Zdrav Var 2007 46; 157-164
157
PREVENTIVA PRED ZDRAVSTVENIMI OKVARAMI POKLICNIH
GLASBENIKOV
PREVENTION OF OCCUPATIONAL DISORDERS IN MUSICIANS
Damjana Zupan1 Prispelo: 4. 7. 2007 – Sprejeto: 26. 10. 2007
Pregledni znanstveni ~lanek UDK 613.65
Izvle~ek
Veliko poklicnih glasbenikov ima resne zdravstvene te‘ave, zaradi ~esar trpi kakovost njihovega nastopa. Ve~ina te‘av nastane zaradi ~ezmernih fiziolo{kih in du{evnih obremenitev in obremenjenosti (telesni in psihosenzorni stres) s posledi~no okvaro mi{i~no-skeletnega sistema, kot so: bole~inski sindrom hrbtenice, ramenskih obro~ev, fokalna distonija, poklicni preobremenitveni sindrom, utesnitvene nevropatije (zapestje, komolec, torakalni izhod), okvara sluha, tenzijski glavoboli, depresija, ‘iv~ni zlom ipd. Te te‘ave so posledica specifi~nih obremenitev in kariernih zahtev glasbenikov, kot sta stresno ‘ivljenje in nefiziolo{ka dr‘a telesa ob igranju instrumenta in sedenju. Strokovnjaki glasbene medicine posku{ajo razumeti specifi~ne te‘ave glasbenikov, jim pomagajo preventivno ter se lotevajo ‘e nastalih poklicnih bolezni. Zelo pomembno je, da glasbeniki ‘e med {olanjem ob za~etku glasbene kariere pridobijo ustrezne optimalne in racionalne motori~ne modele igranja na instrument. Le ob ustreznem ravnanju s telesom so glasbeniki sposobni prepoznati tako negativne kot pozitivne napetosti, ki spremljajo njihovo igranje in nastopanje.
Klju~ne besede: glasbena medicina, zdravstvene okvare glasbenikov, trema, tehnike zavedanja telesa, Grindeajina tehnika
Revievv article UDC 613.65
Abstract
Many professional musicians have severe health problems. Most of these ailments are caused by exces-sive physiological and mental loads and strains (physical and psychosensory stress) resulting in malfunc-tion of the musculoskeletal system, vvhich may be manifested as pain syndrome of the spine and shoulder girdles, focal dystonia, occupational overuse syndrome, vvrist, elbovv and thoracic outlet entrapment neuro-pathies, hearing damage, tension headaches, depression, nervous breakdovvn and others. These problems are due to specific demands of the musician’s career, and originate from stressful lifestyle and misuse of the body vvhile playing. The goal of music medicine specialists is to identify and help prevent health problems in musicians, and to treat performance-related injuries once they occur. It is important to learn appro-priate rational motor patterns of playing an instrument at the earliest stage of musical training. Only if a musician develops body avvareness, is he/she able to recognize negative and positive tensions associated with musical performance.
Key words: music medicine, injuries in musicians, stage fright, body avvareness techniques, Grindea Technique
Srednja glasbena in baletna {ola Ljubljana, Vegova 7, 1000 Ljubljana Kontaktni naslov: e–po{ta: damjana.zupan@siol.net
158
Zdrav Var 2004; 43
1 Uvod
Glasbena medicina je del medicine, ki se je razvil {ele potem, ko so glasbeniki dolgo ~asa zaman iskali skupni jezik z medicinsko stroko, ki ni razumela njihovih specifi~nih zdravstvenih problemov. Potem ko so si glasbeniki upali tudi javno spregovoriti o svojih te‘avah – ne da bi se ob tem bali, da se bodo iz njih nor~evali kolegi ali bodo zaradi tega izgubili vir zaslu‘ka, je nastal tudi ve~ji interes za iskanje vzrokov te‘av in njihovo zdravljenje tako med medicinsko stroko kot med samimi glasbeniki. Prav zato so se oblikovala zdru‘enja, v katerih sodelujeta obe stroki: v za~etku 70. let prej{njega stoletja je najprej nastalo Avstralsko medicinsko zdru‘enje nastopajo~ih umetnikov – Australian Performing Artists Medical Society (PAMS) (1). Eden od soustanoviteljev, prof. Earl Owen, o~e mikrokirurgije in tudi pianist, je takrat napisal prvi ~lanek o po{kodbah, ki jih povzro~a igranje instrumenta (“Music Induced Injuries”) (1). Leta 1974 se je v Nem~iji, v Hannovru, oblikovala zasnova kasnej{ega In{tituta za glasbeno fiziologijo in medicino odrskih umetnosti – Institut für Musikphysiologie und Musiker-Medizin. Sledila so razna zdru‘enja v ZDA (International Arts Medicine Association v Philadelphiji, 1985, PAMA – Perform-ing Arts Medicine Association v Chicagu, 1985), Veliki Britaniji (BPAMT – The British Performing Arts Medicine Trust, 1984, BAPAM – British Association of Per-forming Arts Medicine, AMABO – Association of Medical Advisers to British Orchestras), na Nizozemskem ipd. (2, 3). V Sloveniji sicer ‘e nekaj let glasbeniki v sodelovanju z medicinsko stroko aktivno i{~emo vzroke svojih te‘av, bolj organizirano pa od 1. decembra 2006, ko je EPTA, Dru{tvo klavirskih pedagogov Slovenije, ustanovilo sekcijo ISSTIP – Mednarodnega dru{tva za prou~evanje napetosti med nastopom (International Society for the Study of Ten-sion in Performance), ki je bilo ustanovljeno ‘e leta 1981 v Londonu (3, 4, 5). Kot ISSTIP Slovenia deluje tudi pod okriljem organizacije “ISSTIP International Institute of Performing Arts Medicine” s sede‘em v Londonu (direktorica: prof. Carola Grindea, svetovalec: prof. Earl Owen).
