Ne prezrite naročilnice za Vestnikov avto SKB., d.d. je odprla nove poslovne prostore na Kocljevi 6 v Murski Soboti. S poslovanjem smo začeli 7. decembra 1992. Priporočamo se za obisk in vam ponujamo vse vrste bančnih storitev. SKB UMKA M. DOKAZUJEMO, KAJZMOKEMO. VESTNIK Murska Sobota, 18l tetartra 1992 • Leta XLI¥ • Št. 43 • Ce«a R5 SIT Uspeh liberalnih demokratov na teh volitvah je bil vnaprej kodiran. Zato tega uspeha ni moglo nič odvrniti, kar se lepo vidi po tem, da so liberalni demokrati dobivali povsod in tukaj bo potrebno še enkrat uporabiti že nekoliko zguljeno sintagmo: tam, kjer so volivci videli pred kandidatom vpisano ime liberalnih demokratov, so začutili nagnjenje, da bi jih volili, pa četudi bi bil na mestu kandidata vpisan konj, ne glede na to. kakšne nacionalnosti in pasme bi bil. Uspeha liberalnih demokratov ni mogla odvrniti niti napovedana inflacija, ki da so jo spočeli s svojo ekonomsko politiko in ki se v resnici napoveduje, kajti napoveduje se podražitev elektrike in zamrznitev plač, niti politika do državljanstva oziroma priseljencev, s katero so sproducirali surovi nacionalizem in izpodrinili iz političnega Čustvovanja patriotizem. Drnovškova stranka ima imidž, ki popolnoma ustreza slovenski politični duši. To je stranka, ki vedno deluje Z nekakšnim deponiranjem. Nekaj ima vedno v zalogi, vendar ne kot alternativno rešitev, marveč kot rezervo za vsak primer. Če nima iniciative, kar se ji zadnje čase čedalje Stranke v parlamentu pogosteje dogaja, ji še vedno preostane status quo. Predhodniki današnjih liberalnih demokratov nekdanji zsmjevci so bili pri svojem povzročanju slovenske pomladi v resnici vedno tipični Slovenci: igrali so vedno v okvirjih dovoljenega, v območju tistega, kar so jim institucionalni očetje vedno dopuščali. Kakor vemo, se je politična igra, katere nedvomni povzročitelji so, iztekla v svetovnozgodovinski dogodek. Od tod njihova aroganca, sicer slovensko netipična, vendar upravičena, do vseh tistih, ki pri prekucuštvu niso sodelovali, radi pa bi si to pripisali za nazaj. Slovenski volivec bi se torej rad igral politike, vendar z deponirano gotovostjo, da bo po končani igri vse ostalo pri statusu quo. Zato voli liberalne demokrate, ki so kot porok kontinuitete prevzeli to vlogo od prenovljenih komunistov. Poraz komunistov na teh volitvah gre z roko v roki z uspehom liberalnih demokratov. f nadaljevanje na strani 6) ’ —,.u ^trariTv kašči mora pognati kal. Iz nekaterih kali zrastejo zeli spoznanja, iz drugih JS< rudi Slivnice nosilo sporočilo: do prihodnjih volitev jih je potrebno sprav«, v svo. Pomurski sejem namesto enega gomjeradgonskega ^rektorja dobil dva ljubljanska str. 5. Razkrižani dosegli svoje str. 3 O volitvah na 3. in 6. strani ZIMI IME kakovostnih BATERIJ najnovejSe ZMAJ SUPER po ZELO UGODNIH CENAH DO19- DECEMBRA '92 v PRODAJALNAH Trije v državnem zboru Z nedeljskimi volitvami kandidatov za državni zbor so lahko dokaj zadovoljni tudi v Pomurju, saj so pridobili 3 poslanska mesta v državnem parlamentu. V okviru 8. volilne enote s sedežem na Ptuju je postal poslanec Geza Džuban, znani kmetijski strokovnjak, ki so ga v soboškem volilnem okraju na Goričkem kandidirali liberalni demokrati. Na listi Slovenskih krščanskih demokratov je dobil podporo Ciril Pucko, predsednik Skupščine občine Lendava, Feri Horvat, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, pa si je zagotovil poslansko mesto na Združeni listi v Gornji Radgoni. Iz ptujskega volilnega okraja pa so za poslanca izvolili Gabrijela Berliča (LDS) in dr. Ludvika Toplaka (SLS). MJ trgovina MARIBOR tel.: (062) 303984 trgovina M. SOBOTA tel.: (069) 21048 10% popust v decembru za gotovinsko plačilo v vrednosti nad 100.000 SIT’ VREME V petek bodo padavine postopoma ponehale, v soboto se bo zjasnilo, v nedeljo pa spet pooblačilo. Vestnikov koledar 10. december, četrtek, Mel-kijad 11. december, petek, Damaz 12. december, sobota, Ivana 13. december, nedelja, 3. adventna, Lucija 14. december, ponedeljek, Dušan 15. december, torek, Kristina 16. december, sreda, Albina Pregovora Dnevi od Lucije do božiča vreme vse mesece oznane. Koliko bliže božič prihaja, toliko hujši mraz pridaja. stran 2 vestnik, 10. d ece m bra 1992 aktualno okoli nas PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Veleposlanik Republike Hrvaške v Sloveniji Miljenko Žagar se je prvič predstavi! slovenski javnosti. Na srečanju z novinarji je Miljenko Žagar, mag. teoloških znanosti, založnik in poslanec v hrvaškem saboru, izrazil željo, da bi postali odnosi med Slovenijo in Hrvaško zgled drugim državam. ■ LJUBLJANA - V mednarodnem centru za podjetja v družbeni lasti je bilo dvodnevno mednarodno srečanje o znanstvenem in tehnološkem razvoju. Med drugim so govorili, kako udejanjiti politična in strateška sporočila konference, na kateri so sodelovali strokovnjaki iz 9 evropskih držav, predstavniki ES in Unesca. ■ LJUBLJANA - Na povabilo predsednika slovenskega parlamenta dr. Franceta Bučarja je Slovenijo obiskala delegacija parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki je spremljala nedeljske splošne volitve pri nas. Sestali so se tudi z republiško volilno komisijo in predstavniki vlade. ■ LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je sprejel stalnega predstavnika programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) Constanta Muzia. ki se je udeležil letne konference o privatizaciji. Govorila sta predvsem o nadaljnji vlogi UNDP v Sloveniji. ■ LJUBLJANA - Na enotedenskem obisku v Sloveniji je bil predstavnik mednarodne organizacije dela Maks Kehren. pristojen za mednarodne delovne standarde. Sodelavce ministrstva za delo je seznanil s postopki in opravili, ki jih predpisuje mednarodna organizacija dela v zvezi z uresničevanjem mednarodnih konvencij. ■ LJUBLJANA - Po dobrem letu delovanja slovenskega patentnega urada z uradnim nazivom Urad Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine so slovesno podelili prvi patent države Slovenije. Na slovesnost so povabili predstavnike diplomatskih zastopstev pri nas in evropske strokovnjake za patente. Možnost sodelovanja z nemškim gospodarstvom Trg z 80 milijoni prebivalcev Nemčija je že zdaj najmočnejši zunanjetrgovinski partner slovenskemu gospodarstvu, saj podatki za deset mesecev kažejo, da je izvoz v to državo dosegel vrednost 984 milijonov dolarjev in je za 16 odstotkov večji kot v enakem lanskem obdobju. Izvoz seje sicer zmanjšal za 10 odstotkov in je znašal 763 milijonov dolarjev, vendar je čutiti težnjo po zniževanju uvoza. Če ob tem upoštevamo še podatek, da se je celotni slovenski izvoz v desetih mesecih povečal le za 8, proizvodnja pa se je zmanjšala za 15 odstotkov, je takšen trgovinski rezultat z Nemčijo več kot ugoden, vendar vse možnosti s tem še vedno niso izkoriščene. To so poudarili tudi na pogovoru pomurskih in slovenskih gospodarstvenikov z nemškim veleposlanikom v Sloveniji dr. Seiberlom, ki se je skupaj z nekaterimi nemškimi gospodarstveniki prejšnji teden mudil na obisku v Pomurju. Tudi pomursko gospodarstvo uspešno sodeluje z nemškimi partnerji, saj bo letos vrednost izvoza v to državo dosegla 190 milijonov dolarjev, med najuspešnejšimi partnerji pa je gotovo soboška Mura. 6100 zaposlenih v tem podjetju ustvari letno okoli 250 milijonov nemških mark prihodkov, 95 odstotkov izdelkov pa izvozijo. Mura izvaža v 26 držav PO SVETU ■ BUDIMPEŠTA - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek in madžarski premier Jozsef Antall sta podpisala pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju med državama. Nanaša se na spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin vključno s pravicami manjšin, na varnostna in obrambna vprašanja, na spodbujanje gospodarskih in trgovinskih stikov, znanstveno-tehnično sodelovanje, zdravstvo, varovanje okolja ter promet in zveze. Predsednika slovenske vlade je sprejel tudi madžarski predsednik Arpad Goncz. ■ DŽEDA - Zunanji ministri držav članic Organizacije islamske konference so se v tem savdskem mestu sešli. da bi našli izhod za ustavitev vojne v BiH oz. se dogovorili o vojaški pomoči muslimanom. Med drugim so se zavzeli za ukinitev prepovedi izvoza orožja v BiH. OZN so predlagali, da izvede pritisk na srbske voditelje, če pa se bo vojna v BiH nadaljevala, potem bi pod pokroviteljstvom OZN sprožili vojaški poseg proti Srbiji. ■ ŽENEVA - Komisija OZN za Človekove pravice je na izredni seji sprejela resolucijo o varstvu človekovih pravic na območju nekdanje Jugoslavije. V njej je rečeno, da so za kršenje človekovih pravic odgovorni srbski voditelji v BiH. jugoslovanska armada in politično vodstvo Srbije. Poleg tega je v resoluciji rečenq. daje treba v BiH zapreti vsa ujetniška taborišča, oblikovati varnostna območja za razseljene osebe in odpreti koridorje za človekoljubno pomoč. ■ LONDON - Ministri za priseljevanje držav članic Evropske skupnosti so na dvodnevni konferenci razpravljali o problemu beguncev in predpisih za odobritev plitičnega zatočišča. Sklenili so, da bodo poostrili ravnanje s stotisoči beguncev, sprejeli pa so tudi stališče, da morajo begunci za politični azil zaprositi v prvi varni državi, ki jo dosežejo. ■ BRUSELJ - Nato je že začel pogovore z Albanijo o možnostih uporabe njenih ozemeljskih voda pri nadzorovanju poostrenega embarga proti samozvani ZRJ. ■ BEOGRAD - Čas je za spremembe in zato kandidiram za predsednika Srbije, je novinarjem povedal predsednik vlade t. i. ZRJ Milan Panič. Sedanjega srbskega predsednika Miloševiča je obtožil, da je -kriv za nenadzorovano inflacijo, osamitev države, nadaljevanje vojne, razpad ekonomije in povečanje nezaposlenosti. ■ MOSKVA - Tu je potekal 7. kongres poslancev ruskega parlamenta. Na dnevnem redu so bile gospodarske reforme, ustavna dopolnila, razmere v oboroženih silah, pa tudi zahteve o glasovanju zaupnici vladi. Jelcin je zahteval zmanjšanje pooblastil kongresa in da bi vse izvršilne pristojnosti na zvezni ravni dobila vlada, ki mora biti podrejena predsedniku in kongresu, vendar ni uspel. ■ NEW YORK - Varnostni svet OZN je soglašal z zamislijo, da .bi ZDA vodile vojaško operacijo, s katero bi zagotovili pošiljanje hrane prebivalcem Somalije. ■ PARIZ - S precejšnjim zanimanjem so v tukajšnji javnosti spremljali prvi obisk belgijskega kralja Baudouina in kraljice v Franciji, saj gre za ponovna potovanja v Pariz šele po 31 letih. Skupni cilj srečanja s francoskimi državniki je poglobitev sodelovanja med državama. ■ SARAJEVO - Medtem ko z vseh bojišč v BiH poročajo o Čedalje silovitejših spopadih, je na sarajevskem letališču pristalo več letal s človekoljubno pomočjo, nato pa so letališče spet zaprli. Streli iz lahkega orožja so namreč med pristajanjem zadeli ameriško transportno letalo, ko je bilo le kakih sto metrov nad pristajalno stezo. ■ AMRITSAR - Indijske varnostne sile so v nemimi državi Pandžab v bojih, ki so divjali ves dan in noč, pobile 19 sikhovskih skrajnežev Ti so pred tem blizu industrijskega mesta Ludhiana brez razloga napadli in ugrabili avtobus ter postrelili 16 hindujskih potnikov. ■ BONN - Francoski predsednik Mitterrand je skupno s sodelavci obiskal Nemčijo. S kanclerjem Kohlom se je pogovarjal o aktualnih zadevah v okviru francosko-nemškega srečanja na vrhu, ki ga pripravijo dvakrat na leto. Govor je bil zlasti o evropskih vojaških silah in evropski integraciji. ■ MAGDEBURG - Nemška policija je prijela osem mladih ljudi, ker so napadli dom za azilante Razbili so šipe, stanovalcev pa niso napadli. ■ PHNOM PENH - V notranjosti province Kompong Thom so Rdeči Khmeri zajeli šest opazovalcev mirovnih sil Združenih narodov, pet pa so jih ranile eksplozije min. ■ GAZA - Na zasedenem palestinskem območju, ki so ga pred petimi leti okupirale izraelske vojaške sile, je zelo napeto. Uboj mladeniča je povzroči! močan odpor Palestincev. Iz Monoštra piše Kdo smo? V zadnjem času buri duhove v Porabju in tudi v širši okolici ustanovitev Vendske zveze, do katere je prišlo konec oktobra v eni najmanjših vasi slovenskega Porabja, na Verici. Da je bila vendska teorija v Porabju vseskozi navzoča, smo opazili tudi takrat, ko smo se pred dvema letoma pripravljali na ustanovitev Zveze Slovencev. Takrat smo želeli pridobiti čimveč ljudi, o katerih smo vedeli, da jim je usoda porabskih ljudi pri srcu. Dobili smo se tudi s sedanjim predsednikom Vendske zveze, ki smo ga želeli pritegniti k sodelovanju. Toda ko smo slišali njegovo čudno teorijo o našem izvoru in o slovenskem narečju v Porabju, smo videli, da iz sodelovanja ne bo nič. Nimam se za jezikoslovca, sem pa študirala slovenščino in madžarščino, torej sem poslušala jezikoslovje kar nekaj semestrov. Ko mi je omenjeni gospod razlagal, na kakšnih argumentih temelji njegova teorija, da je porabski govor bliže lužiškemu srbskemu govoru kot slovenščini, enostavno nisem vedela, naj se smejim ali jočem. Razlagal je namreč, da se v njegovi vasi izgovarja slovenska beseda žena takole: žena (torej z ozkim č-jem) in da imajo lužiški Srbi na tem mestu isti naglas. Zastonj sem mu potem razlagala, da to ni nobeden dokaz za tako bližnje sorodstvo, kot trdi on. S tem sem mlatila prazno slamo, ko sem mu povedala, da sem preživela 10 dni med lužiškimi Srbi. Čeprav kar dobro govorim porabsko narečje, mi je sporazumevanje z njimi povzročalo kar precej težav. Se več težav pa bi imela, če ne bi govorila knjižne slovenščine, malo ruščine in nemščine. Torej mi moj porabski materni jezik ni pomagal prav veliko med »našimi sorodniki« v Nemčiji. Toda največ debat nismo imeli o jeziku, temveč o tem, kakšen naj bo naziv naše organizacije. Omenjeni gospod je namreč vztrajal pri tem, da mora biti v nazivu tudi beseda Vend, torej naj bi bili vendsko-slovenska zveza. Ker se pač nismo dogovorili, smo se razšli. Oktobra 90. leta je bila ustanovljena slovenska zveza, pred kratkim pa Vendska zveza. Kje naj bi iskali vzroke za to. Če bo naletela Vendska zveza na odziv med Porabci. Prvič v zgodovinskem ozadju. Porabje in do trianonske pogodbe tudi Prekmurje je bilo del Avstro-Ogrske in ni imelo tesnejših stikov s preostalimi predeli slovenskega ozemlja. Po trianonski pogodbi, sploh pa po letu 1945 so porabske vasi izgubile stik tudi s Prekmurjem. In kaj so poslušali v madžarščini o sebi približno 100 let? To, da so Vendi. Torej, beseda Vend je v njihovi zavesti izenačena z narečnim pojmom Sloven. Slovenec. Te posledice preteklosti smo doživeli ob raziskavi Gornji Senik-Dobrovnik, ko smo med drugim spraševali tudi za narodnostno pripadnost. Če smo vprašanje postavili v madžarščini, so bili na Seniku skoraj vsi Vendi, redkokateri je bil toliko zaveden, daje za svojo narodnost uporabil v madžarščini besedo »szlovčn«. če smo pa isto vprašanje postavili slovensko, so bili na Gornjem Seniku sami Slovenge, Slovenci. Isto razdvojenost ali zmešnjavo lahko opazimo tudi pri ustanoviteljih nove zveze. To najbolj dokazujejo izjave oz. nekateri odstavki njihovega statuta. V članku v županijskem časopisu smo lahko namreč ob ustanovitvi nove zveze prebrali: »Vendi nismo Slovenci, temveč potomci panonskih Slovencev,« je izjavil predsednik. Eden od sekretarjev zveze nam je v pogovoru povedal: »Mi zastopamo tiste Slovence, ki se imajo, čutijo za Vende.« »Narobe svet« pravijo nonsens poeziji. Znamenje narobe sveta najdemo tudi pri novi zvezi. Kot prvotni cilj so si namreč zastavili negovanje porabskega narečja. To je vsekakor hvalevredno (Naj omenim le v oklepaju, da si tega želi tudi Zveza Slovencev, saj je približno 50 odstotkov našega časopisa v domačem narečju). Toda kako hočejo uresničiti ta cilj, ko ima nova organizacija za sekretarja Madžara. Oziroma če smo natančni: eden je na pol Slovenec, toda ker je živel do predkrat-kim v Budimpešti, ne zna niti besede v slovenskem jeziku, bodisi v narečju ali v knjižnem jeziku. Da o drugem sekretarju, ki živi v Švici, je pa Madžar in je kupil parcelo na Verici, niti ne govorimo. O neki stvari je pa vsekakor treba razmišljati. Vpliv nove zveze lahko zmanjšamo le tako, da se v prihodnje še več dela, še več hodi med ljudi. Nevarno je namreč, Če se tako maloštevilna manjšina, kot smo Slovenci v Porabju, razdvoji. Voditeljem nove zveze pa ne bi škodilo, če bi prebrali uvodne besede zbirke Andrasa Bertalana Szčkelva Od Rabe do Mure, v kateri se jasno opredeli o pojmu Vend. ko pravi: »Izraz Vend je bil v rabi v starejšem madžarskem jeziku. . Termin je lahko v rabi le kot zgodovinska kategorija, vendar s poudarkom, da so porabski Slovenci neodtujljiv del slovenskega naroda, ki pa imajo zaradi trajnega manjšinskega položaja nekatere posebnosti, ki jih je oblikovalo življenje ob madžarsko-nemški jezikovni meji.« MARIJANA SUKIČ sveta, od Japonske do Amerike, največji delež pa prav tako izvozijo v Nemčijo. Poleg dodelavnih poslov in klasičnega izvoza so si z dolgoletno tradicijo pridobili toliko izkušenj, da v zadnjih letih na tuje tržišče uspešno prodajajo tudi tehnologijo. Kljub recesiji, ki je na svetovnem tržišču, Mura uspešno konkurira na tujih tržiščih. in Čeprav so tudi nemški partnerji, s katerimi Mura sodeluje, prodali za 10 do 15 odstotkov manj proizvodnje, se to ni poznalo pri obsegu medsebojnega sodelovanja. Ključ do novih uspehov vidijo v Muri v razvoju tehnologije in v poudarku na modnosti, saj so letos že vložili 8 milijonov nemških mark v tehnologijo, v posodobitev proizvodnje pa bodo letos vložili kar 15 milijonov nemških mark. V zadnjem času se na tržišču pojavljajo tudi z lastnima blagovnima znamkama LeOna in Gallus. Nekoliko manj, vendar uspešno sodelujejo z nemškimi partnerji tudi nekatera druga pomurska podjetja. Tako se Radenska z vsemi tremi dejavnostmi pojavlja na njihovem tržišču, v firmi Radenska-Ste-inle, ki izdeluje polnilno opremo, pa je nemški partner udeležen kar s 30 odstotki lastništva. Tudi zanimanje za zdraviliški turizem se med nemškimi gosti v zadnjem času spet povečuje. Radenska pa nemškim partnerjem ponuja vlaganja v turizem in v širitev kovin-sko-predeiovalne industrije. Med pomurskimi podjetji, ki sodelujejo z nemškim gospodarstvom, je potrebno omeniti še Mesno industrijo Pomurka, Kemo Puconci, lendavsko Nafto, Varstroj, Elrad, Pan-Agro, Logo iz Lendave, Teh-nostroj in še kakšno, za sodelovanje pa se zanimajo tudi mlekarji. Po besedah Ferija Horvata, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, vse možnosti za sodelovanje z nemškim gospodarstvom še niso ižkoW čene, v zbornici si prizadej' da bi ga okrepili, in pornuts gospodarstvo ima pri tem cejšnje možnosti. To še tol’ bolj, ker je Pomurje regija, ima na delu v tujini še veon okoli 6 tisoč delavcev, dobri« del pa je zaposlen tudi v W čiji. Obe državi sta že podpri sporazum o reintegraciji dela cev in po zagotovilih nemSkeL veleposlanika bo Nemčija1 finančno podpirala vra«U slovenskih delavcev in njih’ zaposlovanje doma. Z de" jem bodo spodbujali ptedvs razvoj podjetništva, P^Lj. Ijeni pa so sodelovati tudi s P sojili. saj se zavedajo, prav pomanjkanje sredstev večja ovira za razvoj podjt' šiva. Obljubljajo tudi pri izobraževanju podjetn slovenskemu gospodarstvu r ponujajo možnost vključf v njihov informacijski si« Po sprejemu lastninske z nodaje se med nemškim1 P nerji povečuje tudi za vlaganja v slovensko 2° • darstvo, želijo, da bi bil« 4 hove naložbe varne. zanima predvsem l^sm posameznih firm ul Takšni pogovori, kot J * prejšnji teden v Radenci 1 • za nemške gospodarstv zelo zanimivi, saj ne želi)C f delovati samo s centra'nj2Mijiii nico, ampak tudi z obrno Seveda pa razmere tudi v čiji niso rožnate, saj pub recesije po večletnem nem vzponu tudi v ne gospodarstvu. V drugem četrtletju se je n proizvodnja v primerjav' j vim četrtletjem znižala ; odstotka, vendar raz?yva^ niso kritične, saj je njm^ Ne spodarska osnova gre pa pozabiti tudi na« da je združena NentčiJa „1 z 80 milijoni prebivalce . tem trgu bo moralo svoj 1.1 nosti poiskati tudi slo gospodarstvo^*^ t l 1 * n li ’i v u c 4 E 1 k h H k, pl k 4 li S) Hi rt K Jr AVTO-MOTO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA ORGANIZIRA BREZPLAČNE TEČAJE ZA KA" DIDATE VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL A-, C- IN F-KATEGORIJE. PRAV TAKO DAJt^r 20% POPUSTA PRI PRAKTIČNI VOŽNJI-NOST PLAČILA NA OBROKE. PRIJAVE SPREJEMAMO NA SEDEŽU ALI PO TELEFONU 21172 VSAK DAN OD * DO 15.00. AVTO-MOTO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA VSE VOZNIKE MOTORNIH VOZIL, DA SE VCLA^'^ V DRUŠTVO. UGODNOSTI: 1. 2. 3. 4. 5, 6. 7. 8. 9. Brezplačni prevoz v prometni nesreči poškodb nega vozila Brezplačna odprava manjših okvar na vozilu Brezplačni prevoz pokvarjenega vozila do 8°kn1 Brezplačne tehnične storitve Tehnične storitve s članskim popustom Popust pri kasko zavarovanju Brezplačno prejemanje MOTO REVIJE Brezplačni pravni nasveti Popusti v avtokampih in nekaterih gostinskih SERVIS ZA AVTOMOBILE ŠKODA PRI AMD SOBOTA PRODAJA IN SERVISIRANJE VSEH TIPOV NIH VOZIL ŠKODA PO SISTEMU PLAČ A J-PELJI! o Informacije pri AMD Murska Sobota, Noršinska p Murska Sobota ali po telefonu 21172 pplP|T* t L ■J. M' fr h v k, »c vestnik, 10. decembra 1992 stran 3 F :o o ki 10 ■n n-ili v- Ji j« m v-ct v. n o-t o- ib 1» £ ir r n-P h-r n' V 7 : 192 61 194 315 315 304 351 415 385 465 448 340 223 183 139 1043 613 377 303 145 97 81 241 252 371 432 451 196 129 54 95 jMeležba je hila 74,72-odstotna. ^veljavne glasovnice: 2IW. 109 113 191 179 246 316 604 417 242 377 393 525 Razkrižani dobival občutek, da se vloga državnega sveta zapostavlja. Vedno sem se na predstavitvah predstavljal zadnji kot nekdo, ki kandidira za tretjerazredno inštitucijo. To me je motilo, kajti v resnici imam politični nagon in vem, da jc vloga državnega sveta zapostavljena. Ostal bom aktiven tudi v stranki, kjer sem v izvršilnem odboru. Toda zaporedje mojih nalog je takšno: L zdravnik, 2. svetnik. 3. politik SKD-ja. Po- J trebno bo usklajevati vse tri aktivnosti. Toda jaz ljubim. Opozarjam tukaj na to, da bi se volitve pravzaprav morale imenovati »ljubitve«, ker »volim« ni slovenska beseda. Moje Prekmurke in Prekmurci, ki so me volili, ljubijo mene in ljubim jih tudi jaz. Predstavnik lokalnih interesov v državnem svetu z desnega brega Mure je Andrej Hrastelj. Vprašanje: Gospod Hrastelj, v predvolilni kampanji ste shujšali. je bilo vse skupaj vredno truda in muke? Andrej Hrastelj: Res sem shujšal. Kot veste, sem zaveden narodni demokrat in se zavedam poslanstva v državnem svetu, kjer bo potrebno storiti marsikaj, da bomo čez nekaj let našim sinovom in vnukom zapuščali bolje urejeno državo. pravno državo z evropskim standardom. Vredno je bilo truda. Vprašanje: Menda v državnem svetu ne mislite zastopati samo narodnodemokratskih interesov? Andrej Hrastelj: Svoje zastopanje vidim predvsem kot ščitenje lokalnih interesov in države in tako se mislim tudi obnašati. Torej nadstrankarsko. državotvorno in lokal patriotsko. V dobro lepih Slovenskih goric in slovenske države. Vprašanje; Mislite, da je zastopanje lokalnih interesov skladno z n a rod nodemo bratskimi interesi, ali pa je včasih potrebno lokalni interes žrtvovati narodnemu? Andrej Hrastelj: Popolnoma je skladno. Kot veste, je veriga toliko močna, kolikor je močan njen najšibkejši člen. ŠTEFAN SMEJ Optični kriz čez vso Slovenijo dosegli svoj cilj Na Razkrižju spel odprla cerkev - Najkasneje do božiča slovenski duhovnik - Do takrat je odposlanec svetega očeta v Sloveniji (nuncij) CELATTO obljubil pisni dekret o prehodu razkriške župnije pod administraturo (upravljanje) mariborske škofije - Hrvaški župnik Slaviček pa ima še naprej maše v župnijski učilnici, češ da je cerkev oskrunjena. Dokaj nepričakovano je bila v petek zvečer sprejeta odločitev, da bodo farani razkriške župnije naslednji dan spel odprli svojo cerkev, ki so jo zapečatili 23. avgusta v znak protesta, ker jim po dolgotrajnih prizadevanjih ni uspelo doseči, da bi župnik Slaviček (tudi dekan gornjega Medžimurja) uvedel slovenščino kot uradni jezik tako pri cerkvenih obredih kot na župnijskem uradu in pri verouku. Ali se je torej naposled premislil oziroma kaj je bil vzrok, da je cerkev spet odprta? Nazadnje smo poročali, kako so Razkrižani s sestro Vido Žabot hodili iskat svojo pravico v Rim in Vatikan, od koder so se vrnili dokaj zadovoljni. Še bolj pa jih je razveselilo četrtkovo srečanje z odposlancem svetega Očeta v Sloveniji LU1GIJEM CELATTOM in mariborskim škofom FRANCEM KRAMBERGERJEM. Povabila sta jih v Maribor, kjer so se o vsej zadevi še enkrat pogovorili, nuncij Celatto pa jim je ob tej priložnosti povedal, da je zadeva na sedežu svete stolice v Vatikanu že tako daleč, da pomeni dejansko rešitev problema v njihovo korist in da tega ne more preprečiti nobena stvar. Ker so torej tako rekoč dosegli svoj cilj - sledili bodo le še formalni uradniški postopki Kmalu potem ko so moški odpečatili cerkvena vrata, so ženske prinesle rože, očistile in okrasile prostore, vmes pa tudi zapele. Tudi zvonovi so se čez čas oglasili in kazalci cerkvene ure so se spet premaknili. (Fotografija: J. G.) Ministrstvo za znanost in tehnologijo si prizadeva ob sodelovanju ministrstva za promet in zveze posodobiti slovenski telekomunikacijski sistem. Tako imenovani optični križ naj bi pomenil dograditev magistralnega digitalnega prenosnega omrežja. Zanj bi potrebovali 55 milijonov dolarjev in dve leti. Ustanovili so posebno komisijo. v kateri so združili vse glavne porabnike: PTT, železnico, elektrogospodarstvo, RTV ter velike porabnike v industriji in gospodarstvu. Zavedajo se, da vsaka paralelnost teh organizacij samo podraži telekomunikacijski sistem. Prav zaradi tega - pa tudi zaradi funkcionalnosti - je ministrstvo za znanost zahtevalo koordinacijo dela. Nismo namreč dovolj bogati, da bi vsakdo prekopaval Slovenijo. Posebna komisija je od septembra do sedaj pripravila strategijo razvoja telekomunikacij, zdaj pa bodo skušali prodreti v prora- Zaposlovanje in deagranzacija pomurskega prebivalstva na knjižni polici t. Pomurski založbi v Murski Soboti je izšla knjiga, duktor-^.dtlo dr. Etelke Korpič-Horval, Zaposlovanje m deagrarv J®1'! pomurskega prebivalstva. Avtorica je v pre g vl**si,|a, da delo poskuša odgovoriti na vprašanja, J za tako močne deagrarizacijske procese kot so b.h /nntatju. ali je nanje vplivalo zaposlovanje domim v tujin , II procesi še potrebni in kaj pomenijo za nadaljnji i J S*Hne. Deagrarizacijski proces (mjmuje Jiud h> J ueugraritaujMu p1’ strukture prebivalstva in ^'Meželja v mesto. ne zgolj kot preseljevanje ljudi ij,., 'a bi bila spoznanje in mož-,e l Pojasnjevanja čim popol-Je avtorica segla v zgo-vse tja do šestnajstega Čeprav je izhodišče th- lVni usmeritvi, pa jc v delu Pfj, ftbljen multidisciplinarni 0?