KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKGA Ljubi gospod Doropoljski! Veleccnjeni g. Doropoljski! Jaz sem šele 5 let star, a vendar komaj Naročena sem že tretje leto na »Zvon« čakam »Zvončka«, ki mi ga čita moj sta« ček«, a še nikdar Vam nisem pisala. Pro? rejši bratec. — Prosil sem ga tudi, naj na* sim Vas lepo, sprejmite me v svoj kotis piše pisemce za Vas in Vam pove, da je ček. Hodim v I. meščansko šolo pri sv. najlepša povest o »Anji Panji«. Rad pa bi, Jakobu. V našem razredu je precej naroč* da mi mnogo bolj pogosto pošljete »Zvon* nic »Zvončka«. ček«. Pismonošo vprašam vsak dan, ee ga Ravnokar mi je mama povedala zgodbo lma zame. Pa pravi po navadi: »V eš, 0 papirnati srajci. Blagovolite jo sprejeti tiskarna je polomljena«. v svoj koticek, ako Vam ugaja. p^Z.rf^o^Z^ ^ tO . BiJ° J« »dnj. leto svetovne vojne, ka Iskreno Vas pozdravl^ & ^ S^f^eden ^^ Mllan B e t e 11 o. jo ma]o prekuham, da bo bolj mehka in Odgovor: jo jjO iažje nosil.« — Ona namreč ni ve* Ljubi Milan! jelaj ^^ je srajca papimata. Dala jo je »Kosmata kapa!« sem vzkliknil, ko sem v loriec na štedilnik. Med tem, ko se je doznal za Tvojo starost in za Tvoje za^ srajca kuhala, je žena odšla po opravkih. nimanje do našega lista. Ko bi le več ta* Nato je prišel njen mož iz tvornice lačen kih junakov imeli, potem bi lahko bolj domov in iskal po štedilniku, če je kaj pogosto izdajali »Zvonček« vkljub temu, skuhanega. Ugleda lonec, dvigne pokrovee da nam pismonoše dovtip lomi tiskarno. in pravi: »Aha, tu je pa močnik!« Vzame « žlico in poje. Ko je bil lonec prazen, pride žena domov. Mož ji pravi: »Ta močs Gospod Doropoljski! nik ni b!l nič slan in nič zabeljen!« Zena Tudi jaz se oglašam z majhnim pisem* pogleda v lonec in vidi, da je prazen in cem. Prosim, natisnlte ga v kotičku! Ho= pravi: »Oh, srajco si pojedel!« dim v I. b razrecl. Učim se jako rada. Na> Tega pa mama nič ne ve, če je bilo rajša imam slovenščino in zemljepis. Na^ možu kaj slabo, ker je pojedel paprnato ročnica »Zvončka« sem tretje leto. Posebno srajco. mi je bla všeč povest »Kekec nad samots S spoštovanjem nim brezdnom«. Če dovolite, Vam bom pri= Božena K e 1 b 1 o v a. hodnjic se kaj pisala. Sedaj pa zbogom! Z odličnim spoštovanjem Udgovor: Cirila Gosakova, LJuba Božena! Ptuj. Med svetovno vojno smo marsikaj po» Odgovor: užili, česar bi zdaj ne mogli. Nič čudnega Ljuba C:rila! ni, ako je mož pojedel nezabeljeno in ne* Majhnemu pisemcu droban odgovorček soljeno paprnato srajco. Take izredne po z lepim pozdravčkom! jedine pa ne želimo nikomur več! 242 XXVIII—10 ZVONČEK ™ Spoštovani gospod Doropoljski! pove naš list! Iz vsega lepega odberi naj«- V eni prejšnj.h številk je poročal »Zvons lepše in skrbno spravi v torbico, ki jo boš ček«, da se je nekaj pisem kotičkarjev iz* obesil preko rame, ko boš prvi samostojni, gubilo. Med tistimi je bilo tudi moje, to koiak nameril v široki svet. Ali me ra* sklepam iz tega, ker