2 Namen prispevka
Vse ve~ glasbenikov ima te‘ave, ki so posledica specifi~nih zahtev njihovega poklica. Potrebno jim je dati spodbudo, da o svojih te‘avah spregovorijo, in zaupanje, da njihove specifi~ne te‘ave razumejo
strokovnjaki, jih znajo uspe{no ozdraviti, obenem pa skrbijo tudi za to, da do takih te‘av sploh ne pride. Tako spodbudo in zaupanje vse bolj potrebujejo tudi slovenski glasbeniki. Ob opredelitvi zdravstvenih te‘av poklicnih glasbenikov, ponazoritvi s primeri vrhunskih glasbenikov, ki so morali zaradi te‘av spreminjati tok svoje kariere, ter predstavitvi tehnike zavedanja telesa, ki pomaga ne le re{evati ‘e nastale okvare, temve~ deluje predvsem preventivno, ‘elim tako vzpostaviti {e bolj dejaven, predvsem pa organiziran odnos med medicinsko stroko in poklicnimi glasbeniki v Sloveniji. Cilj takega odnosa je ne le razviti prepoznavnost dejavnosti v Sloveniji in na tujem, temve~ predvsem omogo~iti glasbenikom, da lahko ~im dlje in kakovostno izvajajo glasbo in jih obenem na ta na~in spodbujati pri njihovem ustvarjalnem delu.
3 Opredelitev zdravstvenih te‘av glasbenikov
Da imajo glasbeniki zares poklicne in nepoklicne zdravstvene te‘ave, dokazujejo tudi podatki {tevilnih epidemiolo{kih in biomehanskih raziskav (6–18). Ena prvih tak{nih epidemiolo{kih raziskav je bila narejena leta 1986 v organizaciji ICSOM, International Confer-ence of Symphony and Opera Musicians (6, 7). Na vpra{alnik je odgovorilo 2212 glasbenikov iz 47 orkestrov (le eden od povabljenih orkestrov ni sodeloval). 82 % je priznalo vsaj eno zdravstveno te‘avo, zaradi katere trpijo med igranjem, 76 % je imelo resne zdravstvene te‘ave, zaradi katerih je trpela kakovost nastopa, 12 % je celo moralo prenehati igrati, ker so bile te‘ave tako resne, 21 % glasbenikov je priznalo, da zaradi ~ezmernega stresa in treme ~ezmerno pijejo alkohol, 24 % je bilo zaradi izvajalske anksioznosti nenehno v skrbeh in 27 % je te{ilo te‘ave z jemanjem beta-blokatorjev.
Izkazalo se je, da imajo zdravstvene te‘ave tudi slovenski orkestrski glasbeniki. V raziskavi, ki jo je naredil mag. Rajko ^rnivec s Klini~nega in{tituta za medicino dela, prometa in {porta, objavljeni leta 2004, je bilo zajetih 70 izmed 115 zaposlenih v orkestru Slovenske filharmonije (15). Vsi sodelujo~i glasbeniki so priznali zdravstvene te‘ave, od tega je imelo 47,14 % manj{e, 40 % srednje in 12,86 % resne zdravstvene te‘ave. V raziskavi je bilo tudi ugotovljeno, da je 62,86 % glasbenikov sposobnih za delo, manj sposobnih je bilo 30 %, 5,71 % je bilo nesposobnih za delo, pri 1,43 % pa ni bilo mo‘no oceniti sposobnosti za delo.
Zupan D. Preventiva pred zdravstvenimi okvarami poklicnih glasbenikov
159
Tabela 1.       Pogostost zdravstvenih te‘av med 2212 orkestrskimi glasbeniki ICSOM, 1986 (6, 7). Table 1.         Incidence of health problems in 2,212 orchestra musicians ICSOM 1986 (6,7).