^- V prvem delu je pisala f^^ju odnosov v kmetijstvu pred letom 1945 m po Stv ter nadaljevala s sezon-*lte? ' 'n izseljevanjem pomur-jy Prebivalstva v istem ob-V tretjem poglavju pa je raziskovala povezanost zaposlovanja na tujem m doma z deagrarizacijo ter brezposelnost po drugi svetovni vojni do danes. Slednji poglavji sta torej po mnenju dr. Polone Končar mentorice doktorskega dela, ki ;e ob predstavitvi knjige pripravila uvod, osrednji- Avtorica knjige pa je zbranim na predstavitvi že pripravila nadaljevanje. Zbrala je najnovejše podatke, s katerimi je mogoče slediti ali spremljati v knjigi opisane procese v naši regiji, in predstavila »podobo« naše pokrajine. Pomurje ima najvišjo stopnjo brezposelnosti, prikrito nezaposlenost, največ kmečkega prebivalstva, največ zaposlenih na tujem, najnižjo stopnjo izobrazbe, največji delež mešanih kmetij, pa tudi vedno manj nas je. Kot tezo je izpostavila trditev, da na naših kmetijah še vedno živi preveč ljudi oziroma jih preveč živi od kmetijstva, opozorila pa je tudi na nezavidljivo socialno varnost mladih na kmetijah, na primer sin na kmetiji. Nekatere podatke je torej povezala s sedanjim časom in namerami ter predlagala, kakšno stališče naj zastopajo naši poslano. Le policentrični razvoj bo prinesel srečnejši razvoj Pomurja, je dc- jala. MH čun republike za prihodnje leto. Odgovorni ljudje so prepričani, da Slovenija bolj potrebuje lak sistem povezav kot pa ceste. Lahko se namreč zgodi, da bo Slovenija izločena iz evropskih povezav preprosto zato, ker sama ni nič naredila na svojem ozemlju. Danes pa si prav vsi prizadevajo, da bi bili nosilci za povezave z vzhodno Evropo. Po nekaterih izračunih naj bi stal celoten telekomunikacijski križ v Sloveniji toliko kot 4 kilometre avtoceste. V prvem letu želi od države ministrstvo za znanost in tehnologijo dobiti 25 milijonov dolarjev. PTT-organizacija že zamenjuje anologne centrale z digitalnimi - tudi zaradi telefonskega razvoja znotraj Slovenije. PTT namenja od cene impulza 1,20 tolarja 0.20 tolarja posodobitvi omrežja, V prihodnjem letu je posodobitev in popolna obnova povezave z Madžarsko - do Murske So- bote in Lendave. M.H. naj se pokažejo kot verniki in kristjani. Škof Kramberger pa je dodal, da bosta mariborska in zagrebška škofija v zelo kratkem času prejeli pisni dekret, da bo Razkrižje z določenim datumom prešlo pod administraturo mariborske Škofije. Prav tako jim je povedal da ima za njihovo župnijo že tudi določenega duhovnika, njegovega imena pa še ni povedal. Po teh zagotovilih tako visokih cerkvenih dostojanstvenikov se je 7-Članska delegacija (Bernard ŠajnoviČ, Ludvik Bratuša, Teodor Žabot, Blaž Zajnkovič, Feliks Smolkovič, Vida Žabot in Sianko Ivanušič), ki je bila na tem srečanju, odločila predlagati ponovno odprtje cerkve. Ko so se o tem pogovarjali naslednji dan na skupnem sestanku v osnovni šoli, so imeli nekateri pomisleke, češ da bi bilo treba počakati na pisno zagotovilo in na konec volitev. Nazadnje so glasovali in večina jih je bila za to, da cerkev vendarle odprejo v soboto ob 8.30. Tako se je tudi zgodilo Kmalu nato so očistili prostore in jih okrasili z rožami, vmes pa je posebna komisija opravila popis cerkvenega inventarja. Potem so oddali še pisno sporočilo za župnika Slavička, da je cerkev spet pripravljena za bogoslužje. Kot smo zvedeli, pa g, Slaviček Še naprej mašuje (v hrvaščini) v župnijski učilnici, Češ da je cerkev oskrunjena. V nedeljo popoldne so imeli v njej domačini molitveno uro s sestro Vido. Prišli so dokaj množično in s tem dokazali, da so si res želeli materno besedo v svojem božjem hramu. Upajo, da bo kmalu tudi priložnost za posebno slovesnost in tedaj bodo proslavili tudi 50-lctnico razkriške župnije. Kot smo lahko slišali, je ni ustanovila hrvaška cerkvena oblast, temveč so to storili Madžari med okupacijo. JOŽE GR AJ Novi poslovni prostori SKB banke v Murski Soboti Za občane in gospodarstvo Ob navzočnosti številnih gospodarstvenikov, poslovnih partnerjev in občanov so sredi prejšnjega tedna v Murski Soboti predali namenu poslovni objekt SKB-banke. v katerem bodo poleg poslovne enote banke dobili prostore tudi -nekateri drugi uporabniki. Zbranim je ob odprtju spregovoril tudi Feri Horvat, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. SKB-banka, ki ima zdaj 12-odstotni delež v slovenskem bančništvu, želi tudi s širitvijo mreže poslovnih enot povečati ta delež vsaj na četrtino, po letu dni poslovanja v Murski Soboti pa tudi na tern območju že dosega nekatere poslovne rezultate. Banka že sodeluje s tremi četrtinami pomurskega gospodarstva, bilančna vsota v poslovni enoti v Murski Soboti je dosegla vrednost 15 milijonov nemških mark, posebno pozornost pa v SKB-banki namenjajo razvoju podjetništva in drobnega gospodarstva. Ta banka je ena redkih, ki se ne ubadajo s problemom slabih naložb v preteklosti, saj kontaminirani krediti predstavljajo le 3-odstotni delež vseh kreditov. zato SKB-banka tudi ne bo sanirana v okviru slovenskega bančništva. SKB-banka, kije bila investitor novega poslovnega objekta, je v gradnjo vložila 7« milijonov tolaijev, notranja oprema je vredna 15 milijonov lolaijev. Banka je tako pridobila 5641 kvadratnih metrov novih poslovnih prostorov. Fotografija: LUDVIK KOVAČ stran 4 vestnik, 10. decembra 1992 v gospodarstvo Zdravilišče postalo družba v mešani lasti Minuli teden smo najprej s primorske strani izvedeli zanimivo novico, daje novogoriški HIT s trajno dokapitalizacijo v višini 3,8 milijona mark pomagal moravskemu zdravilišču prebroditi finančne težave. Zdravilišče je imelo namreč že 58 dni blokiran žiro račun, zato mu je grozil stečaj. Še bolj zanimiv pa je podatek, daje HIT le eden od rešiteljev. Zdravilišče Moravske Toplice se je preoblikovalo iz družbenega podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo v mešani lastnini. Hkrati s preoblikovanjem pa so uspeli razumno rešiti nerazčiščena lastninsko-pravna razmerja s prejšnjim matičnim podjetjem Radensko. Za osvežitev spomina: Moravske Toplice so se najprej razvijale pod okriljem Zvezde Murska Sobota, nato pa so dosegle sedanjo slavo in dograditev zadnjega hotela Ajda pod okriljem največje pomurske turistične organizacije Radenske iz Ra-denec. Na podlagi dogovora je bila sodna poravnava, na kateri je zdravilišče priznalo obveznosti v višini 4 milijona nemških mark, ki so se poravnale v obliki vložka, poleg tega pa so Radenski priznali še 1.5 milijona mark finančnih obveznosti, ki jih bodo morali plačati v treh letih. Prvotno zahtevani znesek, je bil trikrat večji, zato je razumljivo, da so v Moravskih Toplicah s poravnavo nadvse zadovoljni. Laže pa bodo zadihali tudi zaradi kapitalskega vložka Ljubljanske banke v višini 4,5 milijona mark in Ministrstva za gostinstvo in turizem v višini 1,2 milijona mark. S kapitalskimi vložki omenjenih podjetij, banke in ministrstva se je vrednost kapitala v zdravilišču povečala s 25,5 na 35,3 milijona mark. Tako ima zdravilišče Moravske Toplice vse možnosti, da bo v prihodnje govorilo tudi o dobičku in ne le o odplačevanju posojil in obresti. K temu bosta prav gotovo prispevala tudi dva letošnja laskava naslova za najlepši kamp v Sloveniji in najboljše kopališče v Sloveniji. Čestitkam in lepim željam za uspešno poslovanje se pridružuje tudi uredništvo Vestnika. BERNARDA B. PEČEK Javna dela še vedno sociala na lopati Minilo je tudi drugo leto javnih del. Tako jih že lahko ocenjujemo Javna dela res nosijo zgodovinski pridati prisile in državnega jopiča, vendar je to drugo leto ta etiketa vsaj za naša javna dela povsem zbledela. Za javna dela se nezaposleni odločajo povsem prostovoljno in odklonitev tega dela ne prinaša nobene sankcije. Javna dela ne rešujejo brezposelnosti, saj gre za občasna, kratkotrajna dela (za manj kot leto dni), prav tako pa niso nasilje nad brezposelnimi. S pogledom na človeka pomenijo zlasti psihološko obravnavanje brezposelnega, njegovo vključevanje v delo in življenje. V lendavskih podjetjih je prostor za tuj kapital Gospodje svetovalne agencije ACC (Avstrian Consulting Corporation) iz Gradca so si ogledali lendavska podjetja Logo, Varstroj, strojne delavnice Nafte ter termalno zdravilišče Terme, kjer je še prostor za nove programe in kamor lahko pride tuji kapital. Avstrijska svetovalna agencija, ki v nekdanjih socialističnih državah išče možnosti za tuja vlaganja in vanje ta kapital tudi pripelje, ima svoje izpostave na Madžarskem, Češkem, Slovaškem pa tudi na Hrvaškem in v Sloveniji, In prav zaradi tako postavljene mreže, ki zajema zanimive države nekdanjega socialističnega bloka, velja, da programe ali ponujeni tuji kapital dobi listi, ki ga prvi sprejme in zanj pripravi ugodno mesto. Slovenija pa se zapira za tuji kapital, so opozorili gostje z avstrijske agencije. Gospod Kurt K. LJhlmann, ki dela pri več projektih sodelovanja, je povedal, da so se pred časom pogovarjali z našimi dvaindvajsetimi podjetji in o šestnajstih projektih, potem pa sta bila s slovenske strani potrjena samo dva. Nemalo , projektov za sodelovanje »stoji« in gospod Uhlmann je povedal, daje o tem pisal pomembnejšim možem pri nas, tudi predsedniku vlade, vendar ni dobil niti odgovora. Negotovost in strah z naše strani je po njihovem mnenju prevelik, za tujega vlagatelja pa so odprta vprašanja pri nakupu zemljišča in nepremičnin, nejasni so predpisi o obdavčitvah in tudi kapitalski tokovi niso dovolj dobro zavarovani. To so bile njihove splošne ugotovitve in pripombe, medtem ko so bili nad videnim v lendavskih podjetjih zadovoljni, presenečeni pa predvsem nad tehniško dovršenostjo izdelkov. Na mizo pa so takoj položili dve ponudbi, in sicer za gradjo industrijsko-podjet-niškega centra, ki bi bil mednarodni ter za pospeševanje industrije. Velikopolanskemu podjetju pa so ponudili šivanje kakovostnih ženskih oblek. To bi lahko delalo petdeset delavcev. Zanimala sta jih tudi zdravilišče in zdravilnost vode. Gospod H. Ferdinand Ebner, partner v svetovalni agenciji, drugače pa dvorni svetnik pri deželni vladi Štajerske, je odprl vrara agencije za vse, ki se zanimajo za tuja vlaganja ali bi sami šli s svojim kapitalom na tuje, da se oglasijo. Najdejo jih lahko na Glacisstrassc 35 Brezposelni, ki se lotevajo javnih del, prejemajo tudi denarni prejemek, ki res ni visok, pomembno pa je, da imajo za tisti čas plačano še zdravstveno in pokojninsko varstvo, malico ter prevoz na delo. Javna dela imajo torej, upoštevaje njihov namen, pozitivni predznak in lahko postanejo ob pestrih programih tudi zelo učinkovita ter pritegnejo brezposelne z različnimi poklici in stopnjo izobrazbe. Lahko pa jih v celoti zavrnemo z argumenti, ki spodbijajo prav ta psihološki, človeški vidik dela s predlogom . da bi ta denar raje namenih za nova delovna mesta. Krojilec javnih del pa ni država s svojimi inštitucijami, ampak predvsem občine. Zavod za zaposlovanje opravi pri programu javnih del predvsem administrativni del in izplača državni prispevek za zaposlene v javnih delih, medtem ko morajo občine javna dela pripraviti, predlagati in zanje namenijo tudi denar. Po pregledu javnih del letošnjega leta pa bi lahko rekli, da so imeli v občinskih službah bolj slabo domišljijo, saj smo imeli v Pomurju predvsem socialnovarstvene in komunalne programe. V javna dela pa je bilo vključenih 146 oseb (Murska Sobota 39, Ljutomer 24, Lendava 49 in Gornja Radgona 34). Murska Sobota je imela štiri programe javnih del (delo v begunskem centru, pomoč ostarelim na domu, obnova gradu ter čiščenje javnih odlagališč). Ljutomer je pripravil šest programov (delo v begunskem centru, pomoč na domu, socialna preventiva, urejanje melioracijskih jarkov, v dveh krajevnih skupnostih pa so urejali komunalno infrastrukturo). Lendava je imela pet programov, in sicer delo v begunskem centru, pomoč na domu, čiščenje divjih odlagališč, urejanje dolinskega pašnika in okolice lendavskega gradu ter čiščenje obrežnih jarkov. Gornja Radgona je organizirala delo v begunskem centru, obnavljanje starega mestnega jedra in okolice gradu ter čiščenje divjih odlagališč. V socialnovarstvene programe so vključevali predvsem brezposelne s peto in višjo stopnjo izobrazbe, v druge pa nezaposlene brez izobrazbe. Ali so javna dela predvsem naloga, obveznost ali breme občin, je lahko tudi vprašanje. Ali so res občine tiste, ki se morajo ukvarjati še tudi s tem, ali pa so prav one tiste, ki bi tu morale narediti Še več in se bolj zavzeto lotiti programov javnih del? Vendar tu ne gre samo za pripravljanje programov, ampak tudi za denar. Občina mora namreč iz občinskega proračuna za vsak program javnih del primakniti večino denarja, zaposlenim pa izplačati še denarno nagrado. Zavod za zaposlovanje namreč plača delavcem za javna dela ob zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju, malici in prevoznih stroških Še denarno nagrado v višini 80 odstotkov zajamčene plače, delavec pa naj bi prejel za javno delo 70 odstotkov plače delavca na podobnem ali istem delovnem mestu. Ker pa je bila zajamčena plača skoraj vse leto zamrznjena, bi morale občine plačati večji del nagrade, sajs° se plače zaposlenih le poviševale. Po pregledu občinskih nagrad zaposlenim v javnih delih pa lahko ugotovimo, da so bili ti zneski skromni, razen za zaposlene v begunskih centrih Ti so namreč prejemali, odvisno od opravljenih ur, 80 odstotkov zajamčene plače ter š® od devet do štirinajst tisočakov denarne nagrade. Ta denar so občinam povrnili. Za druge p3 je nagrada znašala od treh do pet tisočakov. Motiv nezaposlenih, da bi sc vključevali v javna dela, tore* ni ravno prejemek ali plačilo Z3 delo, pa vendar se ni zgodilo-da za posamezni program n® *" našli ljudi. Ostaja pa vprašanje, koliko javnih del bom11 v Pomurju imeli prihodnje leto. Rok za prijavo za pnho° nje leto je namreč petnajsti ja nuar, v zvezi s tem pa se je n Zavodu za zaposlovanje ogla sila samo ena pomurska o*' čina. Lahko bi sicer sprejeli,r ditev, da so javna dela za o čine breme, vendar pa morat1* dodati, da so jih drugje z^3 dobro izkoristiti, s Pe3*"^ programi, ki so občini pr'ne korist. MAJDA HORvaT v Gradcu. MH Pranja posta S 1A decembrom se bodo podražile poštne storitve. To je posledica odločitve slovenske vlade, ki je privolila v omenjene podražitve. Tako bo poslej treba na navadno pisemsko pošiljko nalepiti znamko za 6 tolarjev, na nestandardizirana pisma pa znamko od 7 tolarjev (20-gramsko) do največ 73 tolarjev (1000- do 2000-gramsko). odvisno od teže pisma. Po novem bo stala dopisnica 6 tolarjev. Hkrati so se podražile tudi telefonske storitve. Za mesečno naročnino bo treba pri enojnem priključku odšteti 600 talarjev, pri dvojčku pa ASU tolarjev. Ob tem naj pripomnimo, da naročnine telefonskih priključkov niso v pristojnosti vlade in je njihova cena pač prepuščena PTT-podjetju. Ker v naslednjih letih načrtujejo hitrejši razvoj poštnih m telekomunikacijskih storitev z uvedbo digitalnega prenosnega sistema na medkrajevnih linijah, naj bi precej potrebnih sredstev za uresničitev teh naložb dobili s posebnim prometnim davkom od telefonskega impulza. Kot je znano, so telefonski impulzi obdavčeni z 20-odstotmm prometnim davkom, v prt-ju pa predlagajo 110-odstotno stopnjo. S tem denarjem bi namreč lahko zagotovili razvoj ptt-prometa. To pomeni, da bi se sedanja cena telefonskega impulza, ki znaša 1,20 tolarja, s predlaganim posebnim prometnim davkom povišala kar na 2,10 tolarja. S tem bi bila podražitev 75-odstotna Z nekaterimi od teh podražitev se bomo kmalu srečali, nekaj podražitev pa bo vendarle moralo za zdaj ostati le želja, kajti v republiškem ministrstvu za promet in zveze nasprotujejo občut-. nemu dvigu ccn ptt-storitev. Po njihovem mnenju gre za monopolistično «si^y^nje Le^vn^hprtpnl.anv P »i l te z IH * 0; m sk >3: ’e nil vs ni! jer *S; sel to Pr tel Pr. tal Hi tet je« Pr< da tiri »e< tel Glavna ulica v Gornji Radgoni bo dobila semaforje in izgubila štiri prehode za pešce Velike spremembe Delavci Cestnega podjetja Maribor bodo Z deli na magistralni cesti skozi Gornjo Radgono nadaljevali šele spomladi. Ce bi začeli z gradnjo že junija in ne šele septembra (kar ni njihova krivda), bi lahko pravočasno končali z osnovnimi gradbenimi deli, preplastiii cesto tudi s končno asfaltno prevleko ter jo označili s končno signalizacijo. Sicer pa jim bo ta vmesni čas prišel prav, kajti pri RUC-u se morajo še marsikaj dogovoriti, na primer tudi o tem, ali je cesta skozi Gornjo Radgono predvsem prometna magistralna cesta ali mestna ulica; pri prvi je potrebno poskrbeti, da potnik čim hitreje in neovirano pride skozi mesto (zato namesto dosedanjih sedmih le trije mejni prehodi), pri drugi definiciji pa je pomembno upoštevanje mestnih razmer in varnosti prebivalcev. V četrtek, 3. decembra, seje v Gornji Radgoni sestala komisija za -ugotavljanje prometne ureditve, ki jo sestavljajo republiški prometni inšpektor, predstavnika prometnega sektorja pri RUC-u. predstavniki LINZ Murska Sobota in Jože Ščavničar (SO Gornja Radgona). Do aprila, ko bodo nadaljevali dela, naj bi se dogovorili za prometno ureditev. Vsekakor bo v Gornji Radgoni precej sprememb, saj naj bi do spomladi tudi zgradili novo avtobusno postajo (načrte pripravlja Olga Van če k - IPTI Maribor) na sedanjem osrednjem parkirnem prostoru pred hotelom Grozd, mesto pa bo končno dobilo tudi popolno ulično razsvetljavo in semaforje. Zaradi tretjega pasu pri poštni zgradbi bo moralo pasti drevo, avtobusi pa bodo po preureditvi vbzili na1 postajo pred pošto. BERNARDA B PEČEK I J * I J , • J Ljubljanski nadzornik trdi, da bo zimska služba bolje organizirana; v Pomurju mu ne verjamejo preveč Zimska služba bo cenejša, a za koga? Republiška uprava za ceste Ministrstva za promet in zveze je prav gotovo najbolj strokovno usposobljen in najpomembnejši organ v Sloveniji, ki skrbi za gradnjo in vzdrževanje cest. Vendar pa pri vzdrževanju cest predstava o odgovornosti ni več tako jasna; RUC opravlja nadzor in poskrbi za denar, resnični »lastniki« in najbolj odgovorna pa so posamezna cestna podjetja. Po mnenju nadzornika Romana Černivca pa to ni edini problem. Povsod po svetu so vsa druga podjetja zasebna in podjetniška, le podjetja za vzdrževanje cest so ostala v državni lasti. Pri nas pa je nasprotno - cestna podjetja se ukvatjajo tudi s podjetništvom, gradnjo cest in podobnim, zato je poleti težko dobiti koga na cesto, da bi poskrbel za obcestne znake, pokosil travo in drugo, saj so vsi delavci na gradbiščih. Pozimi; ko ni dela na gradbiščih, pa bi jih radi čim več spravili na ceste. Organizacija letošnje zimske službe bo drugačna kot prejšnja leta, predvsem bo v tej službi precej manj »dežurnih«, kar z drugimi besedami pomeni, da bo manj denarja. Direktor Cestnega podjetja Murska Sobota Vito Gyarek je povedal: »V Sloveniji manjka za zimsko službo 540 m-lijonov tolarjev. Zdaj naj bi cestna podjetja ta dela opravljala, čeprav potrebnega denarja ni! Namesto da bi poskusili ta denar izboriti pri proračunu, nam celo predlagajo, da bi cestno podjetje kreditiralo RUC. Ta kreditni aranžma bi dobili plačan šele enkrat marca. Na to nismo pristali, niti govora ni o tem! Vse to sc bo verjetno reševalo tako kot doslej: prek sporov z nadzorniki iz Ljubljane.« Sedem nadzornikov Vsekakor bo v prihodnje nadzor nad vzdrževanjem cest precej večji kot prejšnja leta. Nadzornik RUC-a za vzdrževanje magistralnih in regionalnih cest v Pomurju je Roman Černivec, ki je na vprašanje, kakšne bodo novosti letošnje Zimsktl službe, odgovoril: »Letos je novost, da imamo v bistvu dve stopnji pripravljenosti zimske službe. Včasih je bilo na primer tako, da je bila zimska služba v Cestnem podjetju Murska Sobota sestavljena iz 70 ljudi, ki so biti v stalni pripravljenosti. Če je bil na primer eden dežuren 24 ur. potem je bil lahko tri dni doma. Bili so tudi primeri, da so bile temperature 10 ali 12 stopinj, ljudje so bili dežurni, na cestah pa ni bilo nič narejenega. Ta aparat jc ogromno stal. na cestah pa ni bilo pravega učinka. Letos imamo dve stopnji dežurstev;, prva je minimalno število dežurnih, ki P°' so stalno na cestnem djetju. Če je lepo vrem®' opravljajo delo na cesti, P°” noči pa jc lahko dežuren K šofer z avtomatskim posip31" nikom. Če pa pride do močnega sneženja, se aktivira 2-stopnja zimske službe. č"1' ska služba bo tako ceneisa’ pa tudi na cestah bo več nat® jeno.« Sredstev je dovolj do dine oziroma do konca cembra. Vemo, da je snežnih padavin prav v jari« arju, vendar to ne pomeni. cestarji ne bodo čistili ®®sl' Letošnji proračun je bil sp£ jet šele spomladi, tako ? verjetno tudi s prihodnji Podjetja bodo torej sVn /£K9) 2T-&3C /jtq / AGROSERVIS VAŠ SERVIS V MESECU DECEMBRU VAM PONUJAMO: - Ugodno prodajo vozil RENAULT, dobava takoj Možnost nakupa na posojilo - Avtoličarske in avtokleparske storitve, kjer posebej priporočamo manjša popravila - DINITROL zaščito vozil z ugodnim popustom - Avtoelektrikarske storitve - brezplačna kontrola in meritve akumulatorjev - Brezplačna zamenjava hladilne tekočine, olja in gum, kupljenih v naši trgovini Cenjene stranke obveščamo, da bomo v decembru delali do vključno 31.12. V Agroservisu vas pričakujemo! stran 6 vestnik, 10. decembra 1992 volitve Množična podpora Milanu Kučanu — Zagotovljenih pet mandatov v državnem zboru — Državna svetnika sta Andrej Hrastelj in dr. Jože Magdič 81,91 - odstotna udeležba Pomurcev Tudi na letošnjih volitvah predsedniških kandidatov ter poslancev državnega zbora in državnega sveta - predstavnikov lokalnih interesov so se Eomurci znova izkazali, podobno kot na prejšnjih volitvah. Lahko rečemo, da se ponašamo z udeležbo naših ljudi na številnih voliščih v gornje radgonski, lendavski, ljutomerski in murskosoboški občini, kar dokazuje, da smo disciplinirani še iz dobrih starih časov. Po neuradnih izidih se je volitev v Pomurju udeležilo KI,91 odstotka volilnih upravičencev, v vsej Sloveniji pa približno 76 odstotkov. Pri tem je za predsedniškega kandidata Milana Kučana oddalo svoje glasove 73,63 odstotka pomurskih volivcev, kar je v primerjavi s slovenskim povprečjem za približno 10 odstotkov več. Dva mandata liberalnim demokratom Zanimiv je gotovo tudi vrstni red političnih strank, za katere smo se odločali v pokrajini ob Muri. Tudi tu je namreč določena razlika glede na slovenske povprečne rezultate. Največ volilcev oz. skoraj 23 odstotkov se jih je odločilo za Libe-raino-demokratsko stranko. V naši regiji so zmagali Slovenski krščanski demokrati, za katere se je odločilo 19,99 odstotka volilcev. Na drugem mestu je Liberalno-demokratska stranka z 19,79 odstotka, tretja je Združena lista s 14,06 odstotka. četrta pa Slovenska ljudska stranka, za katero se je odločilo 10,76 odstotka volilnih upravičencev. Od tajnika volilne komisije 8. volilne enote, ki ima sedež na Ptuju, Milana Koržeta pa smo neuradno zvedeli, da si lahko na tem območju, kamor so zajete vse štiri pomurske občine ter Lenart in Ormož, obetamo 5 mandatov za državni zbor. Dva poslanca naj bi imela Liberalno-demokratska stranka, po enega pa Slovenski krščanski demokrati. Slovenska ljudska stranka in Združena tista, ki bi si tudi razdelile preostanek glasov. V Lenartu padla odločitev Poleg tega smo v dveh volilnih enotah volili poslance za državni svet - predstavnike lokalnih interesov. Prekmurci, torej prebivalci lendavske in murskosoboške občine, so se v 11. volilni enoti odločali med petimi kandidati. Dokaj prepričljivo je zmagal član Slovenskih krščanskih demokatov dr. Jože Magdič, nevropsihiater iz Rakičana, ki je bil poslanec že v dosedanjem parlamentu. Skupno je zbral 36,07 odstotka glasov, od tega največ v lendavski občini (44,19 odstotka). V 8. volilni enoti, ki je obsegala občine Ormož, Ljutomer. Gornja Radgona in Lenart, pa je zmagal narodni demokrat in znani javni delavec Andrej Hrastelj iz Gornje Radgone. Njemu so volivci namenili 26.69 odstotka glasov. Zanimivo je. da je dobil največ glasov v lenarški občini, in sicer 42,42 odstotka. Tako bosta našo regijo zastopala v novoizvoljenem državnem svetu. Kako smo volili Volitve so minile brez omembe vrednih zapletov in tudi opazovalci so jih dobro ocenili. Kot izvirno velja omeniti zamisel na volišču krajevne skupnosti Park v Murski Soboti, kjer so vsem 18-letnikom podarili nageljčke. Nekaj težav je menda povzročal zamotan sistem za glasovanje na narodnostno mešanih območjih v lendavski in murskosoboški občini, kjer so se odločili za točkovni sistem razvrščanja kandidatov. Ljutomer Liberalni demokrati Pavla Šerca In na kaj kažejo podrobnejši volilni izidi iz posameznih volilnih enot in okrajev? Takoj je treba opozoriti, da gre za neuradne izide in da niso upoštevani glasovi, ki jih pričakujejo po pošti. V volilni enoti 8, okraj 3, kamor sodi ljutomerska občina, se je po podatkih, ki nam jih je posredovala tajnica občinske volilne komisije Marija Filipič, nedeljskih volitev udeležilo 83,63 odstotka volilnih upravičencev. Med predsedniškimi kandidati je dobil največ glasov Milan Kučan, in sicer 67.43 odstotka. Ivan Bizjak 19.20 odstotka, Jelko Kacin 7.09, dr. Stanislav Buser 2.41, dr. Alenka Žagar-Slana 1,35, dr. Ljubo Sirc 16.30. Darja Lavtižar-Bebler 0.86, in France Tomšič 0,35 odstotka glasov. Volitve poslancev za državni zbor pa so pokazale, da ima največjo podporo Liberalnodemokratska stranka, saj je za njenega kandidata Pavla Serca glasovalo 21.92 odstotka volivcev. Sledijo Slovenski krščanski demokrati z 20,57-odstotno podporo za njihovega kandidata Jožeta Osterca jn Združena lista z Jožetom Šumakom s 15.09 odstotka glasov. Pri glasovanju v državni svet je dobil največ glasov Miroslav Steržaj, za katerega se je odločilo 38.62 odstotka volivcev, za Andreja Hrastelja je bilo 17,97 odstotka, za Ljuba Jaklja 17,72 odstotka, za Mirana Krajnca pa 10,17 odstotka volilnih upravičencev. Lendava Krščanski demokrati Cirila Pucka Iz Lendave smo dobili neuradno podatke od tajnice občinske volilne komisije Marije Hajos. Z udeležbo, ki je bila 77,31-odstotna, so dokaj zadovoljni, čeprav je bila nižja kot ob prejšnjih volitvah. Med predsedniškimi kandidati je dobil daleč največjo podporo Milan Kučan, za katerega se je odločilo kar 72,67 odstotka volivcev. Sledijo Ivan Bizjak (18,84 odstotka), Jelko Kacin (4,61), dr. Stanislav Buser (1,28), dr. Alenka Žagar-Slana (0,82), dr. Ljubo Sirc (0,66), Darja Lavtižar-Bebler (0,62) in France Tomšič (0,50 odstotka). V 8. volilni 1. okraja pa so volivci iz lendavske občine glasovali za poslance državnega zbora takole: največ glasov, in sicer 27,13 odstotka, so namenili kandidatu Slovenskih krščanskih demokratov Cirilu Pucku. Na drugem mestu je s 17,37 odstotka kandidat Li-beralno-demokratske stranke Janez Širše, tretji pa je Leon Alt, ki ga je podpirala Združena lista, in je prejel 12,6 odstotka. Pa še volitve za državni svet, kjer je prepričljivo zmagal dr, Jože Magdič, za katerega je bilo 44,19 odstotka volilcev. Sledijo Jože Tompa (25,14), Jože Turki (13,06), Rudi Cipot (11,69) in Zdenka Vidovič (5,93 odstotka). V skupni volilni enoti, v kateri sta lendavska in murskosoboška občina, pa je dobil dr. Jože Magdič 36,07 odstotka glasov. Njegovi tekmeci pa so dobili naslednje Število glasov: Rudi Cipot 23,92, Jože Turki 18,3, Jože Tompa 13,39 in Zdenka Vidovič 8,59 odstotka glasov. Maria Pozsonec bo narodnostna poslanka V obeh občinah na levem bregu reke Mure pa so na 24 voliščih 10. volilne enote glaso vali tudi pripadniki madžarske narodnosti, ki so se odločali za svojega poslanca. Izvoljena je bila dosedanja republiška poslanka Maria Pozsonec, ki je zbrala 325.335" točk ali 33,04 odstotka glasov volilnih upravičencev. Gyorgy Tomka je dobil 19,28 odstotka, Elizabeta Bernjak 13,38, Jozsef Mursics 11,29, Jožef Horvat 8,42, Vili Herženjak 7,37 in Janos David 7,23 odstotka. Murska Sobota Liberalni demokrati Geze Džubana in Daneta Kalaliniča Murskosoboška občina pa je bila razdeljena na dva volilna okraja v 8. volilni enoti. V četrtem volilnem okraju, ki obsega predvsem Goričko, je bil predsednik volilne komisije Mirko Benko. Od njega smo zvedeli, da je prišlo na volišča 83,16 odstotka volilnih upravičencev. Daleč največji odstotek glasov, in sicer kar 81,17, je dobil Milan Kučan, kot drugi pa Ivan Bizjak 10,73 odstotka. Za Jelka Kacina je glasovalo 3.79 odstotka, za dr. Stanislava Buserja 2,01. za dr. Alenko Žagar-Slano 0.74, za Franceta Tomšiča 0.54, za dr. Ljuba Sirca 0,53 in za Darjo Lavtižar-Bebler 0,49 odstotka volilnih upravičencev. Med kandidati za državni zbor je dobil naj večjo podporo Geza Džuban, ki ga je predlagala Liberalno-demokratska stranka, in sicer 24,49 odstotka glasov. Sledita mu Janko Halb iz SLS z 18,22 in kandidat SKD Ivan Oba! (15,98 odstotka). Izidi volitev za državni svet pa so naslednji: Rudi Cipot 33.08. dr. Jože Magdič 30,22 in Jože Turki 17,91 odstotka. V petem volilnem okraju, kjer je bil predsednik volilne komisije Dezider Novak, se ponašajo z 84,39-odstotno udeležbo, pa je dobil Milan Kučan 77,33 odstotka glasov Za Ivana Bizjaka je bilo 14,51 odstotka volivcev, za Jelka Kacina 3,92, za dr. Stanislava Buserja 1,46, za dr. Alenko Žagar-Slano 0,96, za dr. Ljuba Sirca 0,79, za Darjo Lavtižar-Bebler 0,67 in za Franceta Tomšiča 0,35 odstotka volilnih upravičencev. Za državni zbor so dali W livci podporo Liberalniedt J kratski stranki in njenemu didatu Danetu Kataliniču, Mr zbral 20.81 odstotka glasov. drugem mestu je Jože Kaj* kot predstavnik SlovensD krščanskih demokrat (14.89). nato pa si tesno sle# Andrej Gerenčer iz Soči?