno, gospa Fanika Zaniuk, in se vsem zahvalila za sodelovanje. Navzoče je obenem seznanila z informacijo o tem, da bo njihova skupina od 19. junija do 5. julija gostovala v Kanadi, na povabilo Zveze Slovencev v Kanadi. Prireditve se je udeležil tudi domači župnik gospod Jože Pacek, ki je prav tako pozdravil skupine, pri tem pa je izpostavil ljudske pevke iz Števanovec, ki so prišle iz zamejstva in ki se izven meja Slovenije posebej veliko trudijo za ohranjanje slovenskih ljudskih pesmi. Ob koncu programa so skupine skupaj zapele pesem z naslovom Fantje po polj gredo. Nikoletta Vajda-Nagy KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 12. do 16. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11.