DELEŽ PRIZADETIH / VRSTA TE ZAVE /                                                                           PERCENTAGE OF
HEALTH PROBLEM____________________________________AFFECTED MUSICIANS
Vsaj ena zdravstvena težava, zaradi katere trpijo med igranjem /       82 % At least one health problem experienced during music performance
Resne zdravstvene težave, zaradi katerih trpi kakovost nastopa /       76 % Serious ailments interfering with the quality of performance
Tako resne težave, da so morali prenehati igrati /                              12 %
Serious problems that made the musician quit his/her music career
Preveč alkohola zaradi stresa in treme /                                           21 %
Too much alcohol because ofstress and stage freight
Zaradi izvajalske anksioznosti nenehno v skrbeh /                             24 %
Constant worry and perfromance anxiety
Jemanje blokatorjev beta /                                                               27 %
Use of beta-blocking agents
Resda se rezultati raziskav, narejenih med nastopajo~imi, v odstotkih v~asih nekoliko razlikujejo, dejstvo pa je, da velik dele‘ glasbenikov trpi med igranjem instrumenta in nastopanjem zaradi te‘av, ki se lahko tako stopnjujejo, da mora glasbenik celo prenehati igrati. Te‘av je ve~ vrst, od mi{i~no-skeletnih, nevrolo{kih do psihi~nih, se pa velikokrat prepletajo (3, 6–21). Med najbolj izrazitimi mi{i~no-skeletnimi te‘avami so bole~ine in napetosti v predelu vratu in ramen ter v lumbalnem predelu. V raziskavi med glasbeniki ICSOM je bilo 20 % takih, ki so potrdili te‘ave z desnim ramenskim sklepom, prav tolik{en dele‘ te‘av je bil z levim, 21 % jih je imelo te‘ave na desni strani vratu, 22 % na levi strani vratu, 22 % glasbenikov je imelo te‘ave v desni polovici spodnjega dela hrbtenice in 22 % v levi polovici spodnjega dela hrbtenice (7). V raziskavi, narejeni med zaposlenimi v Slovenski filharmoniji, je 33 % glasbenikov potrdilo bole~ine v ramenih in zgornjih udih, 30 % jih je imelo bole~ine v lumbosakralnem delu, 13 % v zapestju, zlasti v desnem, in 3 % v podlakti, 27 % violinistov in violistov pa je imelo te‘ave zaradi bole~in v predelu vratu (15). Poseben problem je tudi trema, nemir in napetost neposredno pred nastopom in med njim, z vzporednimi
dejavniki, kot so mrzle, potne roke, plitvo dihanje, razbijanje srca, suho grlo ipd., kar lahko v veliki meri vpliva na kakovost nastopa.
Dolgotrajna izpostavljenost psihosenzornemu in telesnemu stresu med poklicnim muziciranjem, ki pomeni zdravju {kodljivo dejavnost, pomeni pove~ano tveganje za nastanek poklicnih mi{i~no-skeletnih bolezni hrbtenice in sicer okvare medvreten~ne plo{~ice hrbtenice pod zaporedno {tevilko 62, kroni~nih bolezni hrbtenice zaradi stalnih obremenitev v nefiziolo{kem polo‘aju pri delu pod zaporedno {tevilko 63, poklicnega preobremenitvenega sindroma v okviru poklicnih bolezni zaradi prevelikega obremenjevanja kit, kitnih ovojnic in mi{i~nih oziroma kitnih narasti{~ pod zaporedno {tevilko 60, utesnitvene nevropatije medianega ‘ivca v zapestju, ulnarnega ‘ivca v komolcu in brahialnega plete‘a v ramenu z mo‘no posledi~no ohromitvijo pod zaporedno {tevilko 64, poklicne okvare sluha zaradi hrupa pod zaporedno {tevilko 35 Pravilnika o seznamu poklicnih bolezni, Ur. list RS {tev. 85/03, ter fokalne distonije (22). Posledi~no so mo‘ne tudi z delom povezane psihosomatske, du{evne, sr~no-‘ilne in endokrine motnje z za~asno ali s trajno omejeno mo‘nostjo za delo ali celo z invalidnostjo.
160
Zdrav Var 2007; 46
4 Glasbeniki s te‘avami
Izvrstni kanadski pianist Glenn Gould (1932–1982) je imel vrsto (tudi izmi{ljenih) zdravstvenih problemov, ki si jih je zdravil tako, da je dobival recepte od ve~ zdravnikov, ki niso vedeli drug za drugega (23). Pianist je do danes ohranil sloves zaradi izjemnih interpretacij – predvsem J. S. Bacha, zaradi genialnosti, pa tudi zaradi diverzij v obna{anju – delal je v glavnem pono~i. Ni maral koncertiranja in bil od svojega 33. leta fasciniran nad moderno tehnologijo, snemal je le {e v lastnem studiu; z ljudmi je najraje komuniciral po telefonu, obi~ajno jih je zbudil sredi no~i in nadaljeval z dolgimi, a filozofsko zanimivimi monologi ... Manj znano je dejstvo, da je pianist ve~ mesecev trpel zaradi zmanj{ane kontrole nad prstom desne roke in posledi~no neizena~enega tona pri igranju, o ~emer je vodil tudi dnevnik. Strokovnjaki, ki danes berejo ta dnevnik, sumijo, da je {lo za fokalno distonijo (21, 24). Za isto boleznijo sta mnogo bolj trpela tudi ameri{ka pianista Leon Fleisher in Gary Graffman, ki sta s svojo izpovedjo pravzaprav vplivala na nastanek in razvoj glasbene medicine v ZDA (20, 25, 26). Sicer pa je fokalna distonija najverjetneje najhuj{e zlo, ki resda prizadene le majhen odstotek glasbenikov, izra‘a pa se v nekontroliranem spodvijanju prstov na roki,
oziroma v problemih amba‘ure (omrtvi~enost mi{ic okrog ust in obraznih mi{ic, ki lahko sega celo do prsnih in trebu{nih mi{ic) pri pihalcih in trobilcih (11). Zaradi tega je deloma ali povsem onemogo~eno igranje, obi~ajno pa mine tudi po ve~ let preizku{anja raznih metod zdravljenja, preden se stanje vsaj deloma popravi.