}!' stične stranke (11,05), Jože ” vadar iz Slovenske lju^ stranke (11,04) in Danilo »P iz Združene liste (10,93 # stotka). In še državni svet:tal' slavil dr. Jože Magdič (33* pred Rudijem Cipotom (2‘’7 in Jožetom Turklom (21-59° stotka). Gornja Radgona Združena lista Ferija Horvata in Miha Vodeni Tudi v gornjeradgonski čini so lahko zelo zadovo1) z udeležbo na nedeljskih r tvah. saj je prišlo na v0'®" 81,05 odstotka volilnih uprJV če n cev. Prebivalci te obmjj občine so množično kandidaturo Milana Kučan9 predsednika Republike ni je. Zanj se je odločilo odstotka volilnih upravi^ cev. Za Ivana Bizjaka je \ 16.77 odstotka volivcev. Kacin je dobil 7,55, dr. slav Buser 2,57, dr. Al® -Žagar-Slana 1,35, Darja žar-Bebler 0,91. dr. Ljubo . 0,86 in France Tomšič 0,43 stotka glasov. Za državni zbor je dobil več glasov (21,56) ; Združene liste Feri I1*' Slovenski krščanski deniok^ in njihov kandidat Jože 8° van so zbrali 21,23’ । Janez Erjavec pa 14-53 Jj stotka glasov. Za državn'।, pa je prepričljivo slavil 1 j, Vodenik z 42,01 odstotka-dita mu Andrej -n (19,31) in Miroslav S'e* (12.29). Kot rečeno, gre za nema izide nedeljskih volitev. uradni podatki bodo zna1” čez nekaj dni. Čeprav jejo še volilne lističe po r", ki bodo prispeli iz tujin® 1 $ vojakov, pa lahko reče1110’ fr se uradni izidi ne bo^n stveno razlikovali od obl ”h MILANIČ m k’ »ti ' M ser N aiki ^ri nas enačimo verouk ^atehezo. čeprav je kateheza Pravem smislu bolj doživlja-$ vere, kot pa poučevanje ^ri. Vera je duhovna stvar. m?ranio doživljati. Gre za ^ivetje vere v skupnosti. Pri-ži ^° skupaj, da bi skupaj do-v Eli vero. To je kateheza t najbolj čistem pomenu be- Verot|k Pa ie nekoliko rie zastavljen. Seveda pa je . 1 osnovni poudarek doživ-nJ6 vere. Kateheza se ni to' obnesla pri ljudeh v pogo-■ U’ saj skoraj nihče ne pravi .^net. ampak sestra, župnik 'dlkojenec na 3,6 zavezanca prispevka). V lanskem letu se je razmerje med pokojninami in osebnimi dohodki poslabšalo v škodo pokojnin, varstveni dodatek pa je prejemalo skoraj 60 tisoč upokojencev. Število upokojencev s to socialno varovalko se je lani povečalo. Kljub vsemu pa je imel lani fiokojninski sistem kar neverjetnih 6 milijard 400 milijonov presežka. To pa preprosto zato, ker je imel zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje visoke prihodke od dokupa delovne dobe ali 41 odstotkov celotnih presežkov. Pa ponovimo vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi pokojninskemu sistemu odtegnili finančno injekcijo. Doživel bi infark. kar bi pomenilo, da bi se prodrla socialna varnost 420 tisoč upokojencev. /Mi bo za delovanje pokojninskega sistema dovolj za dober odstotek piovišana prispevna stopnja, kot je sprejela vlada, in ostajanje pokojnin na tistih 85 odstotkih povprečnega osebnega dohodka? Pokojninski sistem je že v velikih škripcih in ni pričakovati, da bo z višjo prispevno stopnjo rešen finančnih težav Vlada pa je s sklepom o povišanju prispevka pristala, da se pokojninski sistem pač napaja še naprej neposredno od podjetij in mu ni pripravljena primakniti iz drugih virov. V zdravstvu so pravice že porezali Naj bo isto vprašanje tudi za zdravstveni sistem. Kaj se bo premaknilo, če se bo znižala prispevna stopnja? Vlada je že sjarejela sklep o znižanju prispevka za dober odstotek, saj je tudi zdravstveni zavod nabral presežke. To pomeni, da je poteza že storjena. Če sedaj primerjamo pokojninski in zdravstveni sistem, potem vidimo, da je v pokojninskem sistemu skoraj ves denar namenjen za pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (lani le 3 odstotke denarja porabili za izvajanje zavarovanja), v zdravstvenem sistemu pa sta dva »porabnika« denarja, zavarovanci za svoje pravice ter izvajalci zdravstvenega varstva oziroma zdravstvene ustanove. V povprečju se je število uporabnikov zdravstvenega varstva lani znižalo od enega do dva odstotka, na račun upokojevanja pa se je znižalo tudi število zavarovanih delavcev in njihovih svojcev, kar pomeni manjše število aktivnih zavarovancev. Ob znižanju števila zavarovancev pa se je znižalo tudi število izvenbolnišničnih dejavnosti. torej v splošnih ambulantah ter v ambulantah medicine dela. Za deset odstotkov se je zmanjšalo število negovanih bolnikov na domu (predvsem bolnih otrok), zmanjšala pa se je tudi začasna odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe Zdravniki so predpisali za 19 odstotkov manj receptov za zdravila, pa tudi na rehabilitacijo v zdravilišča je bilo napotenih manj bolnikov. Izvajalci zdravstvenega varstva so zmanjšali število zaposlenih v letošnjem letu pa se jim je nekoliko popravil tudi finančni položaj, toda še daleč od tega, da bi prišli tako daleč, da bi obnavljali medicinsko opremo. Potemtakem lahko ugotovimo, da je rez v pravice zdravstvenih zavarovancev že bil storjen, nenapovedano ter potiho in postopno kot posledica radonalizacij v zdravstvu, čeprav so zatrjevali, da se ob teh ukrepih ne bodo in ne smejo zmanjšati pravice zavarovancev. To, da z novim letom začnemo uvajati prostovoljno zdravstveno zavarovanje, pa ni nič drugega kot rezanje pravic zdravstvenim zavarovancem m sprejemanje tiste možnosti, da primanjkljaj ob zmanjševanju prispevne stopnje plačamo iz svojega žepa. MAJDA HORVAT stran 8 vestnik, 10. decembra 1992 j nasveti EKO Murska Sobota d.o.o. Dogajanja na ljubljanski borzi' IŠČE INTERESENTE za najem poslovnih prostorov 1.00. Predmet najema: je kompletna stavba »MESTNE HIŠE« Ljutomer, Glavni trg 1, ki bo v celoti sanirana, adaptirana do V. gradbene faze, opremljena z inštalacijami ter pripravljena za predajo najemnikom do 1. 9. 1993. 2.00 Namembnost poslovnih prostorov 2.10. pritličje - kavarna v povezavi z galerijo (zaželjen je lip dunajske kavarne s stalno ah občasno prodajno galerijo), - bistro oziroma kava bar. - krapcerija - lep gostinski lokal s ponudbo značilnih domačih jedi in prleških vin. - manjše trgovine ali butiki {vinoteka, tobačni izdelki, loterija, cvetličarna, antikvariat, poročne obleke...), - storitvene dejavnosti v povezavi s trgovino (fotograf, zlatar, torbar, modni dodatki, optik, frizer...) - predstavništva z okenci za stranke (turistične agencije, banke, zavarovalnice) 2.20. nadstropje - knjižnica s čitalnico. - županstvo s spremljajočimi prostori, - poročna dvorana. - muzej, - poslovni prostori. 2.30. mansarda - poslovni prostori za različne mirne dejavnosti. - medicinske ali zobozdravstvene ordinacije, - ateljeji, - studio kabelske televizije in podobno 3.00. Izhodiščna cena najemnine: Izhodiščna cena najemnine, ki vključuje neto najemnino s prometnim davkom ter vse stroške obratovanja in vzdrževanja objekta (razen stroškov telefona) znaša: - za lokale v pritličju 35 DEM/m2 - za prostore v 1 nadstropju 28 DEM/m2 - za prostore v mansardi 25 DEM/m2 vse v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na zadnji dan v preteklem mesecu za tekoči mesec 4.00. Trajanje najema Z izbranimi najemniki bo najemna pogodba sklenjena za nedoločen čas z možnostjo prenosa najemnine pogodbe na potomce najemnikov, če bodo obdržali dejavnost iz najemne pogodbe. 5.00. Posebni pogoji razpisa - ker je objekt spomeniško zaščiten, se bodo morali ponudniki v celoti podrediti zahtevam načrtovalcev pri sanacijskih delih in urejanju fasade objekta, - zaradi odlične lokacije in predvidenega namena objekta bodo obvezna tudi oblikovalska merila pri urejanju interiera, ki jih bo predpisal načrtovalec celotne sanacije in oblikovanja vizualne podobfe objekta. 6.00. Informacije - Podrobnejše informacije in napotke lahko interesenti dobijo pred oddajo ponudbe pri firmi EEK-EKO, d.o.o.. Murska Sobota, Slovenska 25, ali po telefonu (069) 31 680 in 31 681 (g. Jože SRAKA, dipl inž. arh ) 7.00. Prednost pri izbiri Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, - ki bodo ponudili višjo mesečno najemnino od razpisane s tem, da mora biti vsako ponujeno povišanje najmanj 2 DEM ali mnogokratnik od 2DEM - ta element vpliva na izbor 30%, - ki bodo ponuditi sofinansiranje za adaptacijska in sanacijska dela ter izvedbo inštalacij v znesku 1 350DEM/m2, kar se jim z obrestmi vred obračuna z najemnino - ta element vpliva na izbor 70%, - dosedanji najemniki v primeru, da sprejmejo pogoje razpisa in njihova dejavnost ustreza razpisani, - pri pridobitvi telefonskega priključka bodo imeli prednost kandidati. ki prenašajo na novo lokacijo svoje dosedanje številke Poročilo z Ljubljanske borze vrednostnih papirjev 3. 12. 1992 bom tokrat začela z delnicami. To pa iz razloga, ker se je na tem borznem sestanku vodstvo borze odločilo, da korigira tečaj delnic navzdol. Vodstvo borze ima namreč po uzancah pravico korigirati tečaje vseh vrednostnih papirjev navzgor ali navzdol, če tečaji odstopajo za več kot 10% glede na prejšnji sestanek. Tako v Uradni tečajnici Ljubljanske borze vrednostnih papirjev zasledimo, da so vse delnice, s katerimi se je trgovalo. narasle za 10%, to pa so delnice Dadas, delnica NIKA in delnica MK Založba. Tako je sedaj vrednost delnice Dadas 7.783.00 tolarjev (čeprav so bili sklenjeni posli tudi po več kot 8.100.00 tolarjev), delnica NIKA 32.908,00 tolarjev (določeni posli so bili sklenjeni tudi po 34.000,00 tolarjev) in MK Založba 1.288,00 tolarjev. Tako visoki dvigi tečajev delnic, čemur smo priča že na nekaj borznih sestankih, pa so prav gotovo posledica tudi tega, da so se tečaji obveznic dokaj stabilizirali, saj so nihanja tečajev le teh zelo majhna. Pri stabilnem tečaju obveznic tolarska vrednost obveznic tako naraste le toliko, kolikor prinese porast srednjega tečaja DEM (saj vemo da so obveznice nominirane v DEM) in pa kar prinesejo obresti same obveznice ob vnovčenju njenih kuponov, le te pa se gibljejo od 8 do 12% na letni ravni. Kot ugotavljamo, pa je v zadnjem času porast srednjega tečaja marke dokaj prilagojen stopnji revalorizacije. Iz tega razloga so obveznice postale manj zanimive za investitorje, kapital pa se je začel seliti v delnice. Na borzi pa trenutno kotira te osem delnic, od katerih je le polovica likvidnih, zato je zanje toliko večje zanimanje. Kar se tiče obveznic, sta na tem sestanku ostala enaka tečaja obveznice RSL 2 in sicer 91,0 prometa z njo pa je bilo za 1340 lotov in obveznice Gorenje, katere enotni tečaj je bil 93,9 (1000 lotov prometa). Neznatno je padel tečaj obveznic RSL 1, ki je pristala na 116,7 (znižanje za 0,1 odstotne točke) ter tečaj obveznice PTT Ljubljana (-0,7). Porast tečajev pa beležimo pri obveznicah Občina Zagorje (+0,3), Občina Laško (+0,3) ter Lesnina (+0.7 glede na tečaj 26. 11 . ko se je z njo nazadnje trgovalo). Na tem borznem sestanku se je trgovalo tudi z deviznimi deli dvodelnih blagajniških zapisov BS in sicer z malimi loti je bilo za 20 lotov prometa po tečaju 121,4 in 6 lotov prometa z velikimi loti po tečaju 121,5. Prijavljen pa je bil aplikacijski posel za 22 lotov blagajniških zapisov BS po tečaju 60,8 (aplikacija isti borzni posrednik kupi in proda vrednostni papir za dve različni stranki). Na borznem sestanku 8. 12. 1992 lahko ugotovimo, kar se obveznic tiče, da tudi na tem sestanku ni bilo večjih porastov ali padcev tečajev obveznic, razen pri obveznici Gorenje. katere tečaj je padel kar za U odstotno točko tako, da se je oblikoval na 92,8. Na enakem tečaju kot na prejšnjem sestanku je ostala obveznica Občine Zagorje, torej 87,8. prometa pa je bilo za 400 lotov. Porast tečaja opazimo pri obveznici RS 1 za 0,1 odstotne točke (enotni tečaj 116,8), prometa pa je bilo z njo za 500 lotov, pri obveznici Lesnina za 0,2 odstotne točke (enotni tečaj 85,2), prometa pa je bilo za 80 lotov, pri obveznici Rogaška 2 za 0,5 odstotne točke (enotni tečaj 48,9), enak porast in tečaj kot obveznica Lesnina pa je dosegla obveznica Občine Laško, le da je bilo z njo za 1304 lote prometa. Tečaj pa je padel obveznici RS 2 in sicer neznatno (0,1 odstotne točke) tako da je enotni tečaj oblikovan na 90,9. prometa z njo pa je bilo za 640 lotov, pravtako obveznic Mesto Ljubljana, katere tečaj je padel na 91,00 (-0,2 odstotne točke) obveznici Laško na 102,7 (-0,2 odstotne točke) glede na borzni sestanek L 12. 1992. saj na predzadnjem sestanku z njo ni bilo prometa. Po 24. II. se je ponovno trgovalo z obveznico LEK 2, njen tečaj pa je jtadel za 0,3 odstotne točke (enotni tečaj 98,4) in pa po 26. 11. z obveznico Rogaška 1, njen tečaj pa je prav tako padel in sicer za 0,4 odstotne točke in se tokrat oblikoval na 88,6. Pri delnicah pa se je vodstvo borze ponovno poslužilo pravice iz uzanc. Razen tega, da je limitirala objave tečajev na maksimalno 10% odstopanja glede na prejšnji sestanek, se na tem sestanku tudi trgovati m moglo po več kot 10% višji ceni, kakor na prejšnjem borznem sestanku. Tako se je na tem sestanku trgovalo z delnicami NIKA po tečajih med 36150 in 36199, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 36190, prometa pa je bito za 214 lotov, z delnico Rogaška prednostna med tečajema 2960 in 3200, enotni tečaj pa je znašal 3014, prometa z njo pa je bilo za 210 lotov. Po 27. 10. 1992 se je » tem borznem sestanku ponovno«' govalo z delnicami SKB bank, enotni tečaj te delnice pa se je obl+ koval pri 60042, nekateri posli p so bili opravljeni tudi jx> tečaj« 61500, prometa pa je bilo za 1” lotov. Prijavljen pa je bil ludi ap' kacijski posel z delnico Dadas f* tečaju 8561 za 7 lotov. Po daljšem času se je trgoval tudi z delnicama Salus (zadnji sel je bil sklenjen 3. 11.), tečaj** tem borznem sestanku pa je p0*4' sel za 440, tako je sedanji tečaj B obveznice 4000 in Lek (zadnji p« sel 17. 11), katere enotni tečaj F sedaj 7511, kar pomeni porast 3 611. Kol sem že zapisala v prejšnj11 člankih kotirajo delnice v tolarja TONČKA BOŽINOVK ji u n Vi 'l Pravnik svetuje r 4 PM * U. 8.00. Rok za oddajo ponudb Zadnji rok za oddajo ponudb je 23. 12. 1992 do 12. ure na naslov razpisovalca: EEK-EKO, d.o.o. 69000 MURSKA SOBOTA, Slovenska 25 Ponudniki morajo v ponudbi obvezno navesti - ponudbeno ceno oziroma možnost sofinansiranja revitalizacije objekta. - predvideno velikost najemnih površin, - namen, za katerega bodo uporabljali poslovni pirostor - za kar je potrebno priložiti dokazila, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti oziroma overjen izpisek iz sodnega registra. - točen naslov in telefonsko številko ponudnika M ■ O * * N o POSIKDffilKA H I j A d.d. fKVlh txl v II Hr«±lc« GH2SO 9 0606 63-236 TdcfBkS OGOR 62 HS2 POSLOVALNICA LJUBLJANA Sloven«ka cesta 54. Ljubiji n* 61000 • 061 131-135. Talefak« 061 131-347 POBUHAAUlBrA MAIN8OB Partizanka -vrnitev stroškov za prevoz na delo, povrnitev stroškov za prehrano ijxi. Nedvomno u prejemki ne sodijo v bruto osebni dohodek delavca, od teh prejemkov se tudi ne plačuje davek. 13. Delavcu pripravniku pripada osebni dohodek v višini 70 % izhodiščnega osebnega dohodka za tarifni razred, v katerega je uvrščen. Ali je upravičen do višine zajamčenega osebnega dohodka, če njegov tako izračunani osebni dohodek ne dosega zajamčenega? Glede na določbe zakona o zajamčenih osebnih dohodkih je vsakemu delavcu iz dela zajamčen osebni dohodek, ki mu zago- tavlja materialno in socialno varnost. Tudi pripravniku, ki opravlja dela s polnim delovnim časom, gre najmanj pravica do zajamčenega osebnega dohodka, ki je trenutno 21.330,00 SIT bruto. V primeru pa, če gre za odsotnost z dela s pravico nadomestila osebnega dohodka, lahko dosega višino nadomestila 80% zajamčenega osebnega dohodka 14. Ali ima delavka s težje prizadetim otrokom pravico do daljšega dopusta? Delavci, ki negujejo in varujejo težje telesno ali pa zmerno, težje alt težko duševno prizadeto osebo, imajo po 56. členu zakona o delovnih razmerjih Republike Slovenije pravico do povečanega letnega dopusta. Meril za povečanje zakon ne določa Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja v 31. členu predpisuje, da dolžino letnega dopusta določi pristojni organ v organizaciji na fiodlagi meril, določenih s splošnim aktom oz. kolektivno pogodbo. Splošna kolektivna jjogodba za gospodarstvo ne vsebuje posebnih določb glede teh meril Ge teh ne vsebujejo ustrezne kolek- tivne pogodbe dejavnosti, se m«' rila za dolžino letnega dopusta >* tako tudi merila za navedeno c®; novo določijo v splošnem aktu d v podjetniški kolektivni pogodb1- Menim, da pravica do pod^i' šanega dopusta pripada delavk1 (delavcu) tudi, če takemu otrok*1 ne nudi vsakodnevnega varstva oz. nege. V tem primeru vpliv* to dejstvo le na število delovnia dni povečanja dopusta in tako, da se delavki pri odrne« dopusta ta osnova sploh ne M upoštevala. 15. V podjetju je bila sprej«18 nova sistemizacija. Ali je P°" trebnu delavce ob raijMiredit” razvrstiti v tarifne razrede. Sprememba akta o sistemi**' ciji delovnih mest ni nujno povezana z razporeditvijo delavcev n* delovna mesta. Morebitne razpO" reditve so predvsem odvisne o vsebine novosistemizi ranih delovnih mest. Če se z novim tom ista vsebina dela samo dr«' gače poimenuje, ne gre za razp« reditev na drugo delovno mesto V takem primeru bi bilo de lavca potrebno le obvesti* o spremenjeni sistemizaciji- I*’ obvestilo pa ne pomeni, da SrJ ponovno za razporeditev na delo, kot ga je že doslej opf*' lt*l 11 Razvrstitev v tarifne razre na podlagi splošne kolektiv pogodbe oz. posameznih pom* nih kolektivnih jx>godb ni nuj1* jjovezana z novimi razf>ore‘ tvami delavcev. Odhod k Zdravniku Prostovoljno zdravstveno zavarovanje Še preden bomo zapisali odgovore na vaša vprašanja, ki ste nam jih poslali na Vestnik, bi nekaj pojasnil. Med ljudmi seje namreč razširilo mnenje, da starejšim nad 75 lel in invalidom s priznano najmanj 70-odstotno stopnjo invalidnosti ne bo potrebno doplačevati k zdravstvenim storitvam in se jim zato n, potrebno prostovoljno zdravstveno zavarovati. Vendar to ni res. Zakon o zdravstvenem varstvu v 25. členu res govori, da invalidom, starejšim in socialno ogroženim ni potrebno doplačevati pri zdravstvenih storitvah, vendar samo takrat. kadar gre za nujno zdravljenje. Nujno zdravljenje pa po zakonu pomeni obseg neodložljivih zdravstvenih storitev oživljanja, ohranjanja življenja in preprečitve poslabšanja zdravstvenega stanja obolelega ali poškodovanega. Kmalu naj hi dobili seznam vsega, kar bo spadalo v nujno zdravljenje in kaj ne. To bomo predstavili tudi v našem časopisu. To pomeni, da bodo tudi ostareli in invalidi morali doplačevati tiste zdravstvene storitve, ki i.- 7 7/. ;3j~t27 ne bodo sodile v seznam storitev '4 nujnega zdravljenja. - Pišete, da ste vdova in po možu prejemate pokojnino ter varstveni dodatek. Ker je to za vas edini vir preživljanja, sprašujete, ali se morate prostovoljno zavarovati? Tudi upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek, morajo doplačevati zdravstvene storitve ah se prostovoljno zdravstveno zavarovati Če na Zavod za zdravstveno zavarovanje še niste poslali prijavnico za skupinsko prostovoljno zavarovanje, to lahko še storite ali pa se oglasite na enoti Zavoda za zdravstveno zavarova-. nje v Murski Soboti ali na občin- skih izpostavah, kjer vas bodo zavarovali. - A/r prostovoljno zdrav-si veno zavarovanje velja, če grem h zasebnemu zobozdravniku? Če se zavarujete za paket popolno zdravstveno zavarovanje, po novem letu ne boste doplačevali tudi za zobozdravstvene storitve. To velja tudi, če obiskujete zasebnega zobozdravnika, ki ima z zdravstveno zavarovalnico pogodbo Če pa obiskujete zasebnega zdravnika, ki te pogodbe nima, prostovoljno zavarovanje ne velja - E pismu sle zapisi' op primera, in sicer k zdravstvenim storitvam *' nišnici ter doplačilo nemem' skega dela oskrbe ter znesek plačila po starem in po f1. p Sprašujete, ali zneski en ali zn enajst dni m v bolnišnici. ^ti- Zavarovanec bo za nd1 ‘ ‘ (jl ski del oskrbe v bolnišnic f*^. doplačati 5 odstotkov J1 tev, čc gre za bolezen, m -je odstotkov. Če gre za zdrav .1^ zaradi poškodbe zunaj dela jT tako 5 odstotkov bo treba '^(^jii čati za storitve v sf>ec|a' ! je ambulanti in 20 odstotkov-potrebno zdravljenje žara« škodbe zunaj dela Z«es gi plačila pa bodo po stotkih izračunali od s e t« stroškov zdravljenja, pa v' samo dan. dva ali deset d™ -n Vaši zneski, ki ste jm v pismu lahko veljajo-ste v prvem primeru ki bodo veljale za poško« naj dela, kjer je delež doP^e^ odstoten v drugem pa kjer je dolačilo 5 odntgtni\ d H S S «9» ^estnik, 10. decembra 1992 stran 9 kmetijska panorama M ir n. i’ g S * F J 5* H rt it E Ji f K Za večji red v gozdovih Nered, ki je že nekaj časa v gozdarstvu, je marsikje povzročil nepoprav-Škodo. Gozdarji krivdo za to pripisujejo predvsem voditeljem Sloven-4e kmečke zveze, ki so s svojimi razpravami in izjavami vnesli pravo ^■'In Res da dosedanja gozdarska zakonodaja marsikomu ni bila po '°lji, saj je bila preveč etatistična in je lastnika postavljala ob rob "'•Sajanj, vendar je bil v gozdarstvu vsaj red. Čeprav stari zakon o gozdo* še velja, se ga mnogi ne držijo in v gozdarstvu vlada pravi nered. Kako pridelati . Stari zakon o gozdovih je postav-^1 gozdarsko službo v položaj, da iE morala igrati dvojno vlogo. Po Istrani je odkazovala posek lesa. Po drugi pa je lastnikom jemala hedstva, saj niso mogli razpolagati ^esom. del sredstev od prodanega csa pa so morah nameniti za finan-brtmje gozdarstva. Lastniki so mo-ra'i les obvezno prodali gozdarski Organizaciji. ki je tudi določala kar velikokrat ni bilo povsem Pošteno. Večina sredstev se je vra-^4 v gozdove, saj je bila gozdar-”:a služba tista, ki je skrbela za , hrževa nje in obnovo gozdov, pa Uui za vzdrževanje gozdnih poti, 5Adar pa je bi! dobršen del teh 'idstev namenjen tudi za delova-gozdarske službe. Zdaj lastniki ^ov sredstev za to več ne pri-^Ajo, sredstva za delovanje goz-ptske službe pa mora zagotavljati Rava. Manj sredstev pomeni tudi ?anJ dela in to se ponekod v goz-^V]lt že pozna, saj bodo morali . lastniki gozdov sami skrbeti L'Ajihovo vzdrževanje in obnovo. , kjer so lastniki odvisni od do-“ka iz gozda, je njihova skrb Primerna, žal pa to ne drži za lastnike, ki jim je odnos do največkrat deveta skrb. podatkih, ki so jih zbrale goz-^ke inšpekcije, je bilo v Slove-11 * poldrugem letu zaradi nepri-,ernega gospodarjenja z gozdovi Jajčne veliko škode, svoje pa je ^,sP6va| tudi zakon o denacionali-■ c,j>. Marsikje so tisti, k: pričakuje vmitev svojih gozdov, nena- posekali vse gozdove, še huje ] da so se takšnih posegov tudi nekatere gozdarske or-‘cije. Po zagotovilih Jožeta ilg ’Ja- pomurskega gozdarskega p^^orja, v Pomurju večjih ne-. v’lnosti v tem času ni bilo, so pa i.^tnezniki kršili zakon in so jih “Predlagali za kaznovanje. Ce- prav nekatera določila starega gozdarskega zakona ne veljajo, to še ne pomeni, tla je popolno brezvladje Velja namreč še enkrat ponoviti, da je odkazilo v gozdovih obvezno. Odkazati je potrebno vsako drevo, ki je debelejše od IG centimetrov. ne glede na namen uporabe. K temu je treba dodati, da lastnik z lesom prosto razpolaga, saj ga zakon ne obvezuje, da bi ga prodal gozdarski organizaciji, prav tako pa promet z lesom ni obremenjen z nobenimi finančnimi obveznostmi. Lastniki gozdov, ki so opravili posek brez odkazila, so storili prekršek in jih bodo prijavili v kaznovanje Po podatkih pomurskega gozdarskega inšpektorja je bilo v Pomurju takšnih, ki so brez od-kazila posekali manjše količine lesa, veliko, medtem ko ni bilo večjega števila večjih kršiteljev. V kaznovanje so prijavili v glavnem tiste, ki so posekali več kot 10 kubičnih metrov lesa, takšnih pa so letos odkrili 36. V Pomurju je namreč le en gozdarski inšpektor, ta pa je lahko učinkovit le. če tudi gozdarska služba dobro dela. Smo pred novo sečno sezono, zato naj se slabe izkušnje iz zadnjih dveh let ne bi ponovile. Tisti, ki se bodo odločili za sečnjo, naj to prijavijo svojemu revirnemu gozdarju, ki bo opravil odkazilo, sicer pa naj z gozdom ravnajo kot dobri gospodarji. Gozdarska služba lastnike gozdov predvsem opozarja, da po poseku sečišče primerno uredijo, Les iglavcev m panje je potrebno obeliti, veje pa spraviti na kup, da bi tako preprečili razvoj smrekovega lubadarja. Prav zaradi gozdnega nereda je namreč ta škodljivec letos naredil v nekaterih smrekovih gozdovih veliko materialno Škodo. Po novem zakonu o gozdovih bodo lastniki v prihodnje sami gospodarili z gozdovi, to pa pomeni, da bodo morali sami tudi financirati vsa vzdrževalna in negovalna dela. Če se bodo pri tem obnašali tako neodgovorno, kot so nekateri to delali v zadnjih dveh letih, potem se upravičeno lahko vprašamo, kakšna bo usoda naših gozdov. LUDVIK KOVAČ Do boljše cene lesa Cene sadja m zelenjave TRŽNICA Na “i ZELENJAVA POMURKA h “'"a Larine 80,00 zdravo sadje ■•nane Khl Siliva S potila N« 14000 140,M 80,00 150,00 200.00 180,00 350,00 150,00 60,00 280,00 50,00 90,00 13,00 1200,00 63,00 100,00 100,00 85,00 140,00 220,00 120,00 340,00 130,00 40,00 300,00 60,00 65,00 12,00 1200,00 V splošnem upoštevamo pri krojenju listavcev tale načela: - večje napake izločimo tako, da jih izžagamo ali izkrojimo v nad-mero in zaščito čela. - krojimo tako, da ostanejo napake čim bolj na koncu čela, - Čela sort imen tov zaščitimo pred poškodbami s prerezi skozi grče med njimi ali ob njih, - v gozdu izdelamo čim daljše sortimente in čim več kombiniranih hlodov ob upoštevanju možnosti spravila. Krojenje drogov V nasprotju s krojenjem drugih sort ime n tov krojimo drogove od vrha proti kore novcu. Vzrok zato je. da morata biti po predpisih de belina zgornjega konca in dolžina droga v določenem sorazmerju. Obenem pa mora biti zadnji meter droga čim bolj gladek, brez grč. Poleg tega je treba presoditi Še ko-ničnost, zdravost in krivost droga. Če krojimo gozdne lesne sortimente za trg, moramo biti seznanjeni s cenami na lesnem trgu. V TOK-u gozdarstvo Radgona imamo cenik gozdnih lesnih sorti-mentov za zasebni sektor. Cenik velja od 27. 11. 