sem do sedaj za» zumeš? man pričakovala svojega pisma v »Zvon« „ čku«. Zato Vam sedaj ponovno pišem, ker upam, da ne bo zopet ugrabljeno. KOTIČKOV ZABAVNIK. Moj brat Bons je ze drugo leto naro* čen na »Zvonček«, zato ga tudi jaz prav Polž. rada prebiram. Posebno mi ugaja povest c, ., , , , . , . .. o Koclju, a še prav posebno VaS cenjeni +St"cek ^eda lz. ^1"' kotiček. Hodim v III. razr. šole v samo= Poda Je brez, suknjlce. stanu, kjer me poučuje č. s. Gema, ki jo Popotuje vedno sam. imam jako rada ker sa ^ \ m«lo sram, Rojena sem v Trstu. A ko so ugrabili zmeraJ s sebo nos: hram' Italijani naš lepi in nam tako ljubi in dragi Albin Qebulcr. domači kraj in sinje morje, smo odšli v „ Jugoslavijo in se nastanili v Mariboru in tu čakamo dneva, ko pojdemo svobodno spet na Primorsko, zakaj ta dan mora priti. , ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Sedaj končujem svojc pisemce ter pro= I^^IH^H|j^^H^^^B^H^^^^^^^HHH! s!m. da bi ga potisnili v najskromnejši ko« J^H^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H tiček svojcga kotička. Željno pričakujoč |l^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^|l prihodnje številke, Vam pošilja najlepše i^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^l pozdrave in poklone I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^HI Sonja Pertotova J^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^l iz Maribora. I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^I^^H Odgovor: i^^H^ll^^^^^^^^Pi^^^^^^^^^^^H Ljuba Sonja! I^^^^^^V^^^^^^R^^ ^^^^^^^^^1 Tvoje domoljubno srce je polno upanja i^ ' ^^^^He ^ 'l^^^^^^^ll in samozavesti. Trdno vero imaš v zmago I^^^^^E' ^^^^|BB * ^^^^^^^Hl pravice. Naš dan mora priti — dan svo* ^^^^^H ^^BS(f * ^^^^^^^^^H1 bodne vrnitve na našo zcmljo! Ti, ki si 'l^^^^^K .^Kf^Bp^' ^^^^^^^^^Hl mlada, gotovo učakaš to srečno dobo. Ta» ]9B^^ _^^Hff / ^^^^^^^^11 krat se spomni tudi name, k; Ti napove* J^^^^^^^^^^HB^ ^^^^^^H[ dujem veliki čas naše bodočnosti! ^^^ ^^^^^H| Ccnjeni g. Doropoljski! 1^*^ ^^^H Tudi jaz sem se Vam namenil pisati {¦B^B|W|K"1 ^^^Bl pisemcc, v katerem Vam naznanjam. da l^^^^^^^|fc ^HI sem učenec I. razreda mcščanske šole. 'I^^^^^^^E 4J^Hfe—' A ^.^^M Jako rad hodim v šolo ter se poleg ma< 'I^^^^^^H vdlni^B * il^^H terinščine učim še drugih jezikov. »Zvbn« l|^^^^^^^B ^W^WSI^B '^^^Hl ček« si naročam že drugo leto tei ga jako )|^^^^^^^K ^^^Ha rad prebiram, ker mi pove toliko lepega. l^^^^^^^^R ^^^SB Prosim, če je kak prostorček v Vašem I^^^^^^^^K uH^H kotičku za moje prvo pisemce. l^^^^^^^^R/ fl^^ll Srčno Vas pozdravlja l^^^^^^^K -^^^Hl Vaš vdani il^^^^^^^K i^^^ll Fran Okrajšek v Karmelju. U^^^^^^^B _j^^^Hl Odgovor: IH^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^^HI Ljubi Fran! l------------------------------------------------------- Prostorček je, kakor vidiš. In Tvoje pr* znanje tudi nekaj velja: toliko lepega Ti Kaj li ta premišlja? 243