Glenn Gould je imel to sre~o, da je imel tovrstne te‘ave le nekaj mesecev in da jih je znal nadzorovati z natan~nim opazovanjem in s korigiranjem tehnike igranja klavirja. Njegova tehnika je bila zelo nevsakdanja, a je ni ‘elel korenito spremeniti; med igranjem je visoko dvigoval prste, kar je zahtevalo dodaten napor mi{ic, in obenem sedel zelo nizko, kar mu je {e bolj onemogo~alo nadzor nad klaviaturo in pove~evalo napetosti v predelu ramen in vratu, ki je ‘e tako ali tako pere~ problem ve~ine glasbenikov. Taka tehnika mu je sicer zadostovala pri igranju predklasi~ne glasbe in nekaterih modernih skladateljev, mu je pa onemogo~ala igranje romanti~ne literature, ki zahteva veliko zvoka; najverjetneje pa je, kot je sam slutil, ta tehnika bila najmo~nej{i dejavnik, ki je vplival na spremenjen in neza‘elen na~in igranja. Te‘ave prizadenejo vrsto glasbenikov, med njimi veliko {tevilo vrhunskih koncertantov. Znano je, da so v preteklosti imeli te‘ave zaradi bole~in v rokah vrhunski
Slika 1.         Kanadski pianist Glenn Gould (27).
Figure 1.       Canadian pianist Glenn Gould (27).
Zupan D. Preventiva pred zdravstvenimi okvarami poklicnih glasbenikov
161
pianisti: Chopin, Clara Schumann, Rahmaninov, Paderewski ... (20). Robert Schumann je moral opustiti pianisti~no kariero, ne toliko zaradi psihi~nih te‘av kot zaradi po{kodbe prsta na roki, dana{nji strokovnjaki predvidevajo celo, da je trpel zaradi fokalne distonije. Pomagal si je z opornicami za prste, a brez ve~jega uspeha (20, 28). Podobno je tudi Skrjabin moral preusmeriti koncertiranje na kompozicijo (20). Mnogi glasbeniki iz sveta klasi~ne in popularne glasbe so priznali, da so se zaradi te‘av zatekli k Aleksandrovi tehniki: violinist Yehudi Menuhin, pop pevca Paul McCartney in Sting, kitarist Julian Bream, flavtist James Galway, dirigent Sir Adrian Boult in pianist Leif Ove Andsnes, da jih na{tejem samo nekaj (29, 30). Pravzaprav so, po besedah prof. Earla Owena, “vsi glasbeniki, od dneva, ko se za~nejo u~iti instrument, do dneva, ko se upokojijo, v resni~ni nevarnosti, da bodo zaradi predanosti svoji umetnosti in karieri trpeli zaradi hudih telesnih te‘av zaradi instrumenta, na katerega igrajo”. Prof. Earl Owen, ki se je v mladosti u~il klavir pri slavnem pianistu Solomonu, je tudi sam ob~util te‘ave, ki jih povzro~i igranje instrumenta. Svojo kariero je okronal kot mikrokirurg, obenem pa je – skupaj z dr. Hunterjem Fryem – vodilni specialist glasbene medicine glasbe v Avstraliji. Obravnaval je te‘ave glasbenikov vodilnih orkestrov na svetu; v svoji ordinaciji hrani je pribli‘no 1000 kartotek glasbenikov, med njimi so tudi slavni ... (31).
5 Preventivni ukrepi
Dolgo ~asa (ali pa tako {e vedno po~nejo) so poklicni glasbeniki po svoje re{evali probleme, ki nastajajo zaradi psihosenzornega in telesnega stresa (zdravju {kodljiva poklicna dejavnost), kajti poleg stresogenega dela in nefiziolo{kega sedenja so dodatno obremenjeni z instrumentom, ki ni ergonomsko oblikovan, torej prilagojen glasbeniku, temve~ je bil “narejen zato, da bo iz njega pri{el lep zvok” (31). Povrh vsega so vse kretnje in misli usmerjene v note, za katere glasbenik, publika in kritiki pri~akujejo, da bodo zaigrane ob pravem ~asu, z lepim zvokom, stilno dovr{eno in z ob~utji ugodja.