1992 in se sproti vsklajuje s pogoji trženja. Cenik velja za odkupljeni les ob kamionski cesti. Plačilo lesa se opravi v IG dneh po nastanku plačilne obveznosti, ta pa nastane vsak ponedeljek. Pri odkupu lesa zunaj območja občin Radgona in Lenart plača lastnik oziroma prodajalec lesa prevoz po veljavnih cenah. Odkupujemo vse gozdne sortimente in sadno drevje, za lažje razumevanje pomena krojenja po kakovosti, poglejmo cene bukve in m3 II 5.700 m3 III 4.200 Bukev, pragovska m3 5.600 Hrast, m3 m" F 22.000 m’' F2 16.000 m3 I 9 000 nP II 7.000 m1 IH 4.800 Hrast, prago-vska hi. m3 6.000 Po pravilnem krojenju in ugoto- vitvi kakovosti (klase) določenega hloda nas zanima tudi njegova ku-batura. Za izračunavanje kubature okroglega sortimenta moramo izmeriti njegov premer in dolžino. Premer merimo brez lubja, na sredini sortimenta in na 1 cm natančno. Premer izmerimo s prc-merko (»klupo«). Če je sortiment ovalen, moramo izmeriti največji in najmanjši premer (navzkrižno). Dejanski premer sortimenta, ki ga bomo upoštevali pri izračunavanju Primer: kubature, je sredina med obema izmerjenima premeroma. Če pa je na tistem mestu, kjer bi morali meriti premer, kakšna izrazita napaka (bula, odebelitev), izmerimo premer na dveh mestih, to je pred in za napako. Iz teh dveh premerov izračunamo dejanski srednji premer kot pri ovalnem preseku. Ko smo izmerili premer in dolžino sortimenta, lahko izračunamo njegovo kubaturo. Podlaga tega računa je obrazec za izračunavanje volumna valja, ta pa je: V = n x r1 x 1, pri čemer pomeni n - konstantno število z vrednostjo 3,14 r = polmer ali radij I = dolžina sortimenta Seveda pa je računanje kubature na ta način zamudno Zato navadno v praksi odčitavamo kubaturo iz posebej prirejenih tablic. Ponavadi so tablice sestavljene tako, da je v glavi tablice dolžina v metrih, ob strani v prvi navpični koloni pa premer v cm. Iz tablic nato odčitamo kubaturo v mJ. Srednji premer (cm) Hlod, dolg (m) 3 4 5 6 7 8 meri (m5) 20 0,09 0,13 0,16 0,19 0,22 0,25 21 0.10 0,14 0,17 0,21 0,24 0.28 22 0,11 0,15 0,19 0,23 0,27 0.30 23 0,12 0.17 0,21 0,25 0,29 0.33 24 0,14 0.18 0,23 0,27 0,32 0.36 25 0,15 0.20 0,25 0,29 0,34 0,39 30 0,21 0,28 0,35 0,42 0.49 0,67 0,57 35 0,29 0.38 0,48 0.58 0,77 40 0,38 0,511 0,63 0,75 0,88 1,01 60 0,85 1,13 1,41 1,70 1,98 2,26 Tablico uporabljamo tako’ debel 40 cm in dolg 4 m, 7 meri 0,50 hrasta: gozdni sorti-ment neto kako- odkupen. m vost na cena Bukovi m’ hlodi m3 m' F 12 m 9.00G 6 700 v koloni, kjer so označeni premeri, se pri znanem premeru toliko časa pomikamo v vrstici, da pridemo do kolone, kjer je označena znana dolžina sortimenta, Na tem mestu odčitamo kubaturo. Zgled: hlod, m3. Poleg kubičnega metra (m3), katerega uporabljamo, praviloma za oblovino, uporabljamo za prostorni n ski les prostorninske mere (znak je prm), o tem pa drugič. Miha Strah Poseben pomen pri naravi prijazni pridelavi sadja ima varstvo nasadov. Škodljivi organizmi morajo biti pod pragom škodljivosti. Seveda se kemičnim sredstvom ne moremo popolnoma odpovedati, moramo pa izbrati tista, ki za okolje niso prenevarna (so prijazna) in ne ovirajo razvoja koristnih živih bitij v nasadu. Moramo uporabljati mehanične, biološke m biotehni-1 ške metode. Mehanične metode Z njimi lahko veliko naredimo za sadjarstvo, posebno pa je ta metoda primerna v integralni pridelavi. Močno plesnive mladice izrezujemo in jih sežgemo, prav tako tudi rakaste tvorbe na vejah in deblih. Koščičasto drevje režemo v živo, ko je drevo zeleno, odstranjevati pa moramo tudi gnilo sadje, parazitske rastline (bela omela) itd. Biološki poseg Je pomemben ukrep pri zaščiti nasada; pospeševat: moramo razvoj koristnih živali v nasadu, po možnosti pa jih celo vnašati vanj. Tam, kjer m v bližini gozda ali grmičevja, moramo zasaditi živo mejo ali grmičevje, kjer se bodo skrivale ptice. V kotu nasada moramo narediti kup iz vej. kamnov, štorov ali podobno, kjer se bodo lahko skrivale koristne živali (jež, podlasica). Veliko koristi napravijo v nasadu tudi lisice, mačke, kune, dihurji in ptice ujede (roparice), te živali prihajajo v nasad. Postaviti moramo visoke drogove s prečko s 5-centimetrskim premerom, od koder bo imela ptica pregled po ruši - za voluharjem Ne smejo manjkati hišice za ptice (siničke), premer luknje 28-30mm, ki mora biti obrnjena proti jugovzhodni strani. Vnašati moramo vejice, kjer so razmnožene roparske pršice itd. Moramo pa zaščititi in pospešiti razvoj najezdnikov, tanči-čaric, roparskih stenic, pikapolonic, trepetalk. Biotehniški ukrepi Biotehniški postopki, ki slonijo na novih spoznavanjih znanosti in — tehnike, ne prispevajo k uspešnosti biološkega boja v sadovnjaku To so feromonske vabe, različna možnost ulova žuželk, metoda konfu-zije itd. Kemični ukrepi Z mehaničnimi, biološkimi in biokemičnimi metodami ne moremo preprečiti bolezni in škodljivcev, ki napadajo drevo Zato moramo poseči po kemičnih sredstvih. Ta pa naj bodo takšna, da bodo čim manj škodljiva za okolje, ljudi in koristne živali, morajo pa biti dovolj učinkovita proti boleznim in škodljivcem. Dovoljena kemična sredstva lahko uporabimo samo v predpisani količini. Glede na velikost drevesa, moramo škropiti z malo vode, da ostane škropivo na zelenem delu drevesa in da bo odteka- nje škropiva na tla čim manjše. Regulatorji rasti in fitohormom so prepovedani. Tehnični ukrepi Traktorji naj bodo čim ožji, prilagojeni delu v nasadu. Pršilniki morajo imeti atest, obnovljen vsaka tri leta. Poudarek je na majhni porabi vode. Za integralno pridelavo sadja so mulčarji nujni. V integralni pridelavi je zelo pomembna dokumentacija. Vse zapisujemo, opravljena dela morajo biti zapisana. Poleg lastnika nasada mora biti vodja opravil v nasadu, ki je odgovoren za pridelavo. Zapisati moramo lego in velikost na- sada, strukturo in sistem podatke o analizi tal ali foliarm analizi in gnojenju. Opazovanje - razvojni stadij, pojav bolezni in škodljivcev in koristnih živali (pikapolonice, tančičarice, roparske ptice). Tehnični ukrepi - rez, redčenje plodov, mulčenje, čiščenje pasov, količina porabljenega sredstva in čas. Kontrola Kontrolo opravljajo strokovne komisije, katerih naloge so: - osnovni pregledi - vmesni pregledi med vegetacijo - ocene pridelka in predlog za podelitev točk - končni pregled Naloga komisije je tudi kontrola hladilnic, organizacij in posameznikov, ki prodajajo to sadje. Zaščitna znamka Je stilizirana sinica z napisom SIPS (Slovensko integralno pridelovanje sadja). S tem jamčita komisija in pridelovalec sadja, da je sadje pridelano po predpisih - naravi prijazno. V letu 1992 je bila v Pomurju sinička podeljena Štirim pridelovalcem jabolk: Ludviku Novaku. Ivanova, Alojzu Mariču. Rogašovci; Mirku Rengea, Šalovci in Vladu Smodišu. Otovci. (Nadaljevanje prihodnjič) VLADO SMODIŠ, inž. agr Gozd bo spet oživel g % iz Bodislavec v ljutomerski občini imajo J3-hektarsko pose-1LTB obdelovalne zemlje le 7 hektaijev, saj imajo Si. J** gozda. Žal pa te drevesne površine zdaj niso bogvekaj; z leti so S nekaj več kubičnih metrov lesa, kot pa je bil prirastek. Porabili so stavb, ki sojih gradili doma in v sorodstvu. Gozdnega Si stveda ne bodo izkrčili, ampak ga bodo sčasoma zasadili z ustrez-L^Puii sadikami. Morda se bo s to nalogo spoprijel Branko (sin Milana in Kristine), kije ostal na kmetiji, medtem ko sta se 't^^šoialj in odselili na nova domova. Je pa prišla k hiši Simona, ’Se je Branko poročil. Siv??0 stopHi na dvorišče Bel-krnetije, smo takoj opazili ‘a kolesa nekdanjega kmeč- kega voza. Ta pri hiši zdaj, ko imajo traktor, res ni več potreben. Kmetija premore tudi druge stroje. zato je obdelovanje polj lažje, žal tudi nevarnejše. Več obdelovalnih površin je na strmih pobočjih, zato je treba biti med vožnjo ali oranjem zares previden, sicer se lahko zgodi nesreča. Doslej je šlo in so lahko obdelali ne Je svojih sedem hektarjev njivskih površin, ampak Še tri hektarje, ki so jih najeli od tistih, ki sami ne morejo več na polja ali nimajo delovnih pripomočkov. Gospodinja Kristina in bodoči uradni gospodar Branko sta bila ob našem obisku sama doma. Povedala sta, da imajo zdaj, ko je gozd še precej izčrpan. iz njega le toliko koristi, da jim ni treba kupiti drv. Glavnino dohodka pa prinese govedoreja. V hlevu smo našteli pet krav in štiri bike. Približno toliko pitancev prodajo letno Krave pa dajejo teličke in mleko Nekaj ga porabijo doma, vse krave pa ne dajejo mleka vseskozi, zato ga oddajo dnevno v povprečju po 20 litrov, čez vse leto pa nekaj čez 8.000 litrov. Dohodki pa so še od reje bekonov. V ta namen dobivajo od zadruge 20-kilogramske odojke, ki jih vzredijo do teže 100 kilogramov. Za pitanje dobijo tudi krmila, vendar pokladajo tudi doma pridelano hrano, da je potem izkupiček MATI IN SIN - Belšakova Kristina in njen sin Branko sta nam pripovedovala o življenju in delu na kmetiji, tipamo, da smo vse dobro zapisali, sicer druga dva člana družine, ki sta bila ob našem obisku zdoma, ne bosta zadovoljna. Foto: Š. S. - Kar sem doslej ukradel v lastnem gozdu, mi je ostalo v žepu, saj je za gozdove skrbela država. Zdaj —mi ni treba krasti, bom pa moral za vzdrževanje dati iz lastnega žepa. nekoliko boljši, kot bi bil, če bi živalim pokladali zgolj iz vreče. Oče Milan se odpravlja v pokoj Ker so možnosti za zaposlitev zunaj kmetijstva zelo slabe, čeprav Branko dela v poletnih mesecih kot vzdrževalec v Moravskih Toplicah pri Mali Nedelji, vse kaže, da bosta mlada prej alt slej Še bolj zavihala rokave. To smo začeli verjeti potem, ko je Branko povedal, da bo treba najeti večjo vsoto denarja zaradi širitve proizvodnje. Pri tem sicer ni bi! konkreten, domnevamo pa, da je mislil na gradnjo večjih hlevov. Bo v njih goveja živina ali pa morda »prsečnice« (plemenske svinje).’ to naj ostane njegova poslovna skrivnost. Kmetija pa ima (dobre in tudi slabe) izkušnje z obojim Zdaj imajo le dve plemenski svinji. § SOBOČAN stran 10 vestnik, 10. decembra 1992 VELIKA RAZPRODAJA POHIŠTVA IZ OPUŠČENEGA PROGRAMA LIP BLED Podjetje za lesno in strojno proizvodnjo, trgovino In inženiring, p, o. 61370 Logatec Tel.: (061) 741 711 Telefax: (060) 741 279 do 50% •, poV J« 'S Izredna priložnost za nakup stavbnega pohištva iz programa KLl Logatec . Od 10.12. 92. do 15.1.1993 - redni program s posebno ugodnimi plačilnimi pogoji in popustom - opuščeni domači in izvozni program, do 50% popusta POHITITE, KOLIČINE SO OMEJENE TRGOVINA LIP BLED V Murski Soboti, Cvetkova 1a telefon: 069/22941, 22942 Informacije: Prodajni salon KLl Logatec, tel. (061) 741 711 Maribor, Barbi, tel. (062) 510901 Sp. Duplek, Kemdi, tel. (062) 681 320 . * »b lip bled lesna industrija ■ 64260 bled, ^ti/janska C.32 Vestnik - Vestnik - Vestnik V Ormožu in Ljutomeru Naš cilj je bil Ormož. Po krajši vožnji smo prestopili reko Muro Kmalu nato smo se pripeljali do tovarne sladkorja. Z avtobusom smo dvakrat obkrožili poslopje tovarne. Ob razlagi vodičke smo opazovali velike kamione‘s sladkorno peso in vodni top, ki je peso čistil. Ogledali smo si. kak6 peso predelujejo. Na tekočem traku jo narežejo na rezance, ki jih potem stisnejo v prešah in dajo kuhat. f Ogledali smo si tudi obrat predelave plastičnih mas. Povedali so nam, .da 95 % proizvodov izvozijo na tuja tržišča. Zanimiv se narti je zdel podatek, da je to edina tovarna pezz figuric na svetis. Na poti proti domu smo se ustavili še v Ljutomeru, kjer smo si ogledlai muzej taborskega gibanja. Vodič nas je seznani) s taborskimi gibanji na Slovenskem. Domov smo se vračali bogati z novimi spoznanji. ALEŠ DUH, 7.c OŠ Turnišče Mura, Miira... (Zapis v prekmurskem narečju) Ednuga lejpuga dneva san se odpelau k Mori, ka bi vido, kakše je življeje pa kakša je voda v njoj. Vido san, ka je jako zamazana. V njoj je plavalo drevou, tičkova streha pa razne druge kaštule. Pijtau san se. zakoj ščejo lidje vničiti tou lej po vodou pa zelenje ob Muri. Pouleg je bilou več smetišč. pa san se tudi pitau. zakoj lidje tou delajo. Začutu san, kak da bi me Mura Štela praviti: »Zakoj me vničiivlete? Pomagajte mi, lidje! Či te tak dele delali, bon čijsta gnojšnica.« Pa tildi ftičice so tistoga dneva bole žalostno spejvale. JERNEJ HANC. 4. a OŠ Franceta Prešerna Črešovci Šola V šoli se učimo, da z znanjem se obogatimo. Če pa se ne bi učili, v male glave ne bi nič dobili, učitelji bi same enke nam delili. Mi, učenci, pa imamo petke radi, da bi z njimi se bahali in vsem okrog nas dokazali, Mačka Mačka mijavka, suče se okrog nog, dokler ne dobi nekaj za pod zob. Na soncu se greje, se umiva in prede, postane pa tako lena, da v male glave veliko znanja smo . dajo miš iz luknje-gleda. iedj '"lil"' kampanji se je še najmanj lagalo kulturnikom. vzeto po številu izrečenih obljub v stilu, »ce I " si bom prizadeval, da bo kulturi odmerjen večji delež tiCillSh sredstev«. Zato, ker so kulturniki razmeroma malmu-č 'olilno skupina hi se mednje ni veliko zahajalo. Ijew rmanciraniu kulture ho potrebno nekaj spremeniti, la l„’ Ma»ek je nekak introilus k nadaljevanju znanih litanij o kril 1L? Se lio potrebno končno odločiti, če si majhen narod, kolje h,,?Mi. |ubkl) privošči, da lako majhen det davkov namenja Prisl***1* čeprav se uvaja iržno gospodarstvo in s tem drujnirM lrinl>P ,udi v kulturi, ker se mora tudi kultura obravnaval■ «• 'sJ' t’1**”: kajti majhen narod, kol jc slovenski, ni preživ •*" lli । ck«noniije in vojske in politike, marveč po zaslugi t“ lnrl £*« dalje. hiL okrog financiranja kulture so takšne. Lela 1989., <> je d lnfWija največja, seje za kulturo dalo 1,02 odstotka dt "i« Proizvodu, leta 1991 je šel za kulluro 0,75-odslotni deh bruto proizvodu oziroma 0,64 odstotka od »oHWv»1P p, v nega proizvoda«. . - Ttt,llK1'nciranje kulture sc centralizira. Do leta I98 K •" '_ C^kc malhe za kulturo manj kot iz vseh občinskih mam V letu 198« je republika prevzela od občin finars i.u* ku|t''^nih ustanov, arhivov in zavodov za varovanje mril* n । dediščine, pa mdi nekaj občinskih kulturniških pejjavov. |hsu a sc iz republiškega proračuna plačujejo tu li g„ i.~-. ■. nc ustanove, muzeji, galerije in Še nekatere drugi " " " " v km, °b začetku po našem mnenju sicer smotrne o." r ■ ■ >, Ut' razmerje plačevanja 47:53 v prid občin, je . J . "S v prid republike. . p I h° niti ne bi bilo slabo. ČC skupnega denarja, ki g -‘tv« namcni za kulturo, ne bi bilo tudi čedalje m mj • 1 1 k 4 , ’ kulturo jc zato opisalo, kakšno jc stanje v kultu m Kr liji !> naslov Proračunska sredstva za kulturo v Repu ' i i ' ''br'1 s 'cm bo skušalo v razpravah o proračunu za let" 1 vcČ denarja za duhovno kri naroda, za kulturo. $ $jviej in bi v drugačnih okoliščinah, recimo pred leti, ko je veljalo za uradno resnico, da smo Slovenci južni Slovani, venetske teorije pa še ni bilo, zgrnilo nad etnoteoretika Szechenvija grde očitke. Danes je drugače. Čeprav se je pred kratkim na Madžarskem ustanovila tako imenovana Vendska zveza, to ni nikakršen »raznorodovalni« in asimilacijski poizkus, kakor se bojijo nekateri. Zadevo je pač potrebno postaviti v sklop ve-netologizacije celotnega slovenskega naroda, ki jo zagovarjajo nekateri slovenski zgodovinarji in pisci. Ta teorija pa se povsem sklada z zdaj že uradno etnogenetsko teorijo, ki je prišla že tudi v naše osnovnošolske učbenike, da smo Slovenci del zahodnih oziroma severozahodnih Slovanov, ne pa južnih. Stvar jc torej obrnjena. Ne gre več za to. da bi bilo potrebno Prekmurce in Porabce - skupaj z nekaterimi drugimi na Madžarskem živečimi slovenskimi ljudstvi - braniti pred oznakami »Vend«. marveč je potrebno, vsaj v tej zvezi, za Venete oziroma Vende priznati vse Slovence. V nadaljevanju prijazni gospod Szecheny hlastno našteva nekatere zanimivosti, ki jih tukaj objavljamo, da bi prizadevanje mladih raziskovalcev javnost bolj zbodlo v oči in bi z večjim zanimanjem pričakovali dokončanje njihovih raziskav, ki sicer ponavadi ostanejo žalostno neopažene. August Szechenyi piše, sklicujoč se na pripovedovanje očividcev, da je spis o zgodovini Beltinec. ki sta ga napisala grofica Zhichy in nadučitelj Gumilar, po vojni skupaj z drugimi spisi, dokumenti in grajskim pohištvom na tovornjakih od-drdra) proti Beogradu »Tito naj bi živel v tisti opravi,« nadaljuje Szechenyi. Menda je bilo pohištvo in druga oprema, od porcelana in slik do srebrnine, zelo dragocena. Deli te grajske oprave so izvirali iz palače Grassi Sina v Benetkah, ki je bila last grofice Zhichy, a jo je 1914. prodala, »in dobila«, tako Szecfienyi, »zaradi inflacije za to komaj kakšno vrednost«. Pohištvo iz beneške palače je Zhichyjeva prepeljala na Dunaj, v palačo na Beck-manngasse 10—12, od tam pa 1943. v Beltince, od koder naj bi jo potem odpeljali v Beograd k Titu. Vsekakor zelo zanimiv začetek raziskovalne naloge. Prijazni nečak nekdanje beltinske grofice je v pismu Mojci Breščakov! naštel mnoga imena svojih razlaščenih stanovskih kolegov, ki bi po njegovem prepričanju radi pomagali ostalim raziskovalcem. Vsak s svojimi zanimivimi zgodbami o svojem nesojenem gradu, od Tišine, Lendave, Rakičana do Sobote. Danes živijo ti nekda- kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V ga-leriji je razstava Pannonia 1992 Razstavljajo umetniki iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. Razstava bo odprta do 13. decembra. LENDAVA: V grajskih prostorih je na ogled razstava o srednjeveškem razvoju Lendave. Pripravila sta jo Pokrajinski arhiv iz Maribora in Zu-panijski arhiv iz Zaiaegerszega. Razstava bo odprta do konca januarja prihodnjega leta. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka je razstava Skavti in gozdovniki na Slovenskem. Pripravila jo je Ljudska univerza. Razstava bo odprta do 12. decembra. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja akademski slikar Ludvik Pandur. Razstava bo odprta do 15. decembra. MURSKA SOBOTA: V prostorih zavarovalnice Triglav je na ogled razstava Poti naših zdomcev, ki jo je pripravila Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava. Razstava je odprta vsak dan razen nedelje od 10. do 12. ure. nji prekmurski grofje ali njihovi potomci v Avstriji, Švici in na Madžarskem. Gospe in gospodje najbrž ne računajo na vrnitev nekdanje lastnine, saj nikoli niso bili jugoslovanski državljani, kar bi jim dajalo možnost, da se potegujejo za vrnitev premoženja. Njihovo razumevanje zgodovine je, če sodimo po pisanju ex-grofa Augusta Szechenyija, roman tično in prepredeno z resignacijo. To dvoje se kot senca iz minulih časov drži njihovega stanu. Tako je na primer gospod Szechenyji pri izpeljevanju in razlaganju imen dokaj prostodušen, ne gre mu toliko za dokazljivost kot za slikanje pretekle zgodovinske veličine. Ko piše o izvoru imena Beltinci, pravi, da je ime izpeljano iz praimena, ki se je glasila Bela-sanc. Bela je hunsko ime, prihaja pa od slavnega boga Feni-Čanov, Kartažanov in Jebuzi-tov Bala. »Sane« pa po madžarsko pomeni nasip, obrambni okop. Beltinci naj bi bili po njegovem nekdaj hunski oziroma avarski tabor Naselje je bilo obdano z nasipom, katerega sledi naj bi bile še vidne za beltinskim gradom. Prekmurski zgodovinar dr. Jože Smej je drugačnega mnenja. po njegovem je ime Beltinci izpeljano iz zahodnoslo-vanskega priimka Balata. Pri tej trditvi se sklicuje na zgodovinske zapise. ŠTFFAN SMEJ PRIREDITVE LENDAVA: 12. decembra bo v hotelu Lipa tradicionalni Čardašbal s cigansko godbo iz Egra in šaljivim kabaretom iz Lentija. MURSKA SOBOTA: Zveza kulturnih organizacij in Glasbena mladina Slovenije vabita na koncert Ljubljanskega kvinteta trobil ki bo ip. decembra ob 19. uri v grajski dvorani KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Pokrajinska in študijska knjižnica je odprta vsak dan od 8. do 18. ure. ob sobotah .pa od 8. do 12. ure. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, srede in petek od 10. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Odprta je tudi čitalnica. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, ob torkih in petkih pa od 8. do 12 ure. USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: Mateja Reba Grega in Jakob. Založba Harlekin Kamnik Bogdan Novak: Morska skrivnost. Mladinska knjiga Charles Dickens: Božična pesem v prozi. Založba Obzorja Za zeleni jezik (21) Bliža se božični in novoletni čas, ko bomo svoje najdražje obdarili z darili, svojim poslovnim partnerjem, kolegom, prijateljem, svojcem pa zaželeli mnogo poslovnega uspeha, sreče, zadovoljstva v prihajajočem novem letu. Vernim pa bomo zaželeli veliko Božjega blagoslova in miru za božične praznike. To bomo lahko storili po telefonu, še vedno pa je najlepša tista majhna pozornost v obliki lične čestitke/ voščilnice. Ponavadi se že tu zatakne. Izbira voščilnic je pestra: od kičastih do zelo estetskih in tistih že pravih malih umetnin. Ker je voščilnica ogledalo naše kulture, bomo skrbno izbrali najboljše, kar pa ni vselej najdražje. Ogledalo naše kulture pa jc tudi način, kako voščilnico napišemo. Tukaj si ne smerno vselej jemati zgleda po že natisnjenem voščilu, saj le-to ni vedno zapisano pravopisno in jezikovno pravilno. Kaj določa Slovenski pravopis 1990 o pisanju praznikov? »Imena praznikov ali posebnih datumov, razen tistih, ki so izpeljana iz priimkov (Prešernov dan ipd.): prvi maj, dan mladosti, (...) vsi sveti, božič, velika noč, novo leto, svečnica, jurjevo, kres, šmaren, Silvestrovo, Jožefovo, pust, advent pišemo z malo začetnico.« (Paragraf 150, str. 26) Pri izrazih posebnega razmerja ali spoštovanja Slovenskih pravopis 1990 dopušča rabo velike in male začetnice. Navajam primera: a) Draga mama, želim ti mnogo zdravja, b) Spoštovani kolega, Vaše strokovno mnenje je nadvse dobrodošlo. Z veliko začetnico pišemo osebne in svojilne zaimke za ogovorjeno osebo v pismih ali protokolarnih odgovorih: Ti. Vidva/Vedve, Vi/Ve, Tvoj-a-e, Vajin-a-o, Vaš-a-e. Kadar ogovarjamo kolektiv (npr. komisijo ali odbor), takrat veliko začetnico opustimo, saj gre za množinske oblike osebnih in svojilnih zaimkov za drugo osebo. (Paragraf 113, 114, str. 22). Veliko začetnico lahko opustimo tudi v primerih, ko nas z ogovorjenim veže tesen človeški odnos in ni potrebe po nakazovanju t. i. posebnega razmerja (zgoraj navedeni primer a). BOŽA IVANUŠA-TRAJBAR1Č Gredice ob Muri in Rabi Na gredicah tnoje dežele je knjiga, ki jo je Jože Zadravec, odranski rojak, salezijanski duhovnik, profesor slovenščine, časnikar in diplomant gregorijanske univerze, namenil »prelestim« te dežele. V kateri smo bili, kakor piše v uvodu, »še preden smo se v pismenkah zalistali v Brižinske spomenike, bili smo tu ljudstvo pod Triglavom, ob motju, ob Soči in Kolpi, med Savo in Dravo, Muro in Rabo«. Po teh geografskih in duhovnih razsežnostih, kakor bi se nemara reklo po Jožetovo, popotuje kot časnikar in kot popotnik, tudi tja za zaveso narodovega spomina. Gredice te dežele so danes tam, kjer so se nekdaj, »zgodaj«, pravi Zadravec, oblikovala cerkvena občestva, ti »okopi narodne zavesti in materne besede«. Zdaj «o gredice in bodo spet okopi, če bo potrebno. Knjiga Na gredicah moje dežele je luksuzna, obsega čez 200 strani, s črnobelimi in 83 barvnimi fotografijami. Vseh gredic, to je župnij, ki jih pisatelj predstavlja na način, ki naj bo všečen tako kristjanu kot tistemu, »ki to noče biti, a je pripadnik tega naroda, njegovega duha, omike in kulture«, je osemdeset. Ko pisatelj na svojem literarnem zalivanju in negovanju gredic potuje proti vzhodu dežele, se izpod plašča Marije zavetnice na Ptujski gori ozre v kraje, iz katerih prihaja luč (ex oriente lux) in potem stopi dol, da bi na tej in oni gredici ostrnil kakšen list. Ljubljanski pihalni kvintet 1 0. decembra 1992 ob 1$.G0 bo v Grajski dvorani v M. Soboti nastopil Ljubljanski kvintet tčobiL ki ga sestavljajo Tibor Kerekes. trobenta, David ŠpeC. trobenta, Metod To-mac, rog. Aleš Šnofl. pozavna m Damjan Jureš, tuba. Predstavili bodo Victoija Ewalda Symphony for Brass Cboir, Aleksandra Aratunjana Armenian Scenes. Patatino Marka Mihevca, Kolovrat Uroša Kreka in Mask Suite Josepha Horo-vitza. ŠSM Svet zavoda GALERIJE Murska Sobota, Kocljeva 7 razpisuje dela in naloge RAVNATELJA Galerije za dobo Štirih let. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: - visokošolska izobrazba - umetnostni zgodovinar, - strokovni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj v galerijski stroki, - poznavanje kulturnih dejavnosti in posebej likovne dejavnosti, - aktivno znanje najmanj enega svetovnih jezikov, - ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonskem roku da bi se pokazalo drobno cvetje tam spodaj. Ormož, Gornja Radgona, Radenci, Ljutomer, Beltinci, Tišina, Murska Sobota, Martjanci Odranci, Bogojina, Sveti Jurij, Turnišče. To so gredice v zavetju domačega vrta. Gorenji Senik je po pisateljevih besedah »pozabljeni večkrat, nikoli odpisani« vrtiček in gredica obenem. Ločeno leži in potrebuje posebne nege, ker je v njej že veliko odmrlo. Po trianonski mirovni pogodbi je prišla župnija s preostalim Porabjem vred pod Madžarsko, leta 1664 so se njene gredice napajale s krvjo turških in krščanskih vojakov, ki jih je vodil knez Montecuccoli, po podatkih iz leta 1978 živi v gornjese-niški župniji 1320 Slovencev, 800 pa jih redno hodi k maši. Dobro negovana gredica, vendar na oni strani zavetrja. V tem smislu je torej Zadrav-čeva knjiga zaslon oziroma, kot pravi Brecht, Knjiga je orožje, vzemi jo v roke! i V.,OSREDKAR stran 12 vestnik, 10. decembra 1992 ne zgodi se vsak dan obsedlo, naj no -erotične cela Svoje vejše Živi fosili In zdaj še koledar Pri 34 letih se Madonni Še vedno zdi, da se mora nenehno potrjevati. Čeprav njenim projektom nikoli ni manjkalo spolnosti, se zdi, da jo je zadnje čase to do- fantazije je ude-janiia v napol pornografskem koledarju za leto 1993, o katerem že nekaj časa vsi govorijo. Najavila ga je »v živo« na zdaj že legendarni modni reviji pri Ga uiti-erju. Kremeljske cerkve vrnili prvavoslavni cerkvi Ruska pravoslavna cerkev je dobila nazaj kremeljske cerkve, sporazum o tem sta podpisala poglavar ruske pravoslavne cerkve Aiek-sij in ruski minister za kulturo Sidorov. V cerkvah s pozlačenimi Čebulastimi kupolami bodo lahko prvič po 75 letih spet opravljali božjo službo. Med najbolj znamenitimi kremeljskimi božjimi hrami sta cerkvi Marijinega oznanjenja in nadangela Mihaela, ki je po krščanskem nauku premagal Satana, Zunaj Rusije najbolj poznana pa je cerkev Vasilija Blaženega, Stoji na Rdečem trgu zunaj kremeljskega obzidja, nedaleč stran od Leninovega mavzoleja. Ko so leta 1917 boljševiki prevzeli oblast, so zasegli tudi cerkve. Dragocene stekleničke Nova dišava na svetovneni trgu je tvegana zadeva. Kenki1 renca je obupna in zadevah sme biti poceni. Kako jo t° .< prodati? Izdelovalci dragi parfumov se zato vse bolj p svečajo embalaži. Nekaten Japonci pri Shiseidu, seza kajo v ponarejanje, drugi SP v razkošje. Ta drugi je ta »iznašel« najdražji parfum svetu, ki ga mora tudi astre prodati: steklenička zanj|Z P sebej brušenega stekla je ' rekoč dragulj. Peklenski smrad je zajel delavce, ki so leta 1986 v apnenčastem skalovju romunske Dobrudže začeli poskusno vrtati v zemljišče, kjer naj bi stala nova elektrarna. Iz globin kraškega sveta je kvišku planil žveplovodik z metanom, Delavcem se je zdelo, da so v domovini grofa Drakule, smrdeče votline pa so skrivale geološko senzacijo. Skupina francosko-romunskih raziskovalcev je odkrila velikanski podzemni svet, v katerem že milijone let živi edinstvena življenjska skupnost - praorganizmi, na primer mesojede žuželke, pajki, pijavke. V jamah, kjer ni dnevne svetlobe, se je razvila skupnost nenavadnih bitij, ki jih niso motile podnebne spremembe in premiki zemeljske skoije. V doslej raziskanih votlinah so našli dvožive pijavke, stonoge in mesojede žuželke, ki živijo pod površino vode in dihajo s pomočjo cevke na trebuhu. Hranijo se s preprostimi oblikami Črvov. Analiza vode je pokazala, da so se živi fosili zares razvijali ločeno od zunanjega sveta. Vse površinsko vodovje v pokrajini zaradi nesreče v jedrski elektrarni v Černobilu vsebuje cezij 137, v jamah pa niso našli nobenega sledu radioaktivnosti. Cestna razsvetljava iz vesolja Zbiralec elastik Zbiralec iz ameriške države Michigan John Yancy ne more mimo gumijaste elastike, ne da bi jo pobral. Zbiral jih je in zbiral ter iz njih oblikoval žogo, ki tehta 12 kilogramov. Koliko elastičnih obročkov je v tej krogli, pa Yacy ne ve povedati, ker jih ni štel. Šega ta starega, Matica Gospodje ali tovariši? ton obrne 5 pismen Dr^gi libieni dedek Mikloufii okauli v a vntikec Po ton vese Ion Ml k logovom senji, v«« zmantranj svoj ko preostane drtijgD, kak ka s? obrn tUdi zadnje vtipanje tev< Tak se je ttidi t Ud i Mlk 1nui lUčo, I dede ka pa bi prneso ed^n, nej pr&v^č »tanUje^O V Kočijevi ulici, pij smo pij no n apij sd □ rad, ka sla. Mij podzemne g, voda, samo V pa globna me^cn deti avto j a prišli. 7. ledi Estere do pa ge so podzemni sUjdi je voda, po hokej. Po5in te, te proso, pa te Z mlalra rešpektom do vede, odgovorni, vas pozdravih, p« »Oži do zmrzne, mo •o tUdi po garaža pra: Mjo avtOje v gara pundukaj pa ■c Id toga prnesi boj tak dober, p jako neradi v sveteinji po vodej rio svojega avtoja Ltnon na vesla lidij po vodi ti trinqeJd doubOj ovi bi a zimski Cas, gda ta voda tud i pa >l 1 avtojnf vožo. Gda de hokej na ledi vrejiemo, tden bot Ruska vesoljska agencija NPO Energija namerava med arktično zimo osvetljevati mesta in industrijske komplekse na severu Rusije iz vesolja. Okoli našega planeta naj bi v višini 1550 do 5530 kilometrov krožilo sto okroglih ogledal in zbrano sončno svetlobo projiciralo na Zemljo. Rusi nameravajo že v decembru poslati v to krožnico prototip takšnega vesoljskega ogledala s premerom 20 metrov. Zloženo, z aluminijasto plastjo prevlečeno ploščo so namestili na konico vesoljskega plovila Progres, ki nosi rezervne dele za vesoljsko ladjo Mir. Dvanajst minut po tem, ko bo kapsula Progresa zapustila Mir, se bo začela vrteti okrog svoje osi. Zaradi tako nastale sredobežne sile se bo kot nekakšen dežnik odprl reflektor, sestavljen iz osmih delov. Eksperimentalno ogledalo za zdaj še ne bo veliko prispevalo k svetlosti ruskih mest. V krožnici okoli Zemlje moč sončne svetlobe sicer znaša 1400 vatov na kvadratni meter, zemeljsko površje pa doseže le približno 70 vatov na kvadratni meter. Mica je postregla s kavico in hitela pripovedovati: i Vsi bomo le tok na cesto, ta stari bo prodal firmo nekim tujcem. On bo igral nekakšnega šefa in zadržal le nekaj ljudi.« Ph, « je rekel Cene. Si pa kratek,« je rekla Mica. škoda je izgubljati besede, vsak dan katera od vas pride s takšno ali drugačno zgodbo, Samo paniko Širite in nič več. Na koncu bo čisto drugače, kakor si kdor koli predstavlja.« »Boljše ali slabše?« »Najbrž res slabše, vendar drugače.« Tedaj se je Frančišek nenadoma prebudil in rekel: »Saj res, kdo nas bo v bistvu spravil na cesto, gospodje ali tovariši?« » Vidiš,« je takoj hvaležno zagrabil za to temo Cene, »to je zelo kompleksno vprašanje, lahko bi rekli filozofsko.« »Oslarija,« je rekel Žožo, ki je pisal ponudbo na neki razpis, »le kdo bo vzel v službo petin-petdesetletnega pravnika.« Cene se ni menil, takoj je začel obdelovati novo teorijo: »Na cesto nas bodo spravili tako gospodje kot tovariši.« »Tega pa ne razumem,« je rekla Mimica. »Ali eni ali drugi, nikakor pa oboji.« »Boš videla, ti bom dokazal, « je rekel Cene. »Poglej na- lico, kaj je on?« ver »Ja, Čedalje bolj postaj gospod,« je rekla Mica, ’ je pa bil tak tovariš. Se l niš, pred leti, ko si ’ bo Še do cekaja prigur^■ . »Pa smo tam. ^p^ je le en vidik zgodbe- " s celo zadevo še z druge Nekdanji tovariši, so r^t, povzročili, sedaj smo Mt ■ sedanji gospodje pa vrte k. skaja, namesto da bi za »Temu pravimo 1 gospodarstvo,« je reke šek, ne da bi dvignil pog svoje skodelice. P »Je to tržno gospoda^ bomo vsi na cesti?« Ie v" Mica »rattt,^ »Da, to! Toda ne me prekinjate,« je rek Torej tovariši in gosP°f irltd poglepno zadevo šez, .p plati, da se ne bi kdo jr Ijenega. Nekdanji tovor , | daj že v večini primero dje ali drugače, sedanjtBf. dje so bili včasih škoff n variši. Vam je sedaj la ffttl' »Potem, če sem te P ' mela. nimamo koga so ;e vprašala Mica- l(l 'J »Tudi tako se 1“^ zloži. Vse ostane doma, s< 1 pl k zvezde vam kažejo OVEN BIK DVOJČKA RAK ONA: Tokrat boš storila zelo pametno potezo, ki ti bo prihranila Kar nekaj časa. Tako boš lahko postorila še marsikaj drugega, česar sicer ne bi mogla Kar se ljubezni tiče, bo najbolje, da še nekaj časa počakaš. ON: Moral se boš zelo potruditi, če boš želel realizirati svoje načrte, ki nikakor niso majhni. Nekdo ti pri tem hoče pomagati. ONA- Nikoli se ne boš rešila podzavestnega občutka krivde, če boš v nedogled požirala drobne žaljivke. V medsebojne odnose boš morala vložiti malo več energije, če nočeš, da ti bodo vedno hodili po glavi. 3* ON: Ko se boš znašel pred pomembno odločitvijo, boš oklevat Doslej si zagovarjal lahkotnejše in brezskrbno življenje, sedaj pa ti ne kaže drugega, kot da poprimeš za delo. □NA: Že dalj Časa spoznavaš, da moraš z nenavadnimi ljudmi ravnati rahlo drugače, Če hočeš z njimi dobro shajati. Dolgo si potrebovala, da si prišla do tega spoznanja, vendar se bo izplačalo. Tvoji čari nekoga vedno bolj vznemirjajo. ON: Kmalu boš prebolel manjšo knzo, nato boš s podvojenim veseljem obnovil staro prijateljstvo. Nekomu si dolžen obisk in še nekaj. Ne oozabi izpolniti svojih obveznosti in dolžnosti, da ti ne bodo očitali malomarnosti. Odpri srce, otajšaj si dušo in končo priznaj, da si se ponovno zaljubil ONA: Namesto da se posmehuješ prijateljevemu spodrsljaju, poglej raje na svojo vlogo v nedaljnjih dogodkih. Ne zah,evaj od prijatelja, da ti pove resnico, če sama veš, da jo težko prenašaš. Ko boš najbolj potrta, boš ugotovila, da je nekomu zelo veliko do tvoje družbe ON' Kar moraš na hitro preveriti, je stvar, ki zadeva tvojo prihodnost- Ne oklevaj, ko bo potrebno poseči v dogajanje. Po neuspehu v srčnih zadevah si boš presenetljivo hitro opomogel in se vrnil na stare poti DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON ONA: Ne bodi naivna in ne skušaj sreče Partnerja že dolg j poznaš in veš, da boš zelo težko našla boljšega. Zato raje pusti misli na avanturo, ki te preganja, saj lahko s tem samo izgubiš. Trenutni princ iz sanj namreč še zdaleč ni to, za kar se predstavlja. ON: Še vedno ti ne bo uspelo pozabiti osebe, ki ti je v preteklosti ogromno pomenila. Nastalo praznino boš sicer skušal nadomestiti z občasnimi avanturami, vendar te to ne bo zadovoljevalo ONA: Ne naredi vsega, kar ti pade na pamet. Sicer bi ti bilo to zelo všeč, vendar bi si storila medvedjo uslugo. Lahko bi škodovala tako sebi kot prijateljem. Tega ti ne bi zlepa odpustili, saj ti to ne bi bilo prvič. ON: Prijetno doživetje bo poživilo tvoje drugače dolgočasno življenje Dobro premisli, ali je to res samo naključje ali dobro premišljen plan, kako priti do tvojega srca. Ne dovoli, da te zmedejo. ONA: Hrepeneče boš pogledovala tja, kjer slutiš razumevajoče srce in vroča čustva. Ne boš govorila veliko o sebi, zato pa bo tvoj prijatelj govoril loliko več tudi 0 stvareh, ki te ne zanimajo. ON: Nikar ne meči poslovnih in ljubezenskih zadev v isti koš, sicer se boš kaj kmalu znašel v težavah, ki ti bodo v veliki meri zagrenile vsakdanje življenje. Umiri se in si privošči krajši počitek, saj bi ti to po daljšem času vsekakor koristilo. ONA: Z iskreno besedo boš skušala utrditi zvezo, pa jo boš ie še bolj načela. V odnosu do prijatelja boš morala biti malo bolj strpna, pa se boš izognila mnogim prepirom. Na sorodnike n znanca se raje ne zanašaj. ON1 Spoznal boš. da si v bistvu šele na začetku poti in da je še vse pred teboj. Nekdo ti bo vrnil nekdanjo uslugo in ti s tem v veliki meri pomagal pri reševanju trenutne situacije. STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Ha du ONA: Konec tedna se boš hudo jezila, kar ne ov kalo tako, kakor si Si tl zamislila Ne pretiravaj P^v A* krvjo, da ne boš kasneje obžalovala. Nova sodelavka in med vama se bo hitro razvilo pristno prijateljstvo, ((jrl8it ON: če ti bodo trenutni mali uspehi stopiti v glavo, s- .^kS’ v prihodnosti še kako maščevati. To te lahko stane l nega velikega uspeha. Samo počasi, pa boš gotovo v končnega uspeha. vii^10^ ONA: V zadnjem času si zanemarila svoji! dobr( J n ® To tudi sama zelo dobro vaš, zalo bi bilo Ll dogovorila za kakšno srečanje. Tako boš lahko poP . pako, ki ti nikakor ni v čast ON: Čeprav občuduješ prijateljičine odliko sf njih nisi pripravljen odreči svojemu prepričan ju Tv^Li^jiI sklenil razmišljanje o zvestobi in nezvestobi- 1 uveljaviti svojo voljo, vendar brez večjega uspeha ; ih ONA- Zmotila si se. vendar je še čas, da sS popraviš. Si tik pred ciljem za katerega si nekdo prl* onVaf * toliko kot ti, če ne še bolj. Znanci te bodo spe1 I |fUda o stvareh, ki se dogajajo v družbi, ki te zanima. 8r bo zmage, vendar boš za trud pošteno poplačana_ ON: čaka te prijetna avantura, ki pa bo zelo ’ ’ karakterja, zato ne vlagaj v to preveč čustev. PuSl' 1 S gre Svoj tok. Prihaja tvoj čas, zato se pripravi, da . formi t s* T- ONA: Kar si storila, boš krepko obžalovala in ; sama zavedaš. Ne kaže vedno vzeti vsega, ka Vedeti bi že morala, da pri tem v večini misli) nasedaj grožnjam in ne odstopaj od svojih natrt0 ■ . n, ■ ON: Spoznal boš, da ni ikvno nujno, da vedno beseda. To te bo resda od začetka rahlo jezilo, j ^a, kmalu ugotovil, da tudi druga varianta m tako " ” goče pa je celo bolj ugodna. Kdo bi vedel. 12 vestnik, 10. decembra 1992 stran 13 za vsakogar nekaj n ii' ne rej "h icr :0l teist ko na 00 loko Zračna blazina za zadnje sedeže Varnostna zračna blazina, ki se pri trčenju napihne v delčku sekunde in tako zaščiti voznika, se hitro uveljavlja kot učinkovito dopolnilo varnostnemu pasu, vendar so jo vse doslej vgrajevali samo spredaj in je pred poškodbami varovala le voznika in sopotnika ob njem. Japonska avtomobilska tovarna Nissan pa je te dni napovedala, da bo v začetku prihodnjega leta začela vgrajevati v nekatere modele Nissanov zračne blazine tudi za zaščito potnikov na zadnjih sedežih, česar doslej ni storila nobena avtomobilska tovarna na svetu. V začetku jih bodo imeli le avti za domače kupce. reden spečemo piškote... Adventno- r ji ris (to tni to b* o? , Pekli bomo piškote: imamo doma vse potrebne sestavine? ^mo. katere dišave in začimbe dodajamo drobnemu pecivu, da a*o zapeljivo diši? 1 Pecilni prašek: Če zamešamo med moko pecilni prašek, je Pecivo rahlejše in se med peko dvigne. Pecilni prašek je v glavnem ',atrijev karbonat. Uporabljamo ga pri pripravi umešanega testa. J“"ko testo ah testo iz mletih orehov in lešnikov ne potrebuje dodatka. Maslo in margarina: Maščoba, ki jo uporabimo za pripravo Mešanega testa, naj bo zmehčana pri sobni temperaturi. Testo pa naj bo mrzlo in trdo, naravnost iz hladilnika. JaJca: Če se ravnamo natančno po receptih, vzamemo jajca velikosti - da se količine ujemajo. Jajca naj bodo kar se da Laže ločimo rumenjak in beljak, pa tudi sneg iz svežega । je čvrstejši. . Rjavi sladkor: Je bolj aromatičen od običajnega kristalnega '^Korja. primeren pa te zlasti za temno testo in medenjake. Ima a"el priokus karamele. V sadnih kruhkih uporabljamo tudi suhe fige. Nič zato, če । Prekrite z belo plastjo, to ni plesen, ampak kristalizirana «lukoza, . ^niki: Zmeljemo jih šle, tik preden jih uporabimo, ker sicer postanejo žarki. Če želimo lešnike olupiti, jih popražimo na । ^Ču v pečici, da začne lupinica odstopati. Nato stresemo ^ike na krpo in jih odrgnemo. božično ozračje Različne tradicionalne adventne venčke lahko vidite in kupite v cvetličarnah že danes. Razstavljene pa so še druge adventno-božične dekoracije. Predbožično ozračje si lahko ustvarimo tudi brez umetnih dodatkov (dodatki iz domače shrambe - orehi, sveža jabolka, posušeno sadje, dišavnice). Brez rdečih božičnih zvezd (Euphorbia puleherima) seveda v predbožičnih trenutkih ne gre. Te dekorativne lončnice nas z malo oskrbe razveseljujejo tudi dolgo po novem letu. Na voljo so tudi božične zvezde s kremno ali rožnato obarvanimi vrhnjimi listi. Pred časom je bila to zelo priljubljena rastlina za rezanje cvetov. Ker se pri rezi izcedi več belega soka (mlečka), moramo rastlino za nekaj trenutkov potopiti v vročo vodo (90 °C), nato pa postopno v mlačno vodo. Pohištveni stili strank so zelo različni. Pohištvo sicer ne igra odločilne vloge, so pa fiksne toče, ki jih pogosto ne menjavamo. Važnejši so stanovanjski elementi, ki pa se pogosto menjajo, tapete, zavese, namizni prt. Le-ti ustvarjajo atmosfero in so za stranko odločilni pri nakupu v cvetličarnah, s katerimi bi dali stanovanjskemu prostoru neki koncept. Centralna barva je zlata z mnogimi rdečimi odtenki. Vsak od nas je zdaj občutljivejši za lepše, kajti živimo v zelo dekorativnem Času. Sveča igra v adventno-božičnem času veliko vlogo. Ne pozabimo si priskrbeti dišeče sveče. Posebno v adventnem času so ljudje dovzet-nejši za vtise, v pričakovanju velikega praznika so za razpoloženjske impresije morda bolj občutljivi kot sicer, tako da je mogoče vplivati na vseh petero čutov. Poleg vida, vonja in tipa sta v adventu navzoča Še sluh in okus. Vonje razširjajo jelke, bori in drugi iglavci, DiŠavni šopki, sveče... res velike možnosti, da se dišave vključijo v advent tudi s floristiko. Ali ne bi bilo škoda, da si takega ozračja ne bi ustvarili? OLGA VARGA Revmatizem se oglaša Glasbene lestvice LEVICA tujih skladb *sTSNMv 1 ^ATCHING THE WORLD GO BY Gun j WHEN I LOOK INTO YOUR EYES - Rrehouse 4 SUSpiciouS MINDS - DwigM Yoakam ■ rWtSH f WAS YOUR LOVER Sophie B. Hawkins ■ Y ESTLRDAYS - Guns'N’Roses 7' POUND LOVE-Suzi Ouatro 36D - The Beutiful South ^EDLOGI: £ 5*OTICA - Madontu j *EEP THE FAI1H - Bon Javi ' MY BABY - Vanessa Pandis feTVtCA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE Veucastnih 2 BOJDl OBJESTNO DEKLE - Janko Roprei in Don Mentonj band j fJJJEC Be Radio 4 - SEM TA - Čudežna polju s jKAVLJICA O MAVRIČNIH LJUDEH - Sank rock 5 T^RDEČAPESEM-DuSanUdiC 7 1SJ MOJ SONČEK Agrop.jp rfan/ telesne teže r.r pa tud; ch.-anievama idealne I a ■ ' ■ telesne teže p; -ten '■ (ang Jr ' j ' b. : 1] Šlang. čaj za feiiucifanje telesne teže po 'j-- IehI kitajsluteceptun > zdravilen. :z naravnih g W ' .4«« sestavin in ga lahlu upor iNijmo za posebno nego telesa pc-vzroča izgubo teže, . T-S ' ' plinov, nakopičenih maščob in spodbuja i fesi® izgu!1" teku 2 rednim puiemČap Čang- ' Šlang bodo izgorele odvečne telesne V ' O? ~ U'L maščobe vašeielcpabcpotabgladLUn ,A • ' U<”v ( j (ang Šlang t iz posebnih sestavin in R primeren za ženske m noske, stare in mlade, za vje starosti/! t« - Ž ■. > Čang - Šlang šoTeloe pili bogati KiTajci. s pitjeth tega čaja so obdržali vitkost in^jčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutih iam požirek. Ška 111ca Čang - Šlanga vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telebne ^že Po pitju ča ja ne čutile v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti kajti niste ptir pivskega kvasa, pač pa čsng • Šlang, čg| s tradicijo več kot 1.700 let —------------- —------------------------------— ■ Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang • Šlanga pred spanjem. Čaj Čang - Šlang lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p p. 45,61000 Ljubljana in po telefonu; (061J 40787, (066} 33 734 Čang - Šlang prodaja na slovenskem tržišču ekskluzivno podjetje Džirlo, d o.o, Ljubljana Cena Čang - Šlanga je 599 S IT + poštni stroški. Plačate po povzetju. ime m priimek ulica in št. poštna št. in kraj število zavitkov Tovarna masivnega pohištva MURALES Ljutomer in MURALES - ŽAGA ORMOŽ odkupuje hlodovino in žagan les: - hrast - bukev - jesen — jelša Plačilo in način prevzema po dogovoru. Pokličite nas po telefonu (069) 81301 in 82 412 - MURALES LJUTOMER ali 062 701 105 MURALES ŽAGA ORMOŽ, vsak delavnik od 7. do 14. Zaželjeno je, da nas pokličete ob ponedeljkih. Priporoča se MURALES Ljutomer. Naročilnico pošljite na naslov: Džirlo, p. p. 45, 61000 Ljubljana V pritličnem delu južne stene prezbiterija v Vdemeru je upodobljen angel Mihael z mečem in tehtnico. Nad glavo vihti meč, z levico pa drži tehtnico. V desni utežni posodi je stiliziran, idealiziran lik duše v podobi gole človeške figure, ki jo »težita« temno-sivo naslikana hudiča. Tu izstopa Belcebub s stolpom v desni. Podoba na pomenski ravni osmišlja ikonografski motiv tehtanja duš oz. psihostasije. V tem pogledu kaže razumeti tudi drugo stran tehtnice, kjer prevesi v zeleno oblečeni angel z modelom cerkve, ki jo drži nad tehnično ostjo. Če skušamo pravilno dojeti prikrito simbolno raven podobe, potlej je interpretacija takšna; človeška stilizirana figura v desni teht nični kupi predstavlja lik donatorja bana Nikolaja Szčc-hyja. ki ob »poslednji sodbi« polaga račune. Prepuščen je satanoma. ki si prizadevata postaviti sojenega v večno lemo, toda zmaguje stran tehtnice, na katero je angel prinesel, če ironiziramo, »argumente«. namreč model cerkve, kar naj pač priča o dobrem delu sojenega. V tem vidimo več kot očiten namig na donatorstvo bana Nikolaja. Szechyja. hkrati pa tudi simbolno razlago ŽC opisane podobe svetnice z modelom cerkve v roki, upodobljene ravno na na-sproini steni, kar predstavlja edinstveno rešitev t.i. dcdikacijskc po dobe.1 Nad angelom Mihaelom je v podločm ploskvi severne stene upodobljen antropomorfni simbol evangelista Luke. Za bralnim pultom, ki je s sprednje strani odprt in so v nišo položene knjige, sedi lik s človeškim telesom in glavo vola, kar sc nanaša na Ezckijclovo n red stavo (Ez 1, 6-12), videnje Kcru-bov. ki anticipirajo simbolno pojavnost evangelistov. 1 ikovna rešitev je izjemno mična, saj se po cm strani naslanja na biblično Ezckijclovo predstavo, po drugi pa kaže na močno tipološko tradicijo v vrsti iluminacij, ki jim lahko sledimo vse do t.i. irskih rokopisov 7. oz 8. stoletja. Ob tem jc zanimivo, da v neposredni bližini ne najdemo sorodnih rešitev tega moliva, najbližjo znano tako upodobitev srečamo na t.i. procesijskem križu iz Molka? Poslikava v prezbiteriju se končuje. z dekoracijo slavoločnc stene. Tu je površina okrašena s stilizirano vitico, s tricilindričnim diskom v sredini. Spodnji del slavoloka jc poslikan z cvetličnim motivom t.i. pasijonkc. Tudi tu dekoracija kaže, da gre za krasilne vzorec, ki so običajnejši v rokopisnem slikarstvu, zato sc sama po sebi ponuja domneva, da je mojster Ak vila le te pridobil v nekem samostanskem skriptotiju. Ob prezbiteriju je v Vclemčni poslikana rudi ladja. Tu jc v pritlič- Vdcmcr. južna stena prezbiterija. angel Mihael s tehtnico in simbol evangelista Luke (fotografija: Marjan Smerko) nem delu slavoločnc stene na levi severni polovici prizor križanja, na desni južni polovici pa jc Ana Sa-motretja. Križanje kaže v tipološkem pogledu rešitev, kjer sta poleg Kristusa na križu naslikana Še - na levi - Marija in - na desni - Janež Evangelist. Janez Evnnge-IhI je upodobljen z običajnim atri butom učencev, s knjigo. Manja pa. nekoliko »zvita« v t.i. S-linija. sklepa roki v molitev. Med njo in Križanim poteka napis Mulicr cccc filius tuus, torej »Žena, glej tvoj sin«. Upodobitev v posamičnostih kaže da gre za lastnoročno delo mojstra Janeza Akvilc. še zlasti, če nadrobneje opazujemo poteze oblikovanja draperijc. ki jc slikana v iskanju učinka plastičnosti. Po- sebno vrednost in prepoznavnost najdemo v obrazni tipiki upodobljenih. saj gre za - na predstavni ravni - ponotranjene izraze in še več; upodobljenci izžarevajo, neko notranjo lirsko razpoloženje in poduhovljenost. Podobna oznaka tipov velja tudi za motiv Ane Samotrctjc. ki jo jc Akvila naslika! na desni južni polovici slavoločnc stene. Videti jc namreč lik Ane. ki v naročju drži Marijo, in Jezuščka. vsi skupaj pa so naslikani pod baldahinom V ikonografskem pogledu gre torej za motiv, ki jc dokaj pogosten prav v gotskem slikarstvu in izhaja iz predstave o t i. svetem sorodstvu, temelječe na apokrifih, tj. na nepristnih evangelijih Podobo Ane Samotrctjc spremlja že precej um če n napis S/acta) Anna V / Maria / cul m) filio / m" roja. CCC L XX / VII in nam 'P kaj predstavlja upodobite* nejše pa jc. da iz niipisa letnico poslikave. Slikarije meru so torej nastale letu j.gič) (Nadaljevanje pnho« 1 lumk Vehli. Ih ■-•d."'*' |i ■ nmugnuMptu elbtr g,..... Kir h. »m. «tt1 ' gung im Kirchenehor zu .Uiidi^'^ John n ti cs A<|iiila and des 14. Jahrhundcr (zbonH Biidimpcšla 1989. 82 SV . Na lako zvezo jc opo*1'1 i*1 « say. J.hfn« Rudocsay; mittdidtcrlichcn Lhi^arn . 1977. 27. Procesijski kri* n datiran v leto 1362. AUTORECEK M84 W.MinihoOO tel. 9943/3156 226^ NADOMESTNI DELL - AL! RABLJENI ki BENCINSKI IN DiZ^" MOTORJI ^.ntLi DRUGI PLOČEVIN AS' Berite Vestnik C 'Bt tor tile M. M itd D hes Pole tac tar ta} ha bva toči hj, tal M lWk, 10. decembra 1992 stran 15 kronika k Župnijskih kronik: Mala Nedelja Cerkvica, stara 340 let z , rbT01' s,> v petdesetih letih spremenili ime Male Nedelje “uckovce, je župnija ves čas ohranjala svoje prvotno ime. Vaški ®ni5L sicer pa cerkveni ključar Ludvik Rudolf je povedal, da se 'Mala Nedelja omenja že 1441. leta. Še več: legenda pravi, da J hi sveta brata Ciril in Metod med svojim misijonarskim jHom v 9. stoletju prišla tudi v Malo Nedeljo in ljudi krstila pri ■'•'ncu pod cerkvijo, ki stoji še danes, pravijo pa mu Krsovščak. '•hovnije župnija Danes spadajo v župnijo Trojice Mala Nedelja C& vasi z enakim imenom še r^ctinci. Bodislavci. Gode-s r' Radoslavo. Moravci. . kovci, Kuršinci. Sitarovci ;‘ r’JT I Bučkovd. Tako ime-ana duhovnija za to ob-tjeje nastala v 16. stoletju, tedanji sekovski (graški) L Martjn Bremen nastavil ' ovnika Lenarta Keriča. i^tija pa je nastala 1748. župnik je bil Karol. anfer- Z ustanovitvijo so postali ti kraji v ver-J? pogledu samostojni, kajti cj’ dokler je bila v Mali ^^Ji duhovnija, so spadali Nnmjo sv. luri? ob Ščav-i J->d ustanovitve župnije do j j'^Sa dne se je »zvrstilo« u uhc>vnikov (in še več ka-Od 16 junija 1985. L'4upnikuje g. Branko Ogri-^'rojen sicer v Veržeju. Naj. j žrtani župmk malonedelj-pa naj bi bil Anton Hj PU ki je bil narodni budi- sc Jc močno kL^1**1 za slovensko besedo; a| je več knjig, med njimi ,°godivščine štajerske ze-tt/11 so izšle v knjigi 1845. k *®o leto po njegovi smrti '‘Pniji v Mali Nedelji je „a de)oval od 1836. do 1844. njegove knjige. I|^®r’ QP'suie »zgodovino« Ig ■ ukoru na Štajerskem iz pred našim štetjem Kristusom) pa vse do ^ta. se je ohranil pri ^, ‘j Antonu Božiču v Rado-nr 1 Omenjena knjiga (tiH, S£veda) pa je izšla pred iL, ^natisu. Seveda jc tudi tja .JJ? nabojni pisatelj. so mu v Mali Nede- ■r'li spomenik. ■ srebrni zvon tjj h‘ • te f, utrinkov iz življe li J “^nedeljske župnije pa ^eliko pomoč nc le že va^' zgodovinar ‘t Rudolf, na katerega . Cmeril vaški župnik. ^rnilci ne Stjo S 2R ■ in 30. novembrom je v počitniške hišice ‘ ‘h Toplicah, katerih lasl- takega, kar bi bilo % ^vo zato lastniki ne pok, esar škoda je le na ob-K odpiral na silo. Je ^i^tidi PreP'ah P1^ rifu' S* Pri ^zijevih Marije Šarkezi v ponedeljek. 30. no-MMCia na podstrešju J*! t0 . hiše V času, ko smo i 'n^ormacij°, policisti in ni'10 pojnsniii vzroka c V nesrc^' ker je bila , ”'!a doma in je zgodaj zublje, kt jih je klej Basi ti na pomoč pa so škwia je 1 v madžarski Sak oll iy: jjSC ^khtar iz Izukovlc peščina. avt°m P° magistralni * bsl Melov Zaradi nepri-1 r°stt nnlnrrmcvrrc vinjc ampak knjiga profesorja Frana Kovačiča iz leta 1926, v kateri opisuje zgodovino trga in sreza Ljutomer. Od tam tudi povzemam mnenje, da naj bi prvo cerkev sezidali v Mali Nedelji 1441. letat od katere seje ohranila do današnjih dni le leva manjša »ladja«. Leta 1695 je do tal pogorelo takratno lesend župnišče, z njim pa tudi vsi zapiski dotedanjih župnikov. V letih 1521-1547 so k še stoječemu delu cerkve (ladji) prizidali nove stene, naredili ostrešje, ne pa tudi prezbiterija, ki je prišel na vrsto šele v 17. stoletju. Sedanja cerkev ima zdaj dve ladji - večjo in manjšo. Prvi zvon je iz 1509. leta, ulili pa naj bi ga v Grčiji. Čeprav je iz srebra in brona, je počil, vendar se je ohranil do današnjih dni in je najstarejši na Štajerskem. Druga dva zvonova so kupili pozneje, a ju ni več, kajti med prvo svetovno vojno soju morali sneti, odpeljali so ju v topilnico in predelali v topovske granate. Leta 1924. so verniki in drugi dobrotniki zbrali denar za dva nadomestna zvonova, ki pa sta vabila k molitvi in oznanjala smrt župljanov tja do 1944. leta, ko so nanju postali pozorni Nemci. Spet soju morali sneti in doživela sta enako usodo kot njuna predhodnika - šla sta za topovske granate. Vse do 1965. leta je v cerkvi Presvete Trojice v Mali Nedelji pel le en zvon iz 1509. leta, ko so z darovi župljanov končno kupili nova zvonova. Sicer pa so verniki (nekateri tudi zaradi izpolnitve zaobljub) darovali ne le za gradnjo cerkve, za zvonove..., ampak tudi za križev pot. Slike s 14 postajami Jezusovega poslednjega zemeljskega življenja je 1845. leta kupil dr Lovro Vogrin. Velikodušna je bila tudi vdova Katarina Žnidarič, ki je 1888. leta kupila kip lurške Matere božje. Prenosni tron za procesije in kip brezmadežne Device Marije pa je kupila 1869. leta Dekliška družba. nosti je z avtom trčil v tovorni avto s priklopnikom, ki gaje »parkiral« na cesti neki madžarski državljan. Gmotna škoda na obeh vozilih je 450 000 tolarjev, k sreči pa telesnih poškodb ni bilo. Oba so prijavili sodniku za prekrške. * Otrok pritekel pred avto Drago Lupša iz Okoslavec se je peljal 2. decembra ob 14.30 po regionalni cesti skozi Okoslavce. Vozil naj bi z neprimerno hitrostjo. Med vožnjo je z voznikove desne strani pritekel na cesto otrok T. r. iz Okoslavec. Pri tem je bil otrok hudo telesno poškodovan, zato so ga prepeljali v bolnišnico v Mursko Soboto Semtertja po vasi in mestu V sredo. 