Danes vemo, da so te‘ave glasbenikov posledica psihofizi~nih okoli{~in igranja instrumenta (oz. petja) ter nastopanja. Ure vaj in nastopanja v neugodni in prisilni dr‘i telesa, ob ponavljanju istih ali podobnih kretenj ter ob slabi tehniki, ki je v veliki meri odvisna od prej na{tetega, so vzrok teh problemov, ti pa se stopnjujejo tudi zaradi stresnega na~ina ‘ivljenja, ki zahteva veliko odgovornosti zaradi pri~akovanj drugih,
pa tudi lastnih pri~akovanj; obenem pa so vsi na{teti problemi vsota {e drugih dejavnikov, kot so socialni, kulturni, zna~ajski in podobno.
5.1 Tehnike zavedanja telesa
Pristop k re{evanju problemov glasbenikov je zelo kompleksen; vendar vse ve~ zagovornikov izhaja iz razumevanja telesa kot sredstva za igranje instrumenta oziroma glasbenega izvajanja, obenem pa tudi kot zunanji pojavi fiziolo{kih (telesnih, senzornih) in du{evnih procesov, ki omogo~ajo na{e delovanje. Ta struktura pa ima zaradi pomanjkanja zavestne kontrole poleg funkcij za vzdr‘evanje ravnovesja na{ega ‘ivljenja in delovanja tudi neomejene mo‘nosti za ustvarjanje negativnih napetosti v telesu; produkt teh napetosti so sprva blokade, ki pa se s~asoma razvijejo v ‘e omenjena bolezenska stanja (19, 32). Glasbeniki so v sodelovanju z medicinsko stroko ugotovili, da dejavno pozitiven odnos do telesa in njegovih funkcij ne le pomaga pozdraviti telesne in du{evne okvare (preobremenjenosti), temve~ je to lahko celo bolj{i na~in zdravljenja za razliko od standardnih medicinskih postopkov. Obenem pa tehnike zavedanja telesa, kot so Aleksandrova tehnika, Feldenkraisova metoda, Grindeajina tehnika ipd., pomagajo razviti optimalno in racionalno tehniko igranja instrumenta (petja) in nastopanja in tako nimajo zgolj funkcije zdravljenja, temve~ je njihov u~inek predvsem v prepre~evanju ter obenem v spodbujanju razvijanja glasbenih potencialov (19, 33–41). Nujna podlaga vsem tem oblikam preventive pa je urejen na~in ‘ivljenja in ustrezna telovadba.
5.1.1 Grindeajina tehnika (37, 40–45)
Ozave{~eni glasbeniki danes skrbijo za kakovost svojega instrumenta in primernost sede‘a, ki ga uporabljajo med igranjem, ter se v ~asu, ko vadijo poudarjeno posve~ajo tehniki igranja instrumenta, zavedanju mi{i~no skeletnih struktur in njihovih pozitivnih napetosti, ki omogo~ata gib~nost kretenj, ter prepoznavanju negativnih napetosti, ki so vzrok na{tetim te‘avam. [tevilni glasbeni kolid‘i in akademije na zahodu imajo imenovane tehnike zavedanja telesa ‘e vklju~ene v svoj u~ni program, vse bolj pa se uveljavlja vadba Grindeajine tehnike. Temeljni cilj vseh teh tehnik je zavedanje mi{i~no-skeletne strukture telesa ter vzpostavljanje ravnote‘ja v telesu tako v mirujo~em stanju kot v gibanju. Pianistka Carola Grindea, avtorica Grindeajine tehnike, je po rodu Romunka, ki ‘e od leta 1939 ‘ivi v Londonu. Sprva je koncertirala in kasneje postala profesorica
162
Zdrav Var 2007; 46
klavirja na Guildhall School of Music and Drama (1968-1989). Leta 1978 je ustanovila Evropsko zdru‘enje klavirskih pedagogov (EPTA), ki ima danes ‘e okrog 40 ~lanic; bila je tudi prva urednica revije Piano Journal, ki jo izdaja EPTA. Leta 1981 je ustanovila {e ISSTIP, Mednarodno zdru‘enje za prou~evanje napetosti med nastopom (International Society for the Study of Tension in Performance). Je urednica in soavtorica knjige “Tensions in the Performance of Mu-sic – a Symposium”, ki je doslej iz{la ‘e {estkrat (predgovor h knjigi je napisal Yehudi Menuhin). O napetosti med igranjem instrumenta in nastopanjem je napisala ‘e vrsto knjig in ~lankov ter predavala v razli~nih dr‘avah (Velika Britanija, ZDA, Kanada, Japonska, Avstralija, Izrael, Irska, Rusija, ipd.). Leta 1990 je osnovala Performing Arts’ Clinic na London College of Music and Media (LCMM). Od leta 2002 je direktorica te~ajev za terapevte glasbene medicine, v organizaciji ISSTIP in LCMM, Thames Valley Univer-sity. Je urednica revije ISSTIP Journal, organizatorica ter predavateljica seminarjev ISSTIP ter mednarodnih konferenc Instituta ISSTIP za medicino odrskih umetnosti. Ves ~as je prisotna v britanskih in mednarodnih radijskih in televizijskih programih. Prejela je ve~ nagrad, leta 2001 je bila med finalistkami za “Evropsko nagrado za ‘enske dose‘ke”. Grindeajina tehnika je – za razliko od ostalih tehnik in metod – prilagojena posebej glasbenikom, z ‘eljo, da z razvijanjem zavedanja telesa in z utrjevanjem zdrave tehnike igranja instrumenta in petja ozdravijo ‘e nastale te‘ave, po drugi strani pa razvijajo sebe v zdrave in uspe{ne glasbenike. Gre za dva sklopa vaj: prvi sklop je fizi~na vaja, ki pomaga razbremeniti napetosti v mi{icah ramenskih obro~ev in vratnem delu hrbtenice. Drugi sklop je prav tako fizi~na vaja, ki pa je ne izvajamo s fizi~nim premikanjem telesa, temve~ s t. i. mentalnimi direktivami. Najprej najdemo ravnote‘je med glavo, vratom in ostalimi deli hrbtenice, se nato usmerimo na umirjeno, ritmi~no dihanje ter nazadnje najdemo ravnote‘je celemu telesu ob popu{~anju negativnih napetosti v predelu nog. Posledica izvajanja te vaje je ne le uravnote‘enost fizi~nih struktur telesa, temve~ tudi ve~ja osredoto~enost in umirjenost misli in duha, ob ~emer se nau~imo tudi umiriti neprijetne fiziolo{ke in psiholo{ke procese, ki spremljajo nastop.
Grindeajina tehnika – postopki drugega sklopa vaj (40, 41):
1. korak: Stojimo spro{~eno, zelo mirno, z nogami rahlo narazen in z zaprtimi o~mi. Mislimo na svojo hrbtenico in ji dovolimo, da se podalj{a, da se za~ne gibati navzgor, proti nebu (ne premikamo se, to so samo t. i.
mentalne direktive). Pustimo svojemu “ra~unalniku” v mo`ganih, da uredi, katere mi{ice vratu se bodo skr~ile, katere se bodo sprostile in katere bodo ostale v ravnote`ju. Glava se bo ne`no pomaknila navzgor in bo postavljena na prvo vratno vretence (atlas), medtem ko bo vrat popolnoma spro{~en. V tem trenutku so glava, vrat in hrbet popolnoma poravnani.
2. korak: Po~asi in karseda dolgo izdihujemo zrak, medtem {epetamo “haaaaaaa”. Pozorni smo na svoja ramena, ki so spu{~ena. Dih po{ljemo v notranjost svojega telesa, proti trebu{ni preponi, ki jo obenem spro{~amo. Po izdihu telo za~uti potrebo po vdihu. Pustimo, da se to zgodi, in medtem smo pozorni, kako se {iri na{ hrbet.
3. korak: Svojo pozornost usmerimo na kolena in gle‘nje in jim omogo~imo, da so mehki, pro‘ni; ob~utimo jih kot milnico. Do‘ivljamo nenavadno ob~utje, kot da bi lebdeli, telo postane lahko in je v popolnem ravnote‘ju.
5.1.2 Apliciranje Grindeajine tehnike
Grindeajina tehnika je zelo kratka in enostavna, vendar je u~inkovita le ob vztrajni vadbi po njenih na~elih. V za~etku traja nekaj minut, kasneje, ob vztrajni vsakodnevni vadbi, pa lahko njene u~inke dose‘emo ‘e v nekaj trenutkih. Njene pozitivne u~inke lahko preskusijo tudi neglasbeniki. Pomaga namre~ prepoznati negativne napetosti v telesu, ki se postopno nabirajo v nas takrat, ko smo v situacijah, ob katerih se neugodno po~utimo. Vendar tudi ko zapustimo tako situacijo, se telo ‘e navadi nove, nepravilne dr‘e in si jo prisvoji; ‘al se v vsakdanjem ‘ivljenju zelo malo zavedamo nepotrebnih napetosti v telesu, {e manj pa se zavedamo njihovih negativnih posledic.
Ob u~enju Grindeajine tehnike zavedanja telesa glasbeniki ne prepoznavajo zgolj napetosti, ki jih ovirajo; prav tako pomembno je prepoznati in usvojiti tiste gibe, ki najbolj ekonomi~no in u~inkovito omogo~ajo igranje instrumenta. Ta tehnika je tudi idealno izhodi{~e za prepoznavanje optimalne orientacije telesa v prostoru, za izvajanje vaj, ki krepijo fizi~no kondicijo (napor glasbenikov ve~krat primerjajo z naporom atletov!), prav tako pomembne komponente zdravja pri glasbenikih. Glasbeniki namre~ ob izvajanju glasbe uporabljajo le dolo~ene gibe in tako obremenjujejo le dolo~ene dele telesa in dolo~ene mi{ice. Zato se morajo nujno zavedati, kateri gibi in mi{ice so zapostavljeni in jih morajo za naravno vzpostavitev ravnovesja celemu telesu in za prepre~evanje bole~in v predelu obremenjenih mi{i~no skeletnih struktur uporabljati in krepiti.
Zupan D. Preventiva pred zdravstvenimi okvarami poklicnih glasbenikov
163
Slika 2.         Prizor s sre~anja slovenske sekcije ISSTIP: utrjevanje mi{ic, ki jih pri igranju instrumenta
zanemarjamo. Figure 2.       Meeting of the Slovene ISSTIP section: exercises to strengthen the muscles that performing
musicians tend to neglect.
6 Zaklju~ek
Dejavno pozitiven odnos do telesa in telesnih aplikacij, prav tak odnos v razmerju do instrumenta in publike ter utrjevanje fiziolo{kih in mentalnih ob~utkov, ki ta razmerja spremljajo, so se ‘e ve~krat izkazali za u~inkovite. Ob doslednem zavedanju in ustrezni uporabi telesa, v skladu z njegovimi naravnimi zna~ilnostmi, se glasbenik tudi v mejnih stanjih kmalu zave, da je kos izjemnim obremenitvam. Na tej podlagi se vzpostavi skladno poenotenje telesa z instrumentom, kar vpliva na kakovost glasbene izvedbe. Izpiljenost vseh pogojev nastopanja zelo vpliva tudi na publiko, ki ugodno verificira izvajalsko vzdu{je, to pa nadalje samodejno odpravlja neza‘elene stranske u~inke (tremo, negativno napetost, vznemirjenost, ipd.). Ustrezna telesna in umska osredoto~enost na trenutno dogajanje in kon~ni cilj, ki je potreben za dovr{eno glasbeno izvedbo, prina{ajo zadovoljstvo glasbenikom in posledi~no tudi njihovi publiki.
O pozitivnem vplivu ob izvajanju tehnik zavedanja telesa poro~ajo vsi, ki jih vadijo, tudi za re{evanje te‘av v druga~nih okoli{~inah. Poudariti pa je potrebno, da
ne glede na to, katero tehniko zavedanja telesa izberemo (Aleksandrova tehnika, Feldenkraisova metoda, Grindeajina tehnika, gimnastika, joga ipd.), je ob pravilnem in rednem izvajanju ravno tako u~inkovita kot ostale tehnike. Najbolj{e pa je preudarno kombiniranje razli~nih tehnik.
Zahvala
Avtorica se zahvaljuje mag. Rajku ^rnivcu s Klini~nega in{tituta za medicino dela, prometa in {porta, za strokovno pomo~ pri nastajanju prispevka.
Literatura
1.    Clarey F. Professor Earl Owen in Conversation with Dr. Fiona Clarey. ISSTIP Journal 2005; 13: 4-6.
2.    Fletcher M. The Performing Arts Medicine Association. Pridobljeno 10. 10. 2007 s spletne strain: http:// www.artsmed.org/links_index.htm#org.
3.    Zupan D. Av, boli! Zakulisja glasbenih odrov, 2.del. Muska 2003; 34(3/4): 30-1.
4.    Grindea C. International Society for the Study of Tension in Performance. Pridobljeno 10. 10. 2007 s spletne strani: http:// www.isstip.org/.
164
Zdrav Var 2007; 46
5.    Beauchamp R. Report on ISSTIP Course held at the London College of Music. Pridobljeno 10. 10. 2007 s spletne strani: http://musicandhealth.co.uk/ISSTIP.1998.html.
6.    Paul B & Harrison C. The Athletic Musician – a giude to playing without pain. Lanham, Md., & London: The Scarecrow Press, 1997.
7.    Fishbein M, Middlestadt SE, Ottati V, et al. Medical problems among ICSOM musicians: Overview of a national survey. Med Probl Perform Art 1988; 3: 1-8.
8.    Lederman RJ. Occupational Cramp in Instrumental Musicians. Med Probl Perform Art 1988; 3: 45-51.
9.    Lederman RJ. Focal Dystonia in Instrumentalists: Clinical Fea-tures. Med Probl Perform Art 1996; 6: 132-6.
10.  Brandfonbrener AG. Musicians with Focal Dystonia: A Report of 58 Cases seen during a Ten-year Period at a Performing Arts Medicine Clinic. Med Probl Perform Art 1995; 10: 121-127.
11.  Schuele S, Lederman RJ. Focal Dystonia in Woodwind Instru-mentalists: Long-term Outcome. Med Probl Perform Art 2003; 18: 15-20.
12.  Lim VK, Altenmüller, E. Musician’s Cramp: Instrumental and Gender Differences. Med Probl Perform Art 2003; 18: 21-6.
13.  Jabusch HC, Altenmüller, E. Anxiety as an Aggravating Factor During Onset of Focal Dystonia in Musicians. Med Probl Per-form Art 2004; 19: 75-81.
14.  Schuele S, Lederman RJ. Occupational disorders in instru-mental musicians. Med Probl Perform Art 2004; 19: 123-8.
15.  ^rnivec R. Assessment of Health Risks in Musicians of the Slovene Philharmonic Orchestra, Ljubljana, Slovenia. Med Probl Perform Art 2004; 19: 140-5.