2 decembra, okrog 14. ure so mnogi ljudje opazovali Jožeta K iz Rakičana, ki je hodil semtertja po Slovenski ulici v Murski Soboti Očitno je bilo, da je bi v družbi z alkoholom. Ni se menil za dobronamerne nasvete, naj se ne izpostavlja nevarnostim žaro so ga policisti odvedli in pridržali do iztreznilve, > Pctei Z iz Brezovice pa je v petek 5 decembra, okrog 17. ure med vožnjo S, plesom pn vas, padel m se hudo poškodoval -Vozil naj bi pod učinkom alkohola Skale iz OSeka Sedanja malonedeljska cerkev presvete Trojice (Oče. Sin in sv. Duh) je bila dograjena 1547. leta, vendar so jo opremljali postopoma. Nekaj poznejših pridobitev sem že navedel. Zanimivo pa je, da je dobila Cerkev presvete Trojice iz Male Nedelje je bila zgrajena v letih 1521-1547. Ker je vseskozi obnavljajo in utijujejo pobočje, na katerem stoji, je še dobro ohranjena, Je freske so uničili. Fotografija: S, S. tlak iz cementnih plošč šele 1887. leta. Do leta 1800 je imela cerkev leseni kor. Tega leta pa je dal župnik Sebastijan Grampušič sezidati nov kor in do njega dal speljati stopnice zunaj cerkve. Prve orgle jc dobila malonedeljska cerkev 1810. leta, ki pa so jih pozneje prodali in 1926. leta dali izdelati pri mojstru Brandlu v Mariboru nove orgle. Leta 1986 so dali orgle nekoliko popraviti, a ni veliko pomagalo, saj ne pojejo tako, kot bi to radi Čuli glasbeno nadarjeni ljudje, zato bodo sedanje orgle postopoma temeljito obnovili. Niso pa se še odločili, kdo bo »navdihnil« nov glas: škofijska orglarska delavnica v Hočah ah’ kateri od drugih znanih orglarskih zasebnih mojstrov. Sploh pa vzorno skrb c tudi za cerkveno opremo. Tako so imeli 1986, leta akcijo, v kateri je sodeloval Ciril Muhič iz Drakovec, ki dela kot restavrator v Nemčiji in z ustreznimi posegi in sredstvi (kemikalijami) uničili vse lesne zajedalce. Leto dni pozneje so obnovili tudi notranjost cerkve, Žal pa s tem niso rešili fresk (stenskih slikarij). Obnovili so tudi pročelje cerkve pa ostrešje, ki so ga 1982. leta pre- Kradljivec v zamrzovalniku Iz Lendave so nam sporočili, da je nekdo v noči s 4. na 5. december vlomil v klet Franca N, iz Lendave. Tam je pokukal v zamrzovalno skrinjo in vzel iz nje meso v vrednosti 12.000 tolarjev. V isti noči je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo Mirka Č. v Petišovcih. Storilec je sunil telefonski aparat, nekaj živil in par oblačil. Škoda znaša 20.000 tolarjev. Še ga iščejo. Prekmurski Grubelič? Urad kriminalistične službe uprave za notranje zadeve Murska Sobota upravičeno krili z bobrovcem. Cerkev ima tudi ogrevanje. Od leta 1965 pa ne potrebuje več zvonarja, kajti uredili so električno zvonjenje. Žal pa se je že pred leti ustavila cerkvena ura, kar je seveda velika Škoda. Piscu teh vrstic se zdi nerazumljivo, da je ne dajo popraviti, saj bi ljudje prav gotovo primaknili ustrezen denar za obnovo. To bi bilo veliko lažje breme, kot pa so bile žrtve pred 345 leti, ko so gradili cerkev in zanjo vozili skale iz kamrfoloma v Oseku pri Lenartu, ali pa delali opeko na. bližnjih »glinokopih«, jo žgali, postavljali v skladovnice, vozili na gradbišče in tako naprej. Prvotno, do 1788. leta, je bilo okrog cerkve v Mali Nedelji pokopališče. Potem so uredili novo pokopališče na drugem mestu, v spomin na pri cerkvi pokopane rajne pa so (na cerkvi) odkrili spominsko ploščo. Podobno ploščo so ob 200-letnici preselitve (1988. leta) odkrili tudi na novem pokopališču. Vse to je blagoslovil g. škof Jože Smej. Leta 1974 obnovljen cerkveni stolp je delo mojstra Jožeta Geršaka iz Šent Petra ob Sotli in njegovih delavcev. V svetem letu odrešenja so v malonedeljski župniji obnovili 19 vaških križev, pozneje še več kapelic. Utrdili so zemljišče, na katerem stoji (na vzpetini) cerkev, saj so naredili »škarpo« iz betona, za kar so porabili Čez 100 kubičnih metrov gramoza, 350 vreč cementa in 1500 ur dobrovoij-nega dela. Leta 1987 so z zanimanjem poslušali misijonarja iz afriške države Burundi Gu-steka Horvata, ki jim je govori) o življenju (in trpljenju) na »črnem kontinentu«. Tako. To je bilo nekaj utrinkov iz župnije presvete Trojice iz Male Nedelje. Nanizal sem zgolj zunanjo podobo tega občestva, ne pa tudi vsebino verskega življenja. Za to pa skrbi sedanji župnik. Sem pa prebral v Stopinjah za leto 1986, da je »naraslo število nedeljskih obiskovalcev božje službe«. Malonedeljska župnija ima okrog 2000-čIansko občestvo, zato mi ne gre v glavo, da toliko ljudi ne more vzdrževati svojega dušnega pastirja, ampak se-mora le-ta ukvarjati še s poljedelstvom in živinorejo. Zapisal: Stefan soboCan PRAZNIČNI St lU R (TMR sušilni slroi 5P 600 GORENJE 61 JU pnliilrti GORENJE 5MJ6 C' O mikser M 202 GORENJE 2.399 DohkvehimiiRi GORENJE 1.677 'nihueUOl GORENJE 4113 multipraciik 55J01 GORENJE 10.411 kavni' mlinček GORENJE 1,818 varilec folije GORENJE 2.909 reialni_stroi_$R_50LGORENJE LIJU rezalni sfroj SR 403 GORENJE 3140 BTV NOKIA 3(12.3?;® radiokaselefen NOKIA Camping miimo si cm 43.302 BTV DAE WW00 55 c® 4L9I2 garnitura KOZARC112 1.225 grl, edilni servis SONJA MLINČEK zo mlefie orehov UW Po material v Obrtniško ulico Med 18. novembrom in 3. decembrom je bilo vlomljeno v barako podjetja POM-GRAD Murska Sobota, ki je na gradbišču v Obrtniški ulici v Murski Soboti. Storilec je prišel vanjo potem, ko je odstranil dve deski. Odnesel j'e 22 opažnih plošč, radiator in dva gasilna aparata. Povzročit je za 60.000 tolarjev škode. Domnevajo, da gre za bodočega graditelja. sumi, daje Karel Jaklin iz Moravskih Toplic kot zastopnik ljubljanskega zasebnega podjetja M1NI-C od avgusta na goljufiv način sprejemal od dobrovernih občanov denar za dohavo avtomobilov, ki pa jih ni bilo od nikoder. Po doslej zbranih podatkih naj bi mu več kot 3(1 ljudi izročilo skupaj čez 100-000 nemških mark. Kriminalisti domnevajo, da je utemeljeno osumljenemu denar izročilo še več ljubiteljev avtov, zato naj se vsi, ki so oškodovani, čimprej oglasijo na kri mi -realistični službi ali policijski postaj*. o 1 žarnice PHILIPS 4O-1DOW M 1 ekHdini kabel MM 15 • 53.40 elekft iteikabel PPP. 3 X 2.5 UH 1 vihciislci vrlo hi US KI A VV trn g rt. s pira In ih sveirovJdO/lHoi. reze ta zo kovino 178 (OMET Lili M STIKALA TEM Čatež 1 ura budilta ISKRA mm sesalec 15 700 (OtONA 7J23 prekopne LOPATE m । SANIjleme um mebčalec4LWJLSCHEWEICH 315.50 praliLprasek JOUL^ toaletni pgpir-UVOZ lil popirnejervieteJAlUoin-IIMZ m iintlni nt| ilNPIONIA 311 I0V0TEU UpJGjB 13115 ikeha lepenka TIMJh2 1 keLoloičice GORENJE. INKU 20% POPUST UJIAT01JILONGHI. AKUMAT. VOGLI N00I ir NAJBOLJŠI KREDITNI POGOJI IA VSE OSTALE NAKUPE Z GOTOVINO NAD 12.000 SIT 10% POPUST ’ ZDRAVJA IN OSEBNE SREČE VOŠČIMO KOVINOTEHNA stran 16 vestnik, 1^decembra199? šport 1. SRL - moški Prvi del nogometašem Tišine Nogomet ima na Tišini dolgoletno tradicijo, saj so klub ustanovili leta 1959. V tekmovalni sezoni 1973/74 je Tišina prvič postala pomurski prvak, potem ko je kot prvak zahodne premagala prvaka vzhodne skupine Petišovce. V tekmovalni sezoni 1974/75 je Tišina eno leto tekmovala v vzhodni conski nogometni ligi. Po jesenskem delu prvenstva v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota je Tišina na prvem mestu z 21 točkami, kolikor jih imajo tudi nogometaši Bako-vec. Tišina je v jesenskem delu tekmovanja osemkrat zmagala, petkrat igrala neodločeno in kot edino moštvo ni nobenkrat izgubilo. Kot nam je povedal trener članskega moštva Tišine Evgen Sapač, so na tihem upali na prvo mesto, zato so z doseženim uspehom zelo zadovoljni. Njihov uspeh pa bi bil lahko še večji, saj so kakšno točko izgubili po nepotrebnem. Poleg tega pa so na nekatere rezultate vplivali tudi kartoni in poškodbe. V svojih vrstah imajo tudi najboljšega strelca lige, saj je dal Oršoš 16 golov. Poleg članskega moštva pa imajo na Tišini tudi dobre mladince, saj so s 24 točkami Nogometaši Tišine - jesenski prvaki v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota. Stojijo od leve: Sapač (trener), Hauko, Cigut, PuJič, Kos, Tuškei, Flegar, Gujt, Flisar, Simič, čepijo: Buzeti, Novak, Pucko, Pršoš, Farič, Prša in Širovnik, manjkajo: Serec, Štivan, Seršen, Gregorinčič in Gider. Foto: N.Johnov na tretjem mestu z enakim številom točk kot jih imajo prvi Bakovci in drugi Bel-trans iz Veržeja. Pri nogometnem klubu Tišina si želijo, da bi prvo mesto osvojili tudi na koncu prvenstva, saj bi jim to omogočilo kvalifikacije za vstop v tretjo slovensko nogometno ligo. Načrtujejo, da bi se okrepili z enim vratarjem, v prvo moštvo pa nameravajo vključiti nekatere obetavne mladince. V programu imajo tudi žično ograjo okrog igrišča, kar je pogoj za sodelovanje v tretji slovenski nogometni ligi. Zelo si želijo, da bi se v delo kluba vključili nekdanji nogometaši ter tako popestrili delo. Zdaj namreč delajo le nekateri člani izvršnega odbora kluba. Upajo, da jim bo to uspelo in da tudi v prihodnje uspehi ne bodo izostali. F. MAUČEC Pivovarna 9 8 1 0 216:145 17 N. Oprema 9 5 3 1 183:167 13 Gorenje 9 5 J 3 196:181 11 Prcsad 9 5 l 3 179:173 11 Kolinska 9 4 2 3 181:187 10 Jadran 9 4 1 4 191:187 9 Ajdovščina 9 4 1 4 180:177 9 Rudar 9 4 1 4 173:190 9 Ribnica 9 3 2 4 172:190 8 Drava 9 4 0 5 173:196 8 Pomurka 9 1 0 8 163:200 2 Dobova 9 0 1 8 165:216 1 II. SRL - moški Krško V. Nedelja KROG Zagorje Hrastnik RADGONA Celje Ormož Radeče POLET 9 7 1 1 207:172 9 6 2 1 206:169 9 6 0 3 192:177 9 4 2 3 215:212 9 4 1 4 208:191 9 4 0 5 181:200 9 3 1 5 212:215 9 3 0 6 171:187 9 3 0 6 170:197 9 1 1 7 178:209 15 14 12 10 9 8 7 6 6 3 III. SRL - moški Drava II 9 8 0 1 220:167 N. Oprema II 9 7 1 1 266:195 Gorenje II 9 7 0 2 227:152 MLADINEC 9 6 0 3 205:195 POMURKA >l 9 5 0 4 186:173 Moškanjci 9 3 1 5 198:207 Fužinar 9 1 4 4 172:190 RADGONA II (-1) 9 2 2 5 170:217 RAZKRITJE 9 1 2 6 154:194 A. Besednjak 9 0 0 9 168:278 16 15 14 12 10 7 6 5 4 0 I. SOL - moški Karate_____________________________________.__ Svetovni pionirski pokal V Miškoicu na Madžarskem je bilo pionirsko tekmovanje karateistov za svetovni pokal. Sodelovalo je 777 tekmovalcev in tekmovalk iz 16 držav. Med njimi so bili tudi mladi tekmovalci iz Pomurja in dosegli solidne uvrstitve. V katah seje pri dečkih najbolje odrezal Šticl. ki je zasedel 5. do 8. mesto. Škandali je bil deveti. Zrini in Pivec sta pristala na 12. do 16. mestu, Rus in Stolnik pa med 16. in 20. mestom. Pri dekletih je Zadrav-čeva v svoji starostni skupini zasedla šesto mesto. Jakovljevičcva pa sedmo. Med 12. do 16. mestom je pristala Gaberjeva, med 16. in 20. mestom pa Tuševa. V borbah je Škandali zasedel 5. do 8. mesto. Pivec pa 9. do 15. mesto, (ds) Šah___________________________________________ Kegljanje Radenska vodi V predzadnjem kolu tekmovanja v območni kegljaški ligi je Radenska v Prevaljah premagala Korotan s 5:3, Za Radensko so tekmovali: Kovačič 850, Mundjar 869, Šalamun 805. Drvarič 807. Kučan 862 in Steržaj 885 kegljev. Radenska, ki vodi na lestvici, bo v zadnjem kolu gostila ekipo Ingrada iz Celja, (mš) Lendavčani na Madžarskem Salonit 8 8 0 24:1 16 Pionir 8 7 1 21:5 14 Kamnik 8 7 1 21:6 14 Olimpija 8 6 2 18:8 12 VIGROS P. 8 4 4 14 17 8 Fužinar 8 3 5 12:16 6 Bled 8 2 6 13:20 4 Prom 8 1 7 6:22 2 Granit 8 1 7 6:23 2 Šempeter 8 1 7 5:22 2 II. SOL - moški LJUTOMER 10 9 1 27:6 18 Topolšica 10 8 2 26:9 16 Olimpija II 10 6 4 22:15 12 Salonit II 10 6 4 21:16 12 Izola 10 5 5 18:17 10 Vi leda II 10 5 5 18:17 10 Braslovče 10 5 5 16:18 10 Mislinja 10 4 6 16:18 8 Mežica 10 4 6 15:24 8 Pionir II 10 2 8 11:27 4 Celje 10 0 10 3:30 0 Prvenstvo Radenske Pomurja V Murski Soboti so odigrali drugo in tretje kolo odprtega prvenstva Šahovskega društva Radenska Pomurje Rezultati -2. kolo: A. Kos-Stud-nička 1:0. Ružič-Režonja remi. Havaši-B. Hari remi, Gabor-Kelemen 1:0. GlavaC-Radosavljevič 0:12. D. Hari-Kovač remi. A. Marič-Cvetko 1:0. Vučko-Lainščak remi m Štrokl-Brunčič remi. Rezultati 3. kola: Radosavljevič-A. Kos remi, Režonja-Gabor remi. B. Hari-Ružič 1:0, Studnička-Havaši remi, Brunčič-D. Hari 0:1, Kelemen-A. Marič 0:1, Benko-Kovač 0:1. Lainšček-T. Marič remi. Šarkanj-Vtičko 1:0, Cvetko--Štrokl 1:0. Po treh kolih vodijo: Radosavljevič, A. Kos. Gabor, B. Hari z 2.5 točke pred Rožcnjo. A. Maričem, Havašijcin in D. Harijcm po 2 točki. V Zalacgcrszcgu na Madžarskem so gostovali kegljavci in keg-Ijavke Nafte iz Lendave in sc pomerili z domačini. Kegljavci Nafte so podrli 2309 kegljev (Radakovič 141, Kopinja 408. Matjašič 390). kegljavkc Nafte pa 2088 kegljev (Varga 392. Žalik 385 in Utrt^a 365). (mž) Judo Žilavec PKL - moški Mednarodni turnir v Soboti Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote organizira v soboto. 19. decembra 1992. ob 9. uri v soboški Diani mednarodni šahovski turnir po hitrejšem tempu. Vabijo k sodelovanju čimveč šahistov. Hitropotezni turnir Radenske Pomurja, ki jc vsak mesec 15.. bo tokrat 22. decembra ob 18.00 v Diani. Badminton------------------------------ Za Miklavžev pokal Športno društvo Mladost iz Lendave je pripravilo prvi tumir v badmintonu za Miklavžev pokal Med 50 tekmovalci in tekmovalkami iz Madžarske. Hrvaške in Slovenije so v obeh konkurencah zmagali predstavniki iz Madžarske. Pri pionirjih jc zmagala Mcstcrhazy (Madžarska), domačin Pečaničje bi! drugi. Nagy. Horvat. Novak in Mihalič pa so se uvrstili med 5. do 8. mestom. Med pionirkami je bila najboljša Galova (Madžarska). Geričeva iz Lendave je bila tretja. Bukovčeva in Žoldoševa pa sta sc uvrstili med 5. do 8. mestom. in Hašaj V avstrijskem Kircbachu je bilo mednarodno tekmovanje pionirjev v judu. Sodelovalo jc 235 tekmovalcev iz štirih držav, med njimi so bili tudi tekmovalci iz Murske Sobote. Najbolje sta se odrezala Žilavec (38kg) in Hašaj (44kg), saj sta zasedla prvi mesti. Rančigaj (34kg). Erniša (48kg) in Čuk (55kg) so bili tretji. Bobič (38kg) in Horvat (48kg) pa peta, (tk) Košarka Derbi dobila Rezultati -: 3 kolo Lindau : Radenska 42:78 Stil : Pomurje 70:82 Sobota : Sebeborci 65:61 Radenska 3 3 0 237:153 6 Sobota 3 3 0 225 :176 6 Sebeborci 3 2 1 187'154 5 Pomurje 3 1 2 185:205 4 Banco di St il 3 0 3 189:253 3 Lindau 3 03 135:217 3 II. SKL- moški Prebold 10 8 2 847:747 18 Zagorje 10 6 2 838:714 18 Slivnica 10 7 3 782:692 17 Pivovarna 10 7 3 942:774 17 RADGONA 10 5 5 817:850 15 Rudar 10 4 6 746:802 14 Bistrica 10 4 6 779:848 14 Sl. Gradec 10 3 7 788:887 13 Ruše 10 3 7 794:873 13 Meja 10 1 9 742:905 11 OMNL •BRAMAC- Bramac, d.o.o., Škocjan - vse za streho Strešna kritina vrhunske evropske kakovosti BOŽIČNO-NOVOLETNE UGODNOSTI Vse informacije v vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom ali po telefonu 068/22016, 068/76494, 0602/85074 Radgona V tekmovanju območne mladinske košarkarske lige jc Radgona v pomurskem derbiju premagala Pomurje iz Murske Sobote z 90:77. Strelci: Niderl 29. Karlo 21. Bratkovič 16. Flisar 10 in Habjanič 10 za Radgono ter Balažič 22. Gontcr 22. Žunec 12. Ivanc 10 in Kar 6 za Pomurje, (bd) Taekwon do Črenšovci Najuspešnejši Horvat V Zagorju je bilo tekmovanje v SEMI CONTACTU, ki so se ga prvič udeležili tudi tekmovalci iz Črenšovec. Najuspešnejši med njimi je bil Gorazd Horvat Med 29 tekmovalci se je uvrstil med 7. in 14. mestom (d). Kovinar (Š) 11 6 5 0 28:11 17 Drava 11 7 2 2 27:18 16 Impol 11 6 2 3 27:18 14 NAFTA 11 6 2 3 22:22 14 Pohorje 11 6 1 4 27:17 13 Radlje 11 5 2 4 22:24 12 POTROŠNIK 11 4 3 4 18:13 11 Dravinja 11 3 4 4 19:15 10 Rače 11 4 2 5 17:17 10 Svobixia 11 2 3 6 14:24 7 Aluminij 11 2 2 7 12:27 6 Steklar 11 1 0 10 8:35 2 I. ONL Lendava Dobrovnik 11 9 1 1 25:6 19 Odranci 11 7 4 0 28:10 18 Nedelica 11 5 3 3 17:14 13 Bistrica 11 6 1 4 19:18 13 Črenšovci 11 4 3 4 20:13 11 Mostje 11 4 3 4 17:19 11 Hotiza 11 4 2 5 28:22 10 Renkovci 11 3 4 4 18:18 10 Mladost 11 4 1 6 19:20 9 Kobilje 11 3 3 5 13:16 9 Polana 11 2 4 5 14:25 8 Kapca 11 0 1 10 7:44 1 Namizni tenis -1. TOP RS Peto mesto za Ungeija Na prvem državnem TOP-turnirju za člane RS, ki je bil v Murski Soboti, niso mogli nastopiti slovenski igralci, ki igrajo v tujini, zato pas' igrali vsi najboljši iz sedmih slovenskih klubov. Od osmih Pomurcev ' najboljšo igro prikazal igralec Potrošnika Mirko Llnger, ki je v prvi skupi11 zasedel zelo dobro peto mesto, kar je ena od njegovih najboljših uvrstite na tovrstnih turnirjih. V predtekmovalni skupini je tudi premagal drž*’ nega reprezentanta Škafarja s 3:1 in v boju za peto mesto Rihtariča p13 tako s 3:1. Rihtarič je zasedel pričakovano šesto mesto, čeprav je priložnost za kaj več. Sedmo mesto Benkoviča ter dobra igra je “ , spodbudno, bil pa je edini, ki je v predtekmovalni skupini prema? kasnejšega zmagovalca turnirja Smrekarja s 3:2. Komac in Lasan pristala na 9. oziroma 10, mestu, kar je manj od pričakovanj. '1' skupini so gostitelji z Orijem ter Kusom računali, da se bo vsaj eden ■" njiju potegoval za prvo mesto ter uvrstitev v prvo skupino, vendar od S' ni bilo nič, saj je Ori zasedel četrto mesto - edini pa je v predtekmo'1^ skupini premagal zmagovalca Kuntnerja - Kus pa je s sedmim meS jj popolnoma razočaral, tako z igro kot odnosom do tekmovanja. Fridrfl^ , je prišel na turnir kot rezerva, je zasedel 12. mesto. Sicer je turnir p0* veliko izenačenost igralcev, veliko bojevitost vsaj pri večini 'F~-' Pomorcem pa. da se v Članski konkurenci lahko kosajo z najbolj' Organizacija v rokah namiznoteniških delavcev Potrošnika je bila zhibna. Prva slovenska moška odbojkarska liga Zmaga in poraz Vigrosa V sedmem kolu prvenstva v prvi slovenski moški odbojkarski ^1^ Vigros Pomurje iz Murske Sobote po pričakovanju premagal ekipo F iz Žirovnice s 3:0 (15:10, 16:14, 15:10). Najbolj razburljiv je bil ko so gostje imeli že dve sklepni žogi. Zmaga Sobočanov je P°' zaslužena. Igrali so: Ratkai, Žalik, Gobec, Vnuk. R Poredoš, Jos'? Novak, Belec, Mašič, Marič, B. Poredoš, Prša. . rJ V osmem kolu tekmovanja pa je Olimpija v Ljubljani premagala '<■8 Pomurje s 3:1 (9:15). 15:8,15:11, 15:9). Sobočani so nastopili v is6 P^’ kot na srečanju s Fromom. V zadnjem jesenskem kolu igra VIb Pomurje v Murski Soboti z ekipo Bleda Druga slovenska moška odbojkarska liga Ljutomer jesenski prvak V predzadnjem kolu prvenstva v drugi slovenski moški odbojkarski^ je Ljutomer brez posebnih težav zmagal v Izoli nad istoimenskim štvom s 3:0 (15:11. 15:10, 15:4). S to zmago so si Ljutomerca zagotovili naslov jesenskega prvaka. Za Ljutomer so igrali: DO-Rajnar, Krajcar, Savič. Zidar. Grut, OniŠak, Kavnik, Škrobar. V zao kolu igra Ljutomer doma z drugo ekipo Salonita. Prva slovenska moška rokometna ligo Poraz Pomurke na Ptuj1* V devetem kolu prvenstva v prvi slovenski moški rokometni US Drava na Ptuju premagala Pomurko iz Bakovec z 21:16. Na tekm1^ poškodoval Lovenjak, tako da so Bakovčam igrali oslabljeni. Str j Pomurko: Okreša 4, Meolic 3, Škraban 3, Kušter 3, Žugelj 2 in " E V predzadnjem kolu igra Pomurka v Murski Soboti z ekipo trboO Rudarja. £ Druga slovenska moška rokometna Hga Prva zmaga Poleta V zadnjem jesenskem kolu prvenstva v drugi slovenski moški r •, ligi je Polet iz Murske Sobote premagal Hrastnik s 23:22 in PrV' ‘., J Strelci za Polet: Čemela 6, Kreft 6, Murgelj 5, Kovačič 3, Merica 1. Krog je v Radečah premagal Papirničarja z visokim te 22:15. Strelci za Krog: D. Kolmanko 7, Varga 5, A. Kolmanko 3, Lukač 2. Roškar in Titan po enega. Zagorje pa je premagal0 s tesnim izidom 28:27. Strelci za Radgono: Žalodec 9, Horvat 7, Grah in Ambruš po 3 ter Cajnkar 2. Prva slovenska strelska liga Tišina zmagala V četrtem kolu tekmovanja v prvi slovenski strelski lij' Kolomana Hisara s Tišine gostovala v Slovenj Gradcu in Pret?'l/*D (4^ NTU s 1658:1607 krogov. Posamezno: Pertoci 560, Bukovec 55 540 krogov. V naslednjem kolu na Tišini gostuje ekipa KanimJ^^-^ S Druga slovenska strelska liga Derbija Pomurki in Turnišču V četrtem kolu tekmovanja v drugi slovenski strelski 1'8' sporedu dva pomurska derbija. Pomurka Ml iz Murske Sobol®!^ premagala Ljutomer s 1651:1630 krogov. Posamezno: ŠkedelJ ji* 552 in Kreft 541 krogov za Pomurko ter Robnik 562. SP' Horvat 526 krogov za Ljutomer. Ekipa Štefana Kovača iz premagala ekipo Jova Jurkoviča iz Vidma s 1677:1641 kr0^. , meztio: Markoja 576, Maučec 552 in DraškoviČ 549 za Turn1 > pi-, Kocbek 554, Stergar 547 in A. Kocbek 540 krogov za ViiR^ Gornje Radgone pa je premagal Kovinarja iz Štor s 1584:15 Posamezno: Svetec 537, Slamč 533 in Horvat 514 krogov. Druga slovenska košarkarska liga Pivovarna premagala l Radgono V enajstem kolu prvenstva v drugi slovenski moški košarki^] Pivovarno Laško premagala Radgono s 84:63 (42:30). GostK p, k začetku tekme ustvarili primerno prednost desetih točk "J r’’’.-' ■, zmagali. Strelci za Radgono: Gomboc 12, Ulaga 12, Karlo 'pr Rožič 6, Bratkovič 5, Cigut 4, Niderl 4 m Vukotič 2. V pr,h°' j gostuje Radgona v Zagorju, (bd) vestnik, 10. decembra 1992 stran 17 a K A ■i n £ * f šport S. d, n 15. 16. • 5W i i 3 4 5 6 7 8 11 12 13 14 25 i 16 12 T ■ 5:1 3:0 1:1 0:0 OJ OJ 5:0 2:1 V1 H 4:1 2:1 0:0 fl:0 a:0 6:0 LJUBLJANA n 5 0:5 0:0 2:1 no 1:2 2:0 1:0- 1:1 1:0 1:1 3:0 1:1 nj 3:0 3:2 5; J 0:3 3:0 0:2 1:1 2:0 ’;0 3:1 1:2 4:0 1:1 3:0 no 0:0 1:1 1:1 2:2 Mi ai 0:0 2:0 2:0 1:1 0:1 J:0 ai 1:0 1!S 1:0 0:0 1:0 1:1 4:2 0:1 kwas h. D:0 1:2 1:1 0:1 0:0 0.1 0:4 2:2 0:0 1:2 1:0 3:0 2:0 2:0 1:0 3:0 4:1 s noro o 1:0 0:1 0:1 i:i 0:9 IrJ 0:2 0:0 0:0 1:0 1:0 2:2 2:1 2:0 2:1 2:1 TlVlit NML0 1:0 2:1 0:5 1:0 1:} 1:1 ai 0:2 0:0 2:2 2:3 2:5 5:1 1:1 3:0 3:1 3:1 SUMA (V) 0:5 0:2 0:2 0:3 4:0 2:0 1:3 ČL 6:3 2:0 0:0 3:1 1:0 0:3 4:1 3:0 0:2 »gorje 1:2 0:1 1:3 2:2 0:0 2:0 1:2 2:0 1:0 1:1 1:0 0:2 3:1 0.0 0:3 2:1 KOPER 1:1 1:1 2:1 1:3 0:0 0:0 0:0 0:2 0:3 1:1 0:0 0:0 1:0 2:2 0:0 1:0 fVBLIKuM 0:3 0:1 0:4 0:1 2:1 0:J 2:2 0:2 0:1 3:0 1:0 3:1 0:2 2:1 m LO 2:2 aovtu 1:4 1:1 1:1 5:1 0:1 0:1 5:2 0:0 1:1 1:1 0:1 1:2 0:1 2:1 2:3 2:2 6:2 SORICA 2:2 0:3 0:3 0:1 0:5 2:2 5:2 1:3 0:1 0:0 i:J 2:1 1:0 5:0 0:0 1:2 1:0 IZOLA 1:2 1:1 0:1 0.0 0:2 1:2 1:5 0:1 2:0 0:0 2:0 1:0 0:1 1:3 3:3 2:0 3:3 SlezniCaa 0:0 1:1 0:0 0:1 0:2 0:2 1:1 5:0 1:3 0:1 1:2 1:2 0:3 3:1 !?:! 0:3 1:1 STEKLAR 0:8 0:5 1:1 2:2 0:1 1:2 0:5 1:4 0:0 2:2 1:1 3:2 0:0 7:5 1:5 0:0 3:1 ' »ETA 0:4 2:3 1:1 2:4 0:7 1:1 1:5 0:5 5:0 0:0 0:1 2:2 2:1 0:2 3:0 0:0 C:2 ■ ^OIOSmik 0:6 1:5 2:2 2:0 L-4 0:2 1:3 2:0 1:2 011 2:2 2:t 0:1 3:5 OH nj 2.0 Prva državna nogometna liga Mura pri vrhu, Nafta in Potrošnik na dnu Za nami je jesenski del prvenstva v prvt državni nogometni ligi, ki je bil za pomurske ligaše zelo razburljiv. Po prvem delu tekmovanja je soboška Mura pristala pri vrhu in obdržala korak s kandidati za visoko uvrstitev. Nafta iz Lendave in Potrošnik iz Beltinec pa sta pristala na dnu lestvice v zelo neugodnem položaju. Ob naši oceni jesenskega dela prvenstva nas je zanimalo, kako ob takih uvrstitvah razmišljajo v posameznih klubih, zato smo se obrnili na najodgovornejše pri Muri, Nafti in Potrošniku. Irgolič zopet v golu, tri nove okrepitve O. ; ■ h J r 4 P - /^metuši Mure iz Murske Sobote. Stojijo od leve: Prašnikar Ln*r), Omerovič, Jakovljevič, Lebar, Cifer, Belec, Jančar, dr. fošec (Idubski zdravnik) in Kerčmar (tehnični vodja). Čepijo: Vori, Vickovič, K. Cener in Kolcaš. Foto: N. J. ^etašj Nafte iz Lendave. Stojijo od leve: Gros (tajnik), (trener), Drvarič, Djurdjevič, Novak, Varga, Herceg, Vka«, Veselič, Rob, Preradovič (pom. trenerja) in Ga-par Čepijo: Kusek, Lukič (fizioterapevt), Hranilovič, Car, Baša, Horvat, Bubek. manjkajo: Šabjan. Balantič, 11 'n Ballai. Foto: F. Bobovec ¥ * Potrošnika iz Beltinec. Stojijo od leve: HorvatUteh, dr Perkič (klubski zdravnik), Sečkar (ironer), •h / Maučec, Gaševič, Hartman, Forjan, Contala, a , Gruškovnjak, Virag (fizioterapevt), Zver. tudi«. ’ Mundjar, Baranja in Zrim. Foto: N. Juhnov. ? * * I- nogomet Nafta izpadla K Publikum * lcinlwi ImuU ih.p^iLUVf.i r*>kiln SKisl>ii|< ■ K jm (Zre-JJunju ^i-ii HHiieirnit - ' , N Bevc Iz’C uti jsl met rovke: Ir. bele točke sta z . finega AC"* ni Graj?Takti jč lufii NaftaJzftadla i* nadaljnjega p ’i h . J F L 41? i ‘ Ocene nogometašev Irgolič pred Jančarjem Po ocenah novinarjev, ki spremljajo tekmovanje v prvi državni ligi, Je bil od pomurskih nogometašev v jesenskem delu prvenstva najbolje ocenjeni (igral je devet tekem) vratar Mure Janko Irgolič pred klubskim kolegom Bojanom Jančarjem. Vrstni red je naslednji: 7,2 - Irgolič (Mura); 7,0 - Jančar (Mura); 6,8 - Kosi (Mura) in David (Potrošnik); 6,6 - K. Cener (Mura), Her-ceg (Nafta), 6,5 - Granov, Slavic, Omerovič, Belec in Vori (vsi Mura); 6,4 - Veselič, Novak, Drvarič, Bubek (vsi Nafta) in Cifer (Mura); 6,3 - Mundjar, Skaper, Godina (vsi Potrošnik). S. Ge-ner in Lebar (oba Mura), Hranilovič (Nafta); 6,2 - Tratnjek, Gaševič. Hartman, Jelavič (vsi Potrošnik) in Šabjan (Nafta). Največ gledalcev ima Mura V Pomurju je izredno veliko zanimanje za nogomet, o tem zgovorno pričajo obiski gledalcev na tekmah Mure, Potrošnika in Nafte. V jesenskem delu prvenstva v SNL so imela moštva naslednje število gledalcev: 1 MURA 2. Studio D 3. Živila 4. POTROŠNIK 5. Koper 6. Maribor 7. Olimpija 8. Gorica 9. NAFTA 10. Izola 11. Železničar 12. Rudar 13. Slovan 14. Steklar 15. Zagorje 16. Kompas H 17. Publikum 1-8 ljubljena. 19.800 19.800 14.100 11.200 10.900 10.500 9.000 8.100 S.900 6.800 6.500 6.100 5.000 4.500 4.400 4.000 3 300 Soboška Mura je po jesenskem delu prvenstva v prvi državni nogometni ligi na Četrtem mestu lestvice z 22 točkami, toliko jih ima tudi tretji Maribor Branik. Druga Ljubljana ima eno, prva Olimpija pa tri točke več. S to uvrstitvijo so pri Muri le delno zadovoljni, saj ugotavljajo, da so pred začetkom prvenstva ustvarili solidno moštvo, ki pa je igralo predvsem zaradi poškodb in kartonov spremenljivo, kar se je videlo tudi pri rezultatih. V vodstvu kluba pa so povsem zadovoljni, da so ustvarili maksimalne možnosti za delo vsem selekcijam in da po besedah predsednika kluba Milana Moreča uresničujejo naloge, ki so si jih zadali pred dvema letoma, ko so se v klubu zbrali prijatelji. To je, da bodo Muri vrnili ugled, ki ga je imela pred leti, da bo zopet pri vrhu prve slovenske nogometne lige in se uvrstili na evropsko tekmovanje. Da so pri Muri trdno odločeni doseči zastavljene cilje, pove tudi to, da so po nekaj kolih prvenstva zamenjali tre- netja Milovana Tarbuka s selektorjem slovenske nogometne reprezentance Bojanom Prašnikarjem. Klub pa je najbolj prizadela poškodba vratarja Jana Irgoliča, ki je precej vplivala na igro soboškega prvoligaša. Poleg njega pa so bili poškodovani še Kosi. Granov. Lebar, S. Cener, K. Cener in Baranja. Zanimivo je tudi, da je soboška Mura bolje igrala na gostovanjih, kjer je osvojila 13 točk, in je daleč najuspešnejše moštvo, saj druga Olimpija zaostaja za 5 točk. Na gostovanju je Mura le enkrat izgubila v Ljubljani s Slovanom, trikrat igrala neodločeno in petkrat zmagala. Doma pa so Sobočani le trikrat zmagali, trikrat igrali neodločeno in dvakrat izgubili ter so na petnajstem mestu. Pri Muri niso povsem zadovoljni s sojenjem tekem, saj ugotavljajo, da so jih možje v črnem oškodovali. Zlasti je bilo veliko pripomb na mariborskega sodnika Jamška. Zelo pa so veseli, da se povečuje število gledalcev na tekmah, saj je osem tekem v jesenskem delu prven- stva, ki jih je Mura odigrala na domačem igrišču, obiskalo 19.S00 gledalcev, kar je največ na vseh tekmah prve državne lige. V klubu pa si jih želijo še več. zato razmišljajo o novih tribunah. Da bi dosegli zaželeni cilj, to je priti v evropski pokah pri Muri načrtujejo nekatere okrepitve, s katerimi bi dosegli stabilnejšo igro moštva. V spomladanskem delu prvenstva bo zopet v vratih Irgolič (Jakovljevič je bil angažiran le za jesenski del prvenstva), v klub pa nameravajo pritegniti tri nove igralce, ki bi okrepili obrambo, vezno vrsto in napad. Ker pogovori s posameznimi igralci že potekajo, nam niso mogli postreči z imeni. O tem bomo javnost pravočasno seznanili. Obljubljajo pa, da bodo v klubu še naprej korektno in pošteno delali, pričakujejo pa, da bo NZS poskrbela, da bo prvenstvo normalno potekalo in spoznala, da se tudi murju igra kakovosten met. v Po-nogo- Z novim moštvom obdržati prvoligaški sistem Nogometaši Nafte iz Lendave so osvojili v jesenskem delu prvenstva v prvi državni ligi 11 točk in zasedli predzadnje mesto ter se znašli v neza-vidnem položaju. S to uvrstitvijo pri Nafti niso zadovoljni še posebno zato, ker so odlično štartali in na začetku prvenstva osvojili dragocene točke na gostovanjih, saj so bili po sedmem kolu z 9 točkami na odličnem drugem mestu lestvice za ljubljansko Olimpijo. Za Nafto je bil usoden nesrečni poraz v zadnjih minutah igre s soboško Muro v pomurskem derbiju, saj je Nafta po prvem polčasu vodila z 2:0, nato pa izgubila z 2:4. Po tem porazu so Lendavčani do konca prvenstva osvojili vsega dve točki. Nafta je doma osvojila vsega 7 točk in od nje je samo beltinski Potrošnik doma osvojil točko manj. Z gostovanja pa so Lendavčani prinesli 4 točke. Na igre Nafte so vsekakor vplivale poškodbe in kartoni nekaterih standardnih igralcev (No- vak, Bubek, Herceg), saj zanje v klubu niso imeli primernih nadomestitev. Tudi Rob, ki se je po poškodbi iz prejšnje sezone vrnil na igrišče, se nikakor ni mogel vključiti v moštvo in zaigrati tako, kot zna in kot smo ga bili vajeni. Težave so bile tudi, ker njihov najboljši strelec Herceg še ni dobil slovenskega državljanstva, od petih tujih igralcev, ki jih imajo v klubu, pa lahko naenkrat igrajo samo trije. Odpovedali so tudi napadalci, saj niso izkoristili vrste idealnih priložnosti za gol. Sicer pa je Nafta nekaj točk izgubila po nepotrebnem in v zadnjih minutah igre (Studio D, Mura, Ljubljana. Slovan). V Celju na tekmi s Publikumom pa jih je za točke oškodoval sodnik Horvat iz Vrhnike. Zaradi neuspehov so v klubu razmišljali tudi o zamenjavi trenerja Željka Orehovca, vendar so ugotovili, da to ne bi rešilo problema saj dobro dela. Zato naj bi v klubu delal še naprej. Kljub nezavidljivemu polo- žaju na lestvici pa pri Nafti ne razmišljajo o izpadu iz prve državne lige. Odločili so se, da bodo za spomladanski del prvenstva v klub pritegnili več dobrih igralcev in sestavili novo moštvo, ki bi bilo Len-davčanom sposobno zagotoviti obstanek med najboljšimi slovenskimi moštvi. V klubu so prepričani, da bi lahko s kakovostnim strokovnim delom in okrepitvami dosegli cilj. Po besedah tehničnega vodje Aleksandra Gašparja in sekretarja kluba Branka Grosa imajo voljo in sposobnost, kar so dokazali rudi v prejšnji tekmovalni sezoni. V teh prizadevanjih pa tudi pričakujejo pomoč ljubiteljev nogometa v Lendavi in Širšo podporo. O listi novih igralcev, ki jih mislijo pritegniti, nam tokrat niso mogli povedati, saj pogovori še tečejo. Proste roke pa bodo dobili tisti nogometaši, ki niso upravičili pričakovanj. Markovič, Stankovič in Džafič pri Potrošniku Beltinski Potrošnik je po ir-vem delu prvenstva v prvi državni ligi v nezavidljivem položaju, saj je z 9 točkami na zadnjem mestu. Tega gotovo niso pričakovali niti v klubu niti ljubitelji nogometa. Kljub slabi uvrstitvi ima namreč beltinski prvoligaš še vedno veliko gledalcev, saj so jih v jesenskem delu prvenstva našteli kar 11.200, kar jih uvršča na četrto mesto med gledalci klubov slovenske lige. Da Potrošnik ni dosege) pričakovanih rezultatov, je vzrok v oslabitvi moštva. Klub so po lanski tekmovalni sezoni zapustili trije standardni igralci: Irgolič, Kosi m Mertiik. primernih nadomestil pa niso našli. Klub je zapustil tudi trener in morali so iskati drugega, pri čemer pa niso imeli najbolj srečne roke, saj so se med tekmovanjem izmenjali kar š|rije trene.rjj, kar je fudi negativno vplivalo na. rezuh tace. Nazadnje pa je moral odgovorno nalogo prevzeti mla- dinski trener Jože Sečkar. ki je moštvo Potrošnika vodil na zadnjih tekmah. Do spremembe je prišlo tudi v vodstvu kluba. Predsednika kluba Jožeta Horvata je zamenjal Viktor Ketler. izkušeni športni delavec. Nogometaši Potrošnika iz Beltinec so zlasti slabo igrali pred domačim občinstvom, saj so na devetih tekmah osvojili samo 6 točk. Vzrok je treba iskati v premajhni zavzetosti in srčnosti igralcev na tekmah, kar je bila odlika beltinskega prvoligaša v prejšnji tekmovalni sezoni. Da znajo igrati, pa so dokazali na obeh pomurskih tekmah z Nafto in Muro ter velenjskim Rudarjem, kjer so zmagali. Težave pa so bile tudi z vratarji, zaradi Česar je Potrošnik tudi prejel daleč največje število golov. Klub zadnjemu mestu na lestvici pa ima po besedah predsednika, Muhn Viktorja Ket-; 'lerja Pofrdštlik še vedita dole, ■če ne možnost? Jza obstanek' v ligi. Zato so pritegnili novega . izkušenega trenerja Džalmo Markoviča iz Zagreba, ki je v preteklosti uspešno vodil številne priznane klube v državi in tujini. Prav tako so v klub pritegnili novega vratarja Gorana Stankoviča in igralca Emirja Džafiča, ki sta doslej nastopala za celjski Publikum. Džafič je trenutno v vojski. Računajo pa še na nekatere okrepitve. Tako okrepljeno moštvo Potrošnika s trenerjem in igralci iz slovenskih klubov ter dobrimi strokovnimi pripravami, zlasti pa s spremenjenim odnosom igralcev do igre in gledalcev, bi lahko nadomestilo zamujene točke iz jesenskega dela prvenstva in si zagotovilo mesto med najboljšimi slovenskimi moštvi. V Beltincih tudi pričakujejo. da bodo sodniki korektni saj jim doslej niso bili naklo-i^eni. in so jih oškodovali za nekaj točk," VI stran 18 vestnik, 10. decembra 1992 Tudi to se zgodi Zaradi kitare ob službo? Franc Šeligo od Negove se nam je potožil čez svojega šefa v enem od mariborskih podjetij, ker ni imel nobenega razumevanja za njegov konjiček - igranje na inštrumente - zalo mu je nagajal. Čestokrat ga je namreč razporedil na delo v soboto, to pa je dan, ki gaje imel »rezerviranega« za »muziko«. Prišlo je celo tako daleč, da je moral k direktorju. Pa ne da bi mu zaigral, ampak da bi Franc poslušal pridigo. Tako se je med prvimi znašel na listi čakajočih na delo, kjer je še danes. Zdaj je seveda razočaran, saj ne more razumeti, da mu niso le nagajali, ampak so se mu celo maščevali. Vprašanje je namreč, ali se bo še kdaj vrnil na delo, kajti »njegova« tovarna je v škripcih. Delavcev je naenkrat preveč. Veseli trio Mercedes od Negove. Kaj storiti? Franc Šeligo ne bo šel na beraško palico, kajti - iznajdljiv kot je, se bo spet postavil na noge. Tako je bilo tudi vselej doslej. Zaupa! mi je. da ni ničesar podedoval, ni si pomagal s posojili, pač pa sta si dom pri Negovi, kjer živi z družino, (z)gradila z ženo tako rekoč sama. »Marsikatera noč je bila neprespana in tudi marsičemu smo se morali odpovedati. Ponosen sem. ker spadam med poštene in delavne Slovence. Če bi bili vsi približno taki, bi bila naša Slovenija še bogatejša,* je povedal s ponosom. Že nekaj časa je član tria Mercedes. Gre za glasbeno-humoristično šov skupino, v kateri nastopata Še Slavko Unger z Vukovskega vrha pri Jarenini in Franc Kerenc iz Maribora. Franc Šeligo igra na ritem kitaro, poleg tega pa je še dvojnik, saj se preoblači v žensko Treziko. Tisti, kt so videli in čuli te zabavljivce v živo, vedo povedati, da so resnično dobri. Ni Čudno, da jih vabijo vsenaokrog, posneli pa so jih tudi na lasersko ploščo, ki jo predvajajo na Murskem valu. V daljšem pogovoru mi je Franc priznal, da ima zdaj, ko je na čakanju, veliko Časa za glasbo, vendar ve, da se kot glasbenik in humorist ne bo mogel potrjevati v nedogled. Ustrezno socialno varnost prinaša le redna zaposlitev, zato si bo prizadeval za vrnitev v svojo tovarno. Upa pa, da bo tedaj manj nesporazumov oziroma več človeške solidarnosti. Konkretno: da ga bo kdo nadomestil tedaj, ko bo moral kam igrat. Upanje tli tudi zato, ker je nagajivi šef medtem zapustil tovarno in postal zasebni podjetnik. Š. SOBOČAN ■ TURNIŠČE - Krajevna skupnost Turnišče čaka v prihodnje več nalog. Tako načrtujejo v Gomilici gradnjo ulične razsvetljave. urediti pa nameravajo tudi odtoke odpadnih in meteornih voda. V Turnišču bi radi čimprej končali gradnjo vaško-gasilskega doma. V vseh vaseh pa čutijo tudi potrebo po širitvi telefonskega omrežja. Tudi zato, ker se je povečalo Število obrtnikov. (J. Z.) ■ TROTKOVA - Ta vasica spada v krajevno skupnost Benedikt. Vasica je v zadnjem obdobju veliko pridobila, saj so asfaltirali kilometer dolgo cesto od Runekovega križa do Bračkove kapele. Vaščani, ki so bliže ceste, so primaknili po 50.000 tolatjev, oni, ki pa so malo vstran, pa so dali iz denarnice od 10.000 do 20.000 tolarjev. Na vodovodno omrežje pa se je priključilo 20 gospodinjstev. Posamezna so dala kar po 77.000 tolarjev za omrežje in povrh še po 20.000 tolarjev za priključek. Le koliko denarja bi morali dodati, ko ne bi nekaterih del opravili sami!? (L. Kr.) ■ APAČE - Na tukajšnji osnovni šoli posvečamo veliko skrb izobraževanju učiteljev. Pred kratkim je imel predavanje dipl, psiholog Nace Gerič pod naslovom Pasti in zadrege mladoletnika, nato pa smo se z njim še pogovarjali na to temo. Pred tem pa so učitelji z osnovnih šol Kapela in Radenci poslušali predavanji prof. Egidije Novljanove. Prvo je bilo pod naslovom Opazovanje učne ure nekoliko drugače, druga tema pa je bila pod naslovom Oblike in načini dela s starši. Takšnih izobraževalnih oblik si še želimo. (B. M.) ■ KOT - Četudi je to najmanjša vas, torej vasica, so krajani delavni. Nazadnje so obnovili vodovodno črpališče in vaško-gasiiski dom. Skozi vas so sicer uspeli modernizirati cesto, vendar imajo še veliko tako imenovanih poljskih poti, za katere pa storijo veliko že s tem, da jih utrjujejo z gramozom. Zdaj stoje pred dvema nalogama: položitev fine asfaltne prevleke in ureditev ulične razsvetljave. Ker obojega ne bodo zmogli hkrati, se bodo pač po temeljitem premisleku odločili, kaj bo na vrsti prej. (J. Ž.) ■ TIŠINA - Pred dvema letoma so prekrili streho tišinskega gradu, žal pa je pročelje ostalo še naprej zanemarjeno. Stavba je v neposredni bližini ceste, zato kazi tudi podobo parka, v katerem sicer stoji. Tudi svinjaki, ki jih imajo grajski stanovalci, niso ravno v čast ne njim ne Tišini. Vprašanje: kdo se bo podvizal in kdaj se bo stanje gradu in okolice spremenilo? Na bolje seveda! iz naših krajev Iz hišnega pripora v Nemčijo Vsem vam, ki v našem listu prebirate pisma bralcev, ime našega sogovornika ni tuje; že nekaj časa se občasno oglaša iz Nemčije, vsebina pisem pa je vselej aktualna. Pred 30 leti, ko je še živel doma (rodil seje v Veliki Polani), pa je še bolj pridno dopisoval v Vestnik. Leta 1956je zapisal o zdomstvu: »Lepo je Prekmutje in dobri so njegovi ljudje. Kar poglejte jih, kako se mučijo, kako upomi in vztrajni so; z neuničljivo vero v življenje. Ste mogoče opazili, kako težko se poslavljajo od doma, kako žalostno se jim pri odhodu obračajo oči nazaj k skromni cimprani hiši, skriti nekje med jelšami in košatimi jablanami...« Tudi sam med zdomce V tistem času Ivan Kramar niti slutil ni. da bo tudi on moral »spakirati« kovček in oditi na delo v tujino, čeprav je bil uslužbenec. O tem mi je povedal: »Pred odhodom v Nemčijo (21. novembra 1962. leta) sem bil Šef občinskega odseka za zdravstvo in socialno varstvo, bil sem tudi matičar in še marsi-kak drug poklic v državni upravi sem opravljal. Bil sem tudi sindikalni delavec. Poznal sem naše ljudi in vsakega prestopnika nisem imel za zločinca. Tudi zastopal sem jih pred »zakonom« in imel tudi uspeh. Toda delati z ljudmi tedanjega strokovnea nivoja je bila prava katastrofa. Le redki so bili izjeme. Zaradi tega se še sedaj čudim, da naš tedanji zunanji minister ni razumel, kaj je pluralizem.« »Zakaj pa ste odšli v tujino, ko pa ste najbrž slutili, da tam ne boste delali v pisarni?« » V Nemčijo sem moral oditi, kajti doma sem ostal naenkrat ,persona, non grata'. Doma sem bil v hišnem priporu. Za meril sem se ljudem, ki so predstavljali partijo brez ljudstva. Moja edina napaka je bila, da sem globoko verjel v socialistično demokracijo brez intrig. Prav zaradi tega sem se postavil na pot ljudem, ki so silili v ospredje. Če bi hote! opisati vse, kar se je dogajalo, bt bilo tega za zajetno knjigo. Moja »linija« je bila nasprotna tedanji »zveličavni« liniji. To pa je postalo za moje življenje usodno.« Ževanjem. Ponemčil pa se nisem, saj bi bil potem že nemški državljan. Ves čas sem spremljal vsa dogajanja v prejšnji Jugoslaviji. Veselil sem se uspehov domačega političnega in gospodarskega življenja in trpel zaradi razočaranj, ki so bila čedalje pogostejša.« »Ste zato, ker je šla Jugoslavija narazen. razočarani? Imam občutek, da ste. Tako ste 22. avgusta 1991 v pismih bralcev v Vestniku zapisati: Ne trgajte nam domovine! Mislili ste na Jugoslavijo.« »Jugoslavija kot samostojna in enotna država je postala - gledano tudi od zunaj - napoti in neprimerna. To me je bolelo. Tudi množica drugih je enakega mnenja. Nismo zaman Zanosno peli: Jugoslavija, Jugoslavija. .. Prav zaradi tega, ker sem v tujini spoznaval občutja naših ljudi, sem v vaš list zapisal: Ne trgajte nam domovine! To je zločin, ki ga prej ali slej kaznuje zgodovina. Ob stikih s tujci iz drugih dežel sem zaznal, da Jugoslavija kot celota uživa ugled v tujini, da je njena multikultura cenjena in spoštovana in je celo za zgled v svetu. Jugoslavije niti niso več primerjali z vzhodnimi diktaturami. In ravno zaradi tega sem videl, da se bo razbijanje te celote maščevalo in zahtevalo ogromne žrtve. Materialne dobrine se sicer dajo nadomestiti, ljudska življenja pa ne. Neznosno je trpljenje ranjencev in invalidov, pa tudi otroci, ki so preživeli te fizične in psihične strahote, si dolgo ne bodo opomogli.« nem mestu in v sosedstvu. Samostojnost Slovenije pa sem moral pozdraviti, saj jo je neposredno izglasovalo ljudstvo. Najbrž se boste strinjali z menoj, da je 70 let skupnega življenja v eni državi pustilo posledice v populaciji, zato bi se morali toliko bolj potruditi, da bi določena vprašanja rešili po mirni poti, brez bolečin, kot so to v Češko-Slovaški.« »Nemci so nas politično in moralno podpirali pri naših prizadevanjih za samostojno Ivan Kramar, naš nekdanji dopisnik, ki pa se tudi zdaj, ko je v Nemčiji in od tam opazuje življenje pri nas, cesto usede za pisalni stroj in kaj napiše za Vestnik. & »Ponemčil se nisem« »Imam občutek, da se niste, čeprav ste v tujini že 30 let. Še vedno spretno sučete pero.* »Moj , duševni oče' je bil sovaščan Miško Kranjec. Tudi njegova mati. Kranjčeva knjižnica je bila moj učni prostor. Toliko njegovega je v meni, da se tega res ni mogočle znebiti. Ne morem tudi mimo njegove zidanice v Lendavskih goricah, seveda ko pridem domov. Ve-liko sem pridobil s samoizobra- Za samostojno Slovenijo Na podlagi tega, kar je doslej povedal Ivan Kramar, ima morda bralec občutek, da je »agent bivše Jugoslavije«. V pogovoru je še posebej poudaril, da je velik simpatizer samostojnosti Slovenije, le da način, kako je prišlo do »razdružitve« (vojne grozote), ni dostojen. »Razumeti morate, da smo vse do tega časa živeli složno - z ramo ob rami - na delov- Slovenijo. Večkrat slišimo, da v svetu ne ločijo med Slovenijo in Slavonijo in menijo, da je pri nas še vojna.« »Nemci že dolgo ločijo Slovenijo in Slavonijo Za to je zaslužen ansambel Slavka Av-senika. O strankarskem boju, ki se je razvnel tudi v Sloveniji, pa tole: vprašanje je, kaj sle čutili ob tem: več demokracije ali - birokracije. Sam sem v Nemčiji več kot 17 let pripadnik nemške SPD. V njej nisem prav aktiven član. Vseeno pa vam lahko odkrito povem, da večina njenega članstva obsoja tako nekulturen način razbitja suverene države v središču Evrope.« Nacionalizem iz Jugoslavije? »Nemčija je svojčas odprla vrata ne le za ekonomske, ampak tudi politične emigrante Zdaj jih je že nekoliko priprla V zadnjem času oživlja nacionalizem, zlasti na območju nekdanje NDR. Kako se postite tujci?« »Dogodki v nekdanji Jugoslaviji so na splošno poŽivt" nemški nacionalizem NactoMj ližem v sedanjem času je MF večji strup človeštva, ogabni ki prehaja v fašizem.« Ivan Kramar je na spkdM kritičen, tudi do Cerkve kd ustanove, še zlasti do njerteg-ravnanja med drugo svetovM vojno m Še veliko časa pra njo. »Mar niste preveč kriticn-kajti Cerkev priznava svoj zmote in je nedavno rehabti^ rala znanega znanstvenika, je svoj čas učil »krivo vero«-* »Priznam, da je moje sta*" do katoliške cerkve kritja Menda nisem sam takega t^ nja. Katoliška cerkev po sto jih priznava svoj strašen g1' _ (saj kaj takega ne smemo za napako), ki ga je sveta in* zicija storila nad ljudmi, kt | jih pravzaprav sedaj mat priznali za svetnike. Le ko »coprnic« je moralo grmadah, obsojali so znan* L nike, kol je bit na primer lej, ki je zagovarjal Kopem^' nauk. Grehov ne delajo 1 niki, oni si delajo iluzija o dela cerkev.« r ( Tako moj sogovornik J Kramar, ki je po daljšem ' znova obiskal svojo domow!’’ iz katere je moral oditi- CeP^, bo bralec morda slutil, da ! _ vedno »jugoslovansko« jen Slovence, pa sem s’ j0 ustvaril drugačen vtis: le n mu je, da je razdružitev (in še terja) človeške . - življenja kot največjo v-noto. Zgodovina nas žal u* > , je tak boj čestokrat n6'20^^’ za dosego »druge« v red n, samostojnega gospodarjenj življenja na svoji zemlji- Pogovarjaj ŠTEFAN SOBO^^ 9 e in kt; ti 7 't' ■< ■*1 f Urejanje območja Male Nedelje I z i t । । Kdaj obojestranska kolesarska steza do Cemelavec? Kolesarska steza iz Čemelavec proti Murski Soboti že nekaj časa buri duhove. Mnogi namreč menijo, da je treba proučiti varnost kolesarjev in pešcev, ki se vsak dan vozijo v občinsko središče. Javno vprašanje je zato naslovljeno tudi na svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Komisija za tehnično ureditev prometa pri omenjenem svetu je obravnavala tudi ta predlog in se z njim v celoti strinja. Povejmo, da projekt predvideva dvostransko kolesarsko stezo od križišča z Avnojsko cesto v Černelavcih do križišča ulice Štefana Kovača s Kocljevo ulico v Murski Soboti. Zaradi pomanjkanja denarja gradijo kolesarsko stezo postopoma. V prvi etapi so že zgradili enostransko kolesarsko stezo. Sicer pa je po mnenju komisije za tehnično ureditev prometa sedanje stanje na tem odseku ceste nevarnejše, kot če steze sploh ne bi bilo. Člani komisije namreč že dlje časa dajejo podporo projektu steze, ki naj bi bila obojestranska, pa tudi graditvi mostu čez kanal. Vse to pa zaenkrat ne pomaga kaj dosti, saj je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu le posvetovalni organ, ki lahko samo predlaga in svetuje, saj nima denarja. Zato je treba odgovor zahtevati od tistih, ki imajo denar. Od njih je namreč odvisno, kako hitro bo možno uresničiti to in podobne naložbe, ki so velikega pomena za večjo varnost udeležencev v cestnem prometu. MILAN JERŠE t w Dolgoročni načrt Republike Slovenije za obdobje do R opredeljuje pospeševanje skladnega regionalnega razvoj8 K od temeljnih razvojnih usmeritev. Pri tem namenja P''^nirj pozornost demografsko ogroženim oziroma manj razvitim ^piji nim in hribovitim območjem, da bi zmanjšali razlike v ^r razvitosti med posameznimi predeli v državi. Med det«0# ogrožena območja sodijo tudi Slovenske gorice, ki se ra-v občinah Ljutomer, Lenart, Pesnica, Gornja Radgona >*• t J Pfj- „ned8,, Poslovna borza - 12.00 Poročila e Riff-Raff. angleški film - 16 20 •Lu>Oudarska oddaja - 17.00 Dnevnik b^MjlOTok tok - 19 10 Risanka - 19 30 rDfi^ik 2 - 20.00 Forum - 20 30 Uspeh Ji.«1« • nadaljevanka - 21.15 Bagdad nanizanka 21.50 Dnevnik 4 20 Sova- Sam Sobota, ang! nani- Nepoboljšljiva optimista, irski film X W ^VSova - 18 00 Studio Maribor - 19 00 blues- 19 30 Dnevmk RAJ - 20 00 M J igra - 20.30 Gozdarska hiša Fal * ^k^naftr. nemška nadaljevanka - 20 55 Ve- čtr^^ost - 21.10 Studio Gty - 23 15 j Korkestra Slovenske filharmonije HTV 1 I "s*)^Qubro jutro - 10 00 Poročila - 10 05 SclsH program - 12.00 Poročila - 12.05 Svet se vni - 13.30 Mikser M - 14 00 Poročila - 14 1)5 Slika na sliko - 14 50 Wynne in Penkt>wsky. serijski film - 16 00 Poročila - 16.05 Nemščina - 16 35 Beverly Hills - 17 30 Hrvaška država m ljudje - 18.00 Poročila - 18 05 Alpe-Donava-Jadran - 18 35 Santa Barbara - 19-30 Dnevnik l - 20.35 Muulin Rouge ameriški film - 22.35 Dnevnik 2 - 23 00 Slika na shku - 23 50 Poročila i 1 TV AVSTRIJA 1 7 50 Radovedni TaČek - 8 15 Lunček. kuhaj' -9.15 Klub Klobuk - 11 10 Zgodbe iz Školjke - 12 00 Poročila - 13 45 VeČemi gost - 14.35 Tednik - 15.25 Ostržkove prigode 16 25 Marijana nsanka - 17.00 Dnevnik 1 - 17 10 Cii ve James kol avtomobilski dirkač - 18 00 Prisluhnimo tišini - 18 30 Kuharski nasveti Paula Bocuseja - 19.00 Risanka - 19.15 Žrebanje 3 X 3 19 30 Dnevnik 2 - 20 00 Utrip -2V.30 Knžkraž 21 35 Hilton Bangkok, avstral nadaljevanka - 22 15 Dnevnik 3 - 22.50 Sova Popolna tujca, amer nanizanka; Želite milord0 angl nanizanka: Obsedenost, ameriški film 9 45 Živ žav - 10 35 Folklorna skupina Emona - 11 05 Sprehodi po stari Ljubljani - 11 30 Obzorja duha - 12 00 Poročila - 12.05 Kmetijska oddaja 12.35 Vide-omeh - 13 05 Begunci - 13 20 Slovenci v zamejstvu - 15 35 Življenje Klima Sam-gina - 17 00 Dnevnik 1 - 17.10 Smrtonosna magija, amenški film - 19 20 Slo- venski loto -Zrcalo tedna 19 30 Dnevnik 2 - 20.00 - 20.30 Zdravo - 21.35 O praznikih Božič - 21.50 Življenjske preizkušnje - 22 40 Dnevnik 3 - 23 25 Sova Družina Adams, amer nanizanka: Želite. mi lord*. angl, nanizanka 9 35 Lutkovna ignca - 10.10 Uspeh, nemška nadaljevanka - 10.55 Mernik Forum. Utrip - 12.00 Poročila - 16 20 Dober dan. Koroška - 17 00 Dnevnik 1 - 17.10 Otroški program - 18.20 Obzorja duha - 18 50 Moja knjiga o džungli - 19.30 Dnevnik 2 - 20.05 - Žarišče - 20.35 Dosje - 21.20 Herakleja v drugo, drama MTV - 22 45 Dnevnik 3 - 23.20 Sova. Korak za korakom. amer, nanizanka; Želite, milord?. angl nanizanka, Znaki zodiaka, nemška nanizanka Drugi program 10 45 luk luk - 12.30 Sova - 13.55 Munc-hen: Tenis, prenos - 17 45 Poglej m zadeni - 18.00 izbor miss sveta, prenos iz Bocvane - 20.15 Feliks 92. prenos iz Berlina - 22 15 Tračarije - 23 15 Posnetek icmsa Drugi program 11 00 Sova - 12 25 Športna nedelja - 19.30 Dnevnik - 20 00 Videogodba - 20 35 Po puščavskem viharju, angl oddaja - 21 25 Leninov vlak, nadaljevanka - 22 25 Mah koncert - 22.20 športni pregled Drugi program 16.10 Sova - 17 30 Športni pregled - 18 00 Studio Ljubljana - 19 00 Videošpon - 19 30 Dnevmk RA1 - 20.00 16 črk. TV 1 igra - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau 21.00 Gospodarska oddaja - 21 30 Sedma steza, športna oddaja - 22.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah - 22.40 Diva, francoski film HTV 1 HTV 1 HTV 1 9 00 Dobro juito - 10.3G Oddaja za mlade - 11 30 Hrvaške zgodbe in novele - 12.00 Poročila - 12.05 Moč m slava - 12.35 Halo, halo - 13 15 Slika na sliko - 14 00 Poročila - 14.35 Šaljivi hišni video - 15 15 Beverlv Hills - 16 00 Poročila - 16 10 Blufonci. risana serija - 16.35 Alpe-Do-nava-Jadran - 17 30 Televizija o televiziji - 18.00 Poročila - 18 05 TV-razstava - 18 20 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik 1 - 20.05 Zagreb Pest 92. prenos - 22 35 Dnevnik 2 - 23 00 Slika na sliko - 23 50 Poročila 8 30 Poročila - 8.45 Slika na sliko - 9.30 Huckleberry Finn in prijatelji - 10.00 Poročila - 10 05 Hišni ljubljenci - 10 30 Ne deljski živec - 11 30 Narodna glasba - 12 00 Poročila - 12 05 Kmetijska oddaja - 13.30 Komedije Charlieja Chaplina - 15 00 Opera Box - 15 30 Poročila - 15 35 Družinski zabavnik - 17.15 Borci, ameriški film 18 45 Risanke - 19.30 Dnevnik 1 - 20 05 Michelangelova pomlad - 20.55 Sedma noč - 22 40 Dnevnik 2 - 23 05 Slika na sliko - 23 55 Poročila 7 00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10 05 Šolski program - 12.00 Poročila - 12.05 Svet se vrti - 14.00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14 50 Zlata leta, serijski film - 16.00 Poročila - 16 05 Učimo se o Hrvaški - 16.35 Huckleherry Finn in pnjatelji - 17.30 Hrvaška država in ljudje - 18 (10 Poročila - 18 05 Besede, besede - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik l - 20 M S8 II. 136,00 _ _1*P PRAŠIČI do 150 kg 150,00 nad 150 kg 145,00 Salon cvetja f^lPOT kristal, porcelan... vlrV I Grajska 4a, MURSKA SOBOTA, tel.: 22193 120 let tradicije /O Pomurska banka c*d • Novo - BIOPOSODA EMO Kuhajmo v posodi EMOTON, brez maščobe in vode • Velik izbor PORCELANA IZ UVOZA in jedilnega pribora SOLLIN-GEN • ROGAŠKI KRISTAL Vse to vam aranžiramo po najnovejših modnih tokovih. • Kot vedno, smo dobro založeni z LONČNICAMI IN SVEŽIM CVETJEM IZ UVOZA. Izdelujemo darilne Šopke za vsako priložnost, poročne šopke, cvetlične aranžmaje za razne priložnosti, vence ter BOŽIČNE IN NOVOLETNE ARANŽMAJE. • Izkoristite božično-novoletni popust! Možnost nakupa na več čekov! • Smo najbolje založeni. Pridite in se prepričajte o kakovosti in nizkih cenah! Za nakupe od 6. do 24. decembra čakajo srečneže BOŽIČNO-NOVOLETNE NAGRADE! Želimo vam vesele božične praznike in uspešno novo leto 1993! 1 Vaša domača ban^ Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 8, decembra 1992 od 11-00 ™ Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 8. decembra 1992 od 00.00 da0e Držav« Enota Banka Slovenije Nakup Prod^ Avstrija 100 862,4211 858,00 H85> Francija 11X1 1,783,6396 1.745,00 ijuMJJL Nemčija 100 6,067,8332 6,120,00 6.26»^ Italija 100 6,9113 6,45 7,0$ Švica 100 6.777,7697 6.750,00 7.000, ZDA 1 95,9992 93,90 99> Z BANČNO KARTICO DO GOTOVI!^ (24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih) )ltp Samo LB - Pomurska banka d.d., vam omogoča, da lahko L nete gotovino ob kateremkoli času! BANKOMAT . i na sedežih poslovnih enot v Murski Soboti. G. Radgoni. in Ljutomeru in številnih krajih po Sloveniji Lastniki tekočih računov! Za dvig gotovine iz bankomata P°' -,ii je te poleg bančne kartice še tajno osebno .številko, ki jo v svoji enoti LB - Pomurske banke, d.d. J SONCE IN SNEG NA JUGU AVSTRIJE: Zimsko veselje za vso družino po res ugodnih cenah! Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota. Odgovorni urednik Janez Votek. Sedem sanjskih smučišč ob avtocesti Celovec-Gradec obljublja smučarsko veselje tako začetnikom kot tudi dobrim smučarjem. Do smučišč se pripeljemo brez težav in hitro preko vseh prelazov in po vseh cestah - preko Ljubelja, Lavamiinda ali Šentilja. Prijatelje belega športa pričakuje paleta možnosti, ki jih je vredno videti. Smučišča med 900 in 2050 m nadmorske višine ponujajo - gostom 43 vlečnic, 80 km prog vseh težavnostnih stopenj, več kot 150km urejenih tekaških prog, 4 nočna smučišča, proge za sankanje, drsališča itd. Snežni topovi omogočajo neskaljeno smučarsko veselje tudi ob pomanjkanju snega. UFI NEBEN E z dobro pripravljenimi položnimi pobočji nudijo idealne pogoje obiskovalcem, ki še niso vešči deskanja na snegu. Razen tega se tisti, ki se ne želijo smučati, lahko sankajo na odlično pripravljeni progi. Ljubitelji globokega snega in grbinastih prog radi prihajajo v SALZSTIEGEL, da bi na nesteptanih progah začrtali prve sledi. Lavamund »Dravograd Ho I fsbe SicheIdorf Murska Sobota Maribor RE!CHENFELS KL1PPI IZ TORI VREIC-HENFELSU pa odlično skrbijo za otroke. Na pravljični jasi in v smučarskem otroškem vrtcu poskrbijo izurjeni učitelji, da dobijo otroci veselje do smučanja. KLIPPITZ-TORL je vesel gostov, ki imajo radi grbinaste in FIS proge. Seveda imajo tudi tu proge vseh težavnostnih stopenj. Ugodne cene za družine! Na vseh smučiščih so zares ugodne cene za družine. Popusti za otroke in skupine so samoumevni. Za smučarje, ki imajo malo Časa, so na razpolago karte za uro po želji. Poldnevne karte za otroke stanejo 115,- ATS, celodnevne pa 145.-Odrasli plačajo 155,- oz. 200,- ATS. Dodatne informacije: Turistična zveza Lavanttal Tel. 9943 4352 28 78 A-9400 Wolfsberg Bayerhofenstr. 