16.  Furuya S, Nakahara H, Aoki T, Kinoshita H. Prevalence and Casual Factors of Playing-Related Musculoskeletal Disorders of the Upper Extremity and Trunk among Japanese Pianists and Piano Students. Med Probl Perform Art 2006; 21: 112-7.
17.  Yoshimira E, Paul PM, Aerts C, Chesky K. Risk Factors for Piano-related Pain among College Students. Med Probl Per-form Art 2006; 21: 118-25.
18.  Abréu-Ramos AM, Micheo WF. Lifetime Prevalence of Upper-body Musculoskeletal Problems in a Professional-level Sym-phony Orchestra: Age, Gender, and Instrument-specific Re-sults. Med Probl Perform Art 2007; 22: 97-104.
19.  Grindea C. Tensions in the Performance of Music – A Sympo-sium (6th ed.). London: Kahn & Averill, 2006.
20.  Sen J. Playing the Piano: Playing with Fire? A Study of the Occupational Hazards of Piano Playing. Magistrska disertacija. London, City University, 1991. Pridobljeno 26. 12. 2002 s spletne strain: http://www.isstip.org/. http://eeshop.unl.edu/text/ musicmed.txt.
21.  Winspur I & Parry W. The Musician’s Hand – A Clinical Guide. London: C. B., Martin Dunitz, 1998.
22.  Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni, Uradni list RS {t. 85/03.
23.  Zupan D. Genij ob geniju: Gouldove interpretacije J. S. Bacha. Saga o pianistih, 12. del. Muska 2000; 31(8/9): 25-7.
24.  Zupan D. Boleči intermezzi v Gouldovi karieri. Zakulisja glasbenih odrov, 4. del. Muska 2003; 34(7/8): 23-5.
25.  Graffman G. Doctor, Can You Lend an Ear? Med Probl Perform Art 1986; 1: 3-6.
26.   Zupan D. Najbolj ogroženi: pianisti. Zakulisja glasbenih odrov, 3. del. Muska 2003; 34(5/6): 24-5.
27.  Pridobljeno 3. 7. 2007 s spletne strani: http:// www.tygodnik.com.pl/numer/279001/kurkiewicz.jpg.
28.  Altenmüller E. Robert Schumann’s Focal Dvstonia. Bogousslavskv J, Boller F (eds). Neurological Disorders in Famous Artists. Front Neurol Neurosci. Basel: Karger, 2005, 19: 1-10.
29.  Rickover R. The Complete Guide to the Alexander Technique. Musicians and the Alexander Technique. Pridobljeno 10. 10. 2007 s spletne strani: http://www.alexandertechnique.com/ musicians.htm.
30.  Tommasini A. Counting his Sabbatical’s Blessings. 8. 3. 2002, The New York Times. Pridobljeno 10. 10. 2007 s spletne strani: http://query.nytimes.com/gstfullpage.html?res=9 D01EFDA1330F93BA35750C0A9649C8B63&sec=&spon= &pagewanted=2.
31.  Earl Owen v elektronski korespondenci z avtorico, 22. 9. 2007.
32.  Mark T. What Every Pianist Needs to Know about the Body Chicago: GIA Publications, Inc., 2003.
33.  Masters R. The way to awaken - Exercises to Enliven Body, Self, and Soul. VVheaton, Madras: Quest Books, 1978.
34.  Maunder A. Let Your Life Flow: The Physical, Psychological and Spiritual Benefits of the Alexander Technique. Saffron VValden: C. W. Daniel Company, 2002.
35.  Feldenkrais M. The Potent Self - A Study of Spontaneity and Compulsion. San Francisco: Harper & Row, 1985.
36.  Triebel-Thome A. Feldenkrais, Gib - pot k sebi. Uvod v metodo. Ljubljana: Domus, 1997.
37.  Fraser A. My “Conversion Experience” With Arm VVeight. ISSTIP Journal 2005; 13: 41-3.
38.  Kropff K. A Symposium for Pianists and Teachers - Strategies to Develop the Mind and Body for Optimal Performance. Day-ton: Heritage Music Press, 2002.
39.  Zupan, D. Sprosti svoje telo, da osvobodiš svoj potencial. Glasba v šoli 2004; 9(4): 18-21.
40.  Zupan D. Free Your Neck to Release Your Potential. ISSTIP Journal 2005; 13: 23-8.
41.  Grindea C. Healthy Piano Technique - To prevent Physical Problems and Injuries and to reduce Stress and Anxiety in Performance. London: Richard Schauer, 2001.
42.  Grindea C. In touch and in tune with your own body and mind - Grindea Technique. ISSTIP Journal 2004; 12: 18.
43.  Peake E. Meeting the “Grindea Technique” for the first tirne. ISSTIP Journal 2004; 12: 17.
44.  Zupan D. Carola Grindea: pogovor z ustanoviteljico društva EPTA Bilten 2004; 8: 12-6.
45.  Zupan D. Grindeajina tehnika. Zakulisja glasbenih odrov, 9.del. Muska 2004; 35(5/6): 30-1.