172 Na HEBALMU npr. lahko smučarji in deskalci na snegu (snowboard) uživajo v nočni smuki vse tja do 21. ure. Dobri deskalci se radi zapeljejo na HITSCHEGG, da bi Švigali po posebej pripravljenih grbinastih progah in skakalnicah. KORALPE so sploh ena od najbolj znanih smučišč na Koroškem. Priljubljene so zaradi slovesa smučišča z dobrimi progami, zahtevnimi smuki in prijetnimi gostišči. Spoštovani bralci, pred vami je turistična priloga tednika Vestnik, ki smo jo izdali z namenom, da vam olajšamo izbiro, kako in kje preživeti zimske počitnice. Za te mnogi pravijo, da so veliko prijetnejše, predvsem pa bolj sproščene in mirne kot tiste poletne. S sliko in besedo vas bomo popeljali na slovenska smučišča, na bližnja avstrijska, na slovensko obalo, kjer je zima prav tako privlačna in vznemirljiva kot poletje, ter v zdravilišča, k/er se zdravstvena oskrba tesno prepleta s pestro turistično ponudbo. Zanimivo in poučno branje bodo prav gotovo tudi nasveti o negi obraza in telesa pozimi, napotki za varno smučanje odraslih in otrok, za shranjevanje smučarske opreme in modo pozimi. Nekaj besed in misli namenjamo tudi strategiji slovenskega turizma in letu turizma, v katerega bomo stopili prihodnje leto, s ciljem, da se bodo turizem in njegove dopolnilne dejavnosti uspešno razvijale in da bo panoga pristala na tistem mestu, ki ji v gospodarstvu pripada. Nenazadnje zaradi ekonomskega pomena turizma, ki lahko učinkovito vpliva na razvoj narodnega gospodarstva, ter posredno na niz drugih gospodarskih dejavnosti. ZGODOVINSKI PREGLED SMUČANJA Smučanje |e danes najblj množična oblika zimske rekreacije. Tako ima na primer laponska več kot 12 milijonov smučarjev. Kljub tej množičnosti pa je smučanje takšno, kot ga poznamo danes, razmeroma mlado, saj segajo začetki alpskega smučanja v konec prejšnjega stoletja. Seveda pa ta ugotovitev ne velja za tisto vrsto smučanja, ki je imelo uporab-nosten značaj Ljudje so morali namreč v nordijskih deželah, Sibiriji, Kanadi m tudi v drugih deželah s podobnimi klimatskimi razmerami uporabljati v težavnih zimskih razmerah posebne pripomočke za potovanje Prvotno so v te namene uporabljali »krp-Ije« nato »dolge krplje« oziroma smučke. Najstarejši viri o smučanju V antični dobi so uporabljali smučke iz enega kosa lesa. Najstarejši primerek v obliki kosa borove deske, ki meri v dolžino 110, v širino pa 20cm. so arheologi izkopali I. 1921 v močvirju Hetting na Švedskem. Podrobna analiza je pokazala da je bila ta smučka izdelana pred 4500 leti Tudi iz jamskih risb lahko ugotovimo, da je sodobnik starogrške civilizacije že poznal primitivno obliko smuči. Stare smuči so se razlikovale tako po obliki kot dolžini m načinu izdelave; mnoge so bile prevlečene tudi z živalsko kožo ali umetelno izrezljane še posebno zanimive so bile smučke, pri katerih je bila ena dolga tudi do 2,7 metra, druga, s katero se je smučar poganjal - odrival, pa precej krajša m podložena s krznom. Ta vrsta smuči se je v nordijskih deželah uporabljala vse do 13. stoletja. Prve zapiske o smučeh zasledimo že v kronikah starih Grkov in Rimljanov. Tako je Herodot že pisal o lesenih čevljih«, ki so jih uporabljala nekatera maloazijska plemena, ko so potovala po snegu Plinij starejši je pisal o Hipodih, t.j. ljudeh s konjskimi nogami Novejša dogajanja so pokazala da je rimski zgodovinar pri tem mislil na Fince in Laponce ki so hodili na smučeh, obloženih s kožuhovino. Tudi Prokopij iz Cezareje in menih Giordano sta v 6 stoletju pisala o nordijskih plemenih, ki hodijo po deskah Podobno je zapisal že v 8. stoletju tudi P. Giaconno v knjigi Zgodovina Longobardov. Zgodovina srednjega veka nas uči da so nordijski vitezi uvedli smučanje v svoj viteški program že leta 1100. Med pomembne zgodovinske prispevke štejemo tudi zapiske Švedskega Škota Magnusa Le-ta je v knjigi Zgodovina skandinavskih narodov opisal takšno smučanje kakršno je videl na svoje oči. saj je živel v krajih, kjer so stoletja uporabljali smuči. Prvi zapis o smučarjih vojakih je iz leta 1200 in opisuje bitko za Oslo Tudi ruski car Ivan Grozni je v bojih s Turki uporabljal vojaške oddelke na smučeh. Za podatke o smučanju v srednjeveški Rusiji je poskrbel naš rojak iz Vipave plemič Herbestein, ki je bil avstrijski poslanik v tedanji Rusiji. Tudi Gustav 11.. eden od naslednikov Gustava Vase, je del svojih enot opremil s smučmi, ko se je leta 1620 bojeval s Poljaki. Med tridesetletno vojno so bile v majhni avstrijski grofiji Carnoroliji tudi enote tega švedskega kralja. Ko so leta 1648 odšli je za njimi ostalo nekaj parov smuči. Ze konec 17 stoletja so v tej grofiji obstajala posebna navodila za izdelavo in uporabo snežnih desk Na nadaljnji razvoj smučanja je imela izjemen vpliv norveško-švedska vojna v začetku 18 stoletja. V tej vojni je zelo uspešno sodelovala posebna enota dva tisoč norveških vojakov na smučeh. Veliko fantov iz te enote je bilo doma iz doline Telemark. Po vrnitvi domov so še naprej gojili smučanje ter ga tako širili med prebivalci te doline Največ navdušencev so seveda našli med mladino. In ko so se nekateri fantje iz te doline vpisali na univerzo v Oslu, so s seboj prinesli tudi smuči Kmalu se je smučarsko navdušenje oprijelo tudi drugih študentov. pa tudi meščanov Osla. Zato se je temu primerno začela širiti tudi izdelava in prodaja smučarskih potrebščin Trgovci so prisluhnili potrebam časa in na mnogih ulicah Osla so se kaj hitro pojavile stojnice s smučarsko opremo. Iz Osla se je že do sredine 19 stoletja razširilo smučanje nad vso Norveško Od smučanja za zabavo do tekmovanja seveda ni dolga pot. Tako so že leta 1843 izvedli v mestu Tromsoju, na severu Norveške, prvo smučarsko tekmovanje na svetu. Na pet kilometrov dolgi progi je zmagal neki Laponec, ki je pretekel progo v 29 minutah. V tem času so smučke med prtljago norveških izseljencev prešle Atlantski ocen in leta I8b7 so v Ameriki ustanovili tudi prvo smučarsko društvo Na razmah smučanja v srednji Evropi je še posebno močno vplivala polarna ekspedicija Fridtjota Nansena v letu 1888 Novinarska poročila o tej ekspediciji in knjiga, ki jo je napisal Nansen. so Še f>osebe| poudarjale vlogo smuči pri tej odpravi. Posledica tega je bila, da se je močno povečalo zanimanje za takratni način smučanja Med planinci je bil najzaslužnejši za Širjenje smučarske kulture dr Paulke. Nordijske smuči je dobri že leta 1883. Kot ugleden alpinističen delavec je veliko pripomogel k širjenju uporabe smuči v Schvvarzvvaldu v Nemčiji m Bernskih Alpah v Švici. Njegovo delovanje pri širjenju smučanja v srednji Evropi pomeni temelj za razvoj modernega smučanja, čeprav sam nima neposrednih zaslug pri razvoju tipične alpske smučarske tehnike. (Rajtmajer. Gartner) Alpsko smučanje PRIHODNJE LETO - LETO TURIZMA Slovenija ima vse možnosti, da postane razvila turistična dežela To je osnovni cilj, ki mu je dolgoročno podrejena nedavno spre।era strategija razvoja turizma v Sloveniji, ki je nastala po sodobnih računalniških metodah s sodelovanjem priznanih strokovnjakov in poznavalcev turizma v razvoj no-izobraževal nem centru SRC Grimšče pri Bledu kratkoročno pa številne aktivnosti za leto turizma 93/94. Osnovni cilji, ki jih želimo doseči v letu turizma, so naslednji razvoj Slovenije kot turistične dežele ohranitev ekološko čiste dežele seznanianje javnosti o pomenu turizma, povečanje deviznega priliva, povezovanje turizma z drugimi dejavnostmi . Osnovni pogoj, da bo prihodnje leto res leto turizma, je razvijanje kakovostnega turizma, kar pomeni, da je potrebno panogo razvijati v smeri ekonomsko uspešne dejavnosti, prizanesljive do naravnega okolja in prebivalstva. Ponudbo bo potrebno prilagoditi različnim strukturam gostom s ciljem zapolnitve turističnih zmogljivosti v predse zoni in po njej. Zgraditi bomo morali optimalno strukturo prenočitvenih zmogljivosti m gostinsko ponudbo prilagoditi svetovnim trendom. Topomeni, da bomo v klasične jedilnike vnesli bio prehrano, vegetarijanske obroke domačo kuhinjo ter ponudbo kakovostnih slovenskih vin. Svoj projekt razvoja bi moral dobiti mladinski turizem, urediti bo potrebno zabavišča in igrišča za otroke ter kjer je le mogoče vojašnice preurediti v turistične objekle Na področju infrastrukture, ki je velik omejitveni dejavnik za večji in hitrejši razvoj turizma, bo potrebno urediti ceste izboljšati železniški m avtobusni promet, urediti in posodobiti telefonijo, neprometne oznake za turistična obeležja, vodnike turističnih poli in znamenitosti specializirati ponudbo trgovin itd. Ker smo turizem ljudje bo potrebno nadaljevati s sistemaličmm osveščanjem Slovencev za za veda me lastne kulturne identitete m vzpodbujati pripravljenost ljudi za ureditev svojega in turističnega okolja. Aktivnosti, ki se bodo začele izvajati v prihodnjem letu, je veliko. Konkretne akcije posameznih nosilcev bodo vsebovane v programu, ki ga pripravlja Turistična zveza Slovenije Slovenski rurislicni strokovnjaki sporočalo; - Turizem je tudi moja priložnost - Slovenija - dežela neodkritih zakladov - Živite s turizmom - živeli bosle bolje - Sprejmi gosta, kot želiš biti sprejel sam - Slovenija - dežela, kjer zaupamo naravi - Turizem smo ljudje - To deželo imam rada - S turizmom v Evropo in pnhodnosl — Smo za kvaliteto življenja ČLOVEK - SMUČI ČEVELJ - VEZI Smučanje pomeni skupno delovanje smučarja z vso opremo. Pri tem je treba upoštevati dve dejstvi: 1 .) pri smučanju gre za gibanje človeka, ne pa za vodenje vozila, ki ga upravlja človek. Z vidika opreme bi bilo veliko lažje narediti takšno vozilo, saj ne bi bilo treba upoštevati posebnosti ljudi, ki bi to vozilo uporabljali. 2 .) deli smučarjeve opreme delujejo skupno m omogočajo smučarju gibanje. To skusno delovanje velja za izpolnjevanje vseh funkcij pri smučanju, od vodenja smuči v zavoj do varovanja podkolenice pred premočnim nagibom naprej. Za boljše razumevanje: da bo lahko smučar pravilno postavil smuči na robnike, je odvisno predvsem od njihove pravilne geometrične konstrukcije, prožnosti in vrhnje obdelave in v znatno manjši meri od višjih, trših čevljev in njihovem nagibu ali od boljših lastnosti vezi. Delovanje sil na pod kole n ico v trenutku sprostitve petne vezi ni odvisno le od nastavljene vrednosti petne avtomatike, temveč v veliki meri tudi od višine in trdote zgornjega dela čevlja ter od oblike podplata in drsne ploščice pod podplatom. Pri izbiri opreme je treba upoštevati nasprotno delovanje sestavnih delov smučarske opreme, kar otežuje smučarju izbiro. Skupek zahtev glede izbire smučarjeve opreme je plod ra- ziskovalnega dela zadnjih desetih let. Enovitost v delovanju smučka - čevelj - vezi mora ustrezati zahtevam z dveh področij: - omogočiti moramo optimalen potek gibanja; - pri padcu mora zmanjšati možnost značilnih smučarskih poškodb in morebitnih drugih posledic, (Primer za prvo: varnostne vezi. Primer za drugo: lovilne naprave; varovalna vloga dobrega smučarskega čevlja.) Vedeti je treba tole: dobra rešitev zahtev po varnosti v smučanju zmanjšuje možnost padcev in verjetnost kakršnihkoli poškodb, tako da vsaka izboljšava povečuje varnost pri smučanju. V znamenju omenjenih dveh zahtev naj bi se razvijali sestavni deli smučarske opreme smuči - čevlji - vezi. Pri tem ni mišljena kakovost izdelave. Ta za kupca pomembna lastnost nima neposrednega vpliva na omenjeni zahtevi. (Smučanje - ene. priročnik) Nakup TYROLIA vezi možen v vseh trgovinah s športno opremo 580 DD Med športnimi vsestranskimi smučarji velja ta vez za vrhunsko. POWER TOTAL DIAGO- NALNI sistem zagotavlja stalno učinkovitost, zane sljivo delovanje in popolno udobje, k temu dodajmo še modni dizajn — to so argumenti, ki prepričajo športne smučarje. Nastavitveno območje po DIN: 4—10. TITAN A kamnik i stran 26 vestnikova priloga, 10. decembra 19^2 ZIMA IN POČITNICE MALCE DRUGAČE Z NARAVO DO ZDRAVJA VABIMO VAS V ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Narava deli svoje darove lam, kjer je najlepša. Zato ni čudno, da je slikovito deželico na sončni Strani Alp tako radodarno obdarila. šestnajst slovenskih naravnih zdravilišč izkorišča njene darove. Nesebično jih s svojo pestro ponudbo podarja najprej bolnim, da ozdravijo in zdravim, da okrepijo telo in duha Visoke delovne zahteve, naglica in stresne situacije so žalostni spremljevalci našega vsakdana. Pozabljamo na telesno in duševno zdravje in iščemo pomoči največkrat takrat, ko je že prepozno. Slovenska naravna zdravilišča so zrasla v pokrajini, kjer življenjska moč žubori iz zdravilnih vrelcev, kjer ni industrije in mestnega hrupa, v pokrajini. ki je ohranila nedolžnost ter naravnost. V publikaciji »Z naravo do zdravja« so se slovenska zdravilišča predstavila takole: Razvoj in uveljavitev slovenskih zdravilišč je omogočilo bogastvo neokrnjenih naravnih danosti naše dežele. V prvi vrsti so to seveda termalna voda različnih lastnosti in toplote (od 32 do 73 stopinj), mineralna voda, organski in anorganski peloldi ter morska. panonska ali predalpska srednjegorska mikroklima. Blagodejne vplive naravnih zdravilnih faktorjev dopolnjujejo najrazličnejše strokovnoizpopolnjene in nadzorovane vrste terapije v sodobno opremljenih zdraviliških objektih Zaradi sodobnega načina življenja, ki s sabo prinaša mnoge prej neznane tegobe, so slovenska zdravilišča ob souporabi naravnih zdravilnih sredstev razvila številne nove metode zdravljenja in nove programe za preprečevanje bolezni, kr v celoti upoštevajo dognanja sodobne medicinske znanosti na posameznem indrka-cijskem področju Ohranila so /l^ ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TO PUCE Naberite si moči pred prihajajočo zimo. Pripravili smo vam različne pakete: - kopan j e v bazen i h s termo-m i nera I no vodo, vsa k petek in soboto kopanje v bazenih hotela AJDA do 23. ure; - sauna, aerobika... - TAVERNA hotela AJDA vsak dan razen ponedeljka in torka igra ansambel PREKMURJE do 0). ure. Pri nas je tudi pozimi lepo, zato vam daleč od hrupa in vsakdanjega vrveža ponujamo sproščen oddih m prijetne počitnice. ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Kranjčeva 12 69221 Martjanci tel.: (069) 48210 fax: (069) 48607 poseben status v zdravstvenem sistemu Slovenije, tesno povezanost z zdravstveno stroko in specializacijo glede zdravilne lastnosti naravnih zdravilnih faktorjev. Poleg lega, da nudijo najboljšo zdravstveno oskrbo so naša zdravilišča tudi turistični centri in kot taka odlična izhodišča za spoznavanje Slovenije- V njih lahko prebivamo v hotelih različnih kategorij, si privoščimo družinski dopust v prijetnih počitniških naseljih ali bungalovih. Če pa si zaželimo še tesnejšega stika z naravo, so tukaj dobro urejeni avtokampi. V zdraviliščih in njihovi bližnji okolici lahko plavamo, tečemo se sprehajamo, vadimo na rekreacijskih orodjih m igriščih, igramo golf, tenis, kegljamo, jez- dimo, smučamo, se posvetimo kolesarjenju z gorskimi kolesi lovu, ribolovu in Še marsičemu. In ker razgibanemu in razigranemu telesu prija tudi razgibavanje duha, so dokaj družabne, kulturne in folklorne prireditve ter obilo možnosti za izlete. Razlogov za obisk slovenskih naravnih zdravilišč je zares obilo. Še poseben pomen jim daje (pregovorno) gostoljubje prijaznih gostiteljev, ki poskrbijo, da obiskovalci v kar v največji možni meri izkoristijo možnosti zdravilišč in dežele. Tudi zato se gostje vedno radi vračajo. Kol metulji, prevzeti od sladkega nektarja slovenskih naravnih zdravilnih izvirov in gostoljubne lepote dežele.« PRIPELJE SVET DO VAS 69000 Murska Sobota. Ktdnčeva 10, lelefon (069) 22-649. 22-606., telefaac (069) 22-718 Zima, zima bela, vrh gore sedela, pa lako je pela: Pridrle vsi, ki želite: * smučati v Kranjski Gori - na razpolago so vam izvrstni smučarski tereni, bogata paleta hotelov in apartmajev. Cene polpenziona že od 1.090,00 SIT na osebo/dan, * miren zimski oddih na Kopah - 7 dnevni paket, polpenzion v hotelu B-kategortje s smučarsko karto že za 292 DEM; * preživeti dolge zimske večere na Koroškem konectedenski paket že za S3 DEM na osebo; . . . _____ * obiskati in doživeti zimo v Kaninski vasi - izbirate lahko med apartmaji za 2, 4 ali 6 oseb ali pa se prepustite gostoljubju hotelov Alp in Kanin. Cene ugodne, * občutili zimsko veselje na Slovaškem. Pričakujejo vas smučarski ceniti v Visokih in Nizkih Tatrah in najugodnejše cene * preživeli najdaljšo noč v letu na ob zvoku violine m ritmu čardaša smučarskih pakotov; Madžarskem, silvestrovanje od 30. 12.-2. I. 93. Cena 331 DEM na osebo, . 4 silvestrovali in smučati v mirni vasici Kralova na SlovasKen od 26. (2.-2. 1. 1993. Cena 7-dnevnega silvesterskega paketa samo 286 DEM . t r 7 * preživeti novoletne praznike ob morju v Španiji. ' dnevnega izleta z avtobusnim prevozom le 350 DEM. . 28. I2 1992; _ „ ■* * silvestrovati v domačem kraju - GRAD MOKRICE kuje. Cena 4-dncvnega silvestrovanja le 329 DEM na ose , C IN TO ŠE NI VSE! TRADICIONALNA ŠOLA SMUČANJA Za osnovnošolce na ^POHORJU od 23. 1. do 30. 1. 1993. Cena samo 250 DEM ZIMSKE POČITNICE ZA SREDNJEŠOLCE V VISOKIH ; TATRAH od 23. 1,-29, 1. 1993 cena /-dnevnega aranžmaja N znaša 303 DEM na osebo NA POHORJU od 23.1-29.1. 1993 pa samo 267 DEM na osebo HOTELZDUSdoo delfin IZOLA SLOVENIJA Ste se že odločili za zimski oddih? Vabimo vas, da ga preživite z nami v prijetnem okolju HOTELA DELFIN v Izoli. Imamo notranji bazen z morsko vodo 31 °C, zabavne večere s plesno glasbo, kozmetiko, masažo-pedikuro, frizerski salon, foto atelje, dobra pizzerijo, možnost rekreacije in izletov v okolico ali dlje. Do 20, decembra nudimo še dodaten 10% POPUST, UPOKOJENCI in otroci pa imajo posebne cene. Za vse dodatne informacije ali rezervacije smo vam na razpolago: tel.: (066) 63 552 ali 63554; fax (066) 63411, JESEN IN ZIMA NA MORJU Zdaj, ko je glavna sezona že zdavnaj za nami in mesta ob morju dobivajo svojo pravo podobo, se večkrat sprašujemo, kaj bi sploh lahko počeli na morju? Vendar tam je nešteto možnosti. Na primer že sam sprehod ob obali in mediteransko podnebje bosta vplivala na vaše boljše počutje. V večini hotelov so vam na voljo pokriti bazeni z ogrevano morsko vodo, v katerih se lahko naplavate do mile volje. Vse bolj pa se začne razvijati nova vrsta rekreacije ■ SMUČANJE NA VODI. Za Slovenijo razmeroma mlada športna zvrst, ki si brez prave tradicije Šele ulira pot. Ali se je lahko naučiti smučanja na vodi? Vsakdo, ki ima vsaj nekaj Čuta za ravnotežje in koordinacijo, je potencialni smučar na vodi. Vse skupaj je odvisno od posameznika - od njegovih gibalnih sposobnosti in časa, ki ga je namenil tej vrsti rekreacije. Ali se lahko sami naučimo smučati na vodi? Da. Le redki smučarji na vodi so obiskovali smučarske šole. Smučanja na vodi se verjetno najlažje sami naučimo izmed vseh dandanašnjih športov, ceio če imamo nekaj izkušenj iz smučanja na snegu. Ali so potrebne posebne sposobnosti za to smučanje? Prav nasprotno temu, kar mislijo nekateri ljudje. ki opazujejo smučarje na vodi, lahko trdimo, da za ta Šport popolnoma zadoščajo povprečne sposobnosti. Zato so ljudje še pri šestdesetih letih sposobni obvladati osnovno tehniko, da jim je mogoče prijetno smučati in varno vijugati čez valove. Ali je smučanje nevarno? To je eden od najvarnejših vodnih Športov. V primerjavi s smučanjem na snegu, kjer so resnejše poškodbe nekaj vsakdanjega, je smučanje na vodi veliko bolj varno. Začetki smučanja na vodi so povezani z nastankom smučanja na deski, v Ameriki sredi dvajsetih let. Smučanje z desko, katero je vlekel čoln je bilo zelo težko. Verjetno je tudi to privedlo Američana Freda Wallera na misel, da je desko razpolovil m začel smučati s polovico deske na vsaki nogi. Do smuči na vodi je bil nato le še korak. Waller je leta 1925 patentiral prve smuči in tako prišel v zgodovino kot pionir smučanja na vodi. Kot smo že prej napisali, da je smučanje na vodi varno, a to velja s pridržkom. Varno je le, če upoštevamo vse predvidene varnostne ukrepe, ki so jih izoblikovali udeleženci te zvrsti rekreacije na podlagi lastnih napak. Zato je dolžnost vseh, ki se ukvarjajo s smučanjem na vodi, da varnostne ukrepe dobro poznajo in jih vestno izpolnjujejo. Včasih se zdi, da so nekateri varnostni predpisi odveč. Toda izkušnje so pokazale da se zanemarjanje predpisov večkrat maščuje. Nekaj besed namenimo še opremi. Oprema za smučanje na vodi je pomemben pogoj za uspešnost pri začetnikih ali tistih, ki že obvladajo osnove smučanja. Na žalost je oprema za marsikateri žep predraga, posebej še v zdajšnjih časih, ko so osebni dohodki tako nizki. Zato je koristno, da se predvsem seznanimo z bistveno značilnostjo opreme. Smuči, kot pn smučanju na snegu tako tudi pri smučanju na vodi, delimo na njihovo uporabnost. Standardne smuči uporabljamo za rekreativno smučanje predvsem začetniki. Te smuči so precej neprožne, vendar dajejo občutek varnosti in so primerne za vožnjo po valovih. Smuči za slalom, skoke in figurativno smučanje so namenjene zahtevnejšim smučarjem m tekmovalcem. Če si že ne morete privoščili lastne opreme, si jo lahko sposodite v smučarskh centrih ob obali, ki jih |e vedno več m tako izkoristite dopust za nekaj novega... GLOBTUR »KAM« RADENCI TURISTIČNA AGENCIJA Za vas ob vsakem času rezerviramo, organziramo in posredujemo. Obiščite nas ali pokličite po telefonu 65-375 in se prepričajte, da smo kvalitetni in najcenejši. Turistična agencija GLOBTUR KAM RADENCI Lahko bi Vam prodali to, kar imamo. Pa smo se raje odločili za Vas poiskati to, kar želite. Oddih, počitnice, izlet... tokrat v znamenju zime. Tu smo zaradi Vas. Hvala za zaupanje. Hotelsko turistična 1 m p resa turithca podjetje d d . ... e d alberghiera S p a Simonov zaliv San Simon Urila. Morava Slovenija Lil HU Isaia, Via M. Mora 6a Slovema Tel D66,ifi2221. Aai. 066/62222. Tir 34106 simhot BOŽIČNE IN NOVOLETNE POČITNICE OB MORJU Privoščite si nekaj brezskrbnih in veselih dni na slovenski obali. Pripravili smo vam ugodne praznične pakete. Prestop iz starega v novo leto je pri nas najlepši. Pokličite nas na (066) 62-221 in ne bo vam žal! vestnikova priloga, 10. decembra 1992 stran 27 DRUŽINSKI KONECTEDENSK1 PAKET (02. 01.-22. 01. 1993) (06. 02.-17. 04. 1993) - 2 x polni penzion z namestitvijo v hotelu Planja, B-kat. - dobrodošlica - večerja ob svečah - neomejena uporaba hotel, bazena - turistična taksa - 2 dnevni smučarski vozovnici cena: 132 DEM doplačilo za 1/1: 25 DEM * otroci do 7. leta brezplačno! * otroci do 12. leta 75 DEM * otroci do 14. leta 91 DEM DRUŽINSKI PAKET, POČITNIŠKI PAKET, (02. 01.-22. 01.1993), (06. 02.-17. 04.1993) - 7 x polni penzion z namestitvijo v hotelu Planja, B-kat. - dobrodošlica - večerja ob svečah - neomejena uporaba hotel, bazena - izlet s kopanjem v Termah Zreče - turistična taksa cena: 234 DEM doplačilo za 1/1: 70 DEM * otroci do 7. leta brezplačno * otroci do 12 leta 117 DEM * otroci do 14. leta 11>4 DEM 5-dnevna smučarska vozovnica 77 DEM * otroci do 6. leta brezplačno * otroci do 14. leta 54 DEM v BISER ZA VSAK LETNI CAS PLANINE, SONCE, SNEG, VODA Smučarski center Weine-bene leži na nadmorski višini 1600-1800 metrov na koroško-štajerski meji. VVeinebene so idealne za alpsko smučanje, tek na smučeh in kot izletniška točka. Dostop do samega smučišča je brez težav, samo ura in pol vožnje od M. Sobote, oziroma 50 minut od Gradca in že ste na samem vrhu. Na voljo vam je več kol 1000 parkirnih prostorov. Klimatsko-turistični center Rogla vam nudi široko športno ponudbo: • prostrana smučišča na nadmorski višini od 1.050 m do !.517m, ki se razprostirajo na 100 hektarjih • dolžina smučarskih prog je 12.150 m • 12 vlečnic in dve sedežnici, katerih skupna dolžina je 10.200 m in kapacitete 12.500 smučarjev na uro • 20 km urejenih tekaških smučarskih prog • turni smuk Rogla-Skomarje--Ošlakova domačija tca. 12 km) 2.200 m1 velika športna dvorana Ponudbo pa dopolnjuje zdravilišče TERME ZREČE, ki je od Rogle oddaljeno le 17 lun. KAM? NA VVEINEBENE? SMO ŽE TAM! ALPSKO SMUČANJE - Vlečnice so bile zgrajene leta 1974, do danes pa je urejenih že 50 hektarjev smučarskih prog. - 5 vlečnic obratuje vsak dan od 9. do 16. ure. - 10 smučarskih prog vseh treh težavnostnih stopenj (lahka, srednje zahtevna in zahtevna) je primernih za vsakega smučarja. - Novo: vlečnica za vajo! - Trije moderni teptalni stroji stalno skrbijo za urejenost prog. - Reševalna služba - Informacije dobite na telefon: 9943 4352/71 200-2 TEK NA SMUČEH - Odlične dvojne tekaške proge nudijo ljubiteljem tega športa obilo užitka v čudovitih gorskih predelih VVeinebena. - Se posebej zanimivo: možnost izletov na Hebalm ali na Koralpe. SMUČARSKA SOLA - Za odrasle in otroke - Tečaji teka na smučeh ter deskanja na snegu SANKANJE - Primerna zabava za najmlajše in razvedrilo za odrasle IZPOSOJA IN POPRAVILO SMUČI POSEBNA PONUDBA: Za organizirane skupine (nad 10 ljudi) stane celodnevna karta za odrasle 140.- ATS za otroke 110 - ATS Celodnevne, tedenske in sezonske karte, kupljene na Golici (VVeinebene), veljajo za vsa smučišča na območju Siidautobahn. POČITNICE PLAVANJE SMUČANJE ZABAVA ODDIH SAVNA TEK NA SMUČEH MIR SKI PAKET TERME Topolšica, hotel VESNA in RTC GOLTE (1.410 m, 7500 smučarjev na uro) CENA: polni penzion v 1/2 sobi (kosilo na smučišču) in smučarska vozovnica za 7 dni - 415 DEM na osebo - otroci do 5 let - brezplačno - otroci do 12 let - 40% popusta TERME TOPOLŠICA 63326 Topolšica Telefon: (063) 892 120, 892 141 Telex: 36 606 Telefax: (063) 892 212 stran 28 vestnikova priloga, 10. decembra 19^ FANTASTIČNA SMUKA NA KRVAVCU ! Krvavec, ta prečudoviti svet na začetku Alp! Samo 30 minut iz Ljubljane, 20 minut iz Kranja, 15 minut z ljubljanskega letališča, le dobra ura in po) iz Trsta in Celovca in žc lahko uživate v planinah. Na nadmorski višini 1800 m, se boste ob prijetnem soncu pošteno nasmučali na 110 ha dobro urejenih smučišč, odpočili pa se boste lahko v prijetnih gostinskih lokalih, in lam tudi prenočili. ŽIČNICE: 110 ha odlično urejenih prog ♦ dostopna 4-sedežna kabinska žičnica ♦ 6 vlečnic ♦ 1 enosedežnica ♦ 7 dvosedežnic ♦ 8 teptalcev ♦ smučišča na višini od 1450 m do 1971 m ♦ proga l neleptanim snegom ♦ snowboard in monoski ♦ proga za tek na smučeh ♦ sankaška proga ♦ smučarska šola ♦ tekmoval na proga z elektronski m merjenjem časa ♦ servis smučarske in športne opreme ♦ mini trgovina ♦ brezplačna parkišča in prevozi do spodnje postaje dostopne žičnice ♦ organizirana zdravniška in reševalna služba GOSTIŠČA INTKENOtlŠČA Dom na Krvavcu: 192 ležišč v apartmajih, restavracija - Informacije: tel.: 061 314-240 Gostišče - apartmaji Kriška planina: 174 ležišč v apartmajih, restavracija ■ Informacije: tel.: 064327-453 Brunarica zdependanso: 70 ležišč, restavracija - Informacije: tel.: 064211 -560 Planinski dom na Gaspinci: 60 ležišč. restavracija - Informacije: tel.: 064 212-823prt PD Kron/ Bifeji na smučišču Snežek, Kekec, Kladarica Bifeji na spodnji postaji dostopa e žičnice Privatne sobe: Turističnodruštvo Cerklje Informacije: Tel: 064 422-506 KRVAVEC SLO MODO Kroni Maistrov trg II COM 211-278 foi: 064 216-871 G©LTE Dežela belega zajca Golte ali Mozirska planina se strmo dviguje iz doline. Hotel leži na 1410 metrih nadmorske višine, smučišča pa so še višje. Iz Celja ali Ljubljane (preko Černivca in Mozirja) vodi cesta do spodnje postaje gondolske žičnice v Že-kovcu (le 4 km od Mozirja), od koder se lahko odpeljete na planino, lahko pa si izberete pot tudi po cesti Golte so v mozirski občini in so bile kot naravna znamenitost proglašene za krajinski park. Na Golteh je hotel B-kategorije z dvo-in triposteljnimi sobami, depandanse in apartmani. Na razpolago je nihalna žičnica, ena dvosedežnica, ena enosedežnica, trise-dežnica Praprotnica v dolžini 1368m, na uro pa lahko prepelje 1300 oseb in pet vlečnic v skupni dolžini 7.708 metrov. Vse naprave lahko v eni uri prepeljejo 7.576 smučarjev. Tekaške proge so urejene v dolžini 1500, 2500 in 24.000m, možna pa je tudi nočna smuka. :RTC Golte ima naprave za umetni sneg! Posojamo smučarsko opremo (alpsko, tekaško in turno), deluje tudi servis za popravilo in mazanje smuči.________________________________ Staro nasede, ki z ohranjenim trškim prostorom kaie, da /e te nekdaj bito središče širše okolice, je še danes sedet občine za celotno Gornjesavinjsko dolino, leti pa na 347 m nadmorske višine KJE BOMO JEDLI IN SPALI? Na sredi starega trškega jedra stoji daleč poznan Penzion TURIST Pristna domača hrana, prijeten ambient, prazno osebje to /e tisto, kar ste za letos iskati oaza alp VOGEL Vogel je edini smučarski čemer na območju Triglavskega narodnega parka Leži na jugovzhodnem obronku Julij skih Alp z nadmorsko višino 1800m in zelo ugodnimi klimatskimi m snežnimi razmerami. Na Voglu traja smučarska sezona vse od oktobra do map. Tu si vsakdo izbere svojo smučarsko pol Glede na to. kaj si želi in seveda glede na (o. kaj zmore Najmlajsi se lahko med igro naučip osnovne smučarske veščine v smu carskem vrtcu. Za večje in odrasle, ki se trudijo biti boljši, so na voljo smučarski tečaji m tečaji za vaditelje. Se zahtevnejši se lahko preizkusno na tekmovalni progi za veleslalom Tekaška proga na Voglu, posebna že zato, ker je visokogorska, je razgibana in narejena po pravilih FlS-a Organizirane skupine lahko na Voglu uživap tudi v nočni smuki. Seveda st je treba po smučanju tudi oddahniti. In možnosti za to je dovolj Ob toplem čaju in okusnih jedeh v okrepčevalnicah na smučišču ali v SKI hotelu. Tu je tudi servis za vse tiste, ki imajo morda težave s smučarsko opremo. Če kdo ni nameraval smučati, a si je ob lepoti smučišč premislil, si lahko opremo tudi izposodi. Vogel pa obiskovalcev ne prepusti le visokogorskim užitkom. Predvsem je na njem poskrbljeno za varnost. Proge in žičnice so dnevno vzdrževane in dobro označene. Informacije dobite po telefonu (064) 723466, 723468 CENIK SMUČARSKIH VOZOVNIC 1992/93 I I ( - I s s ŽIČNICA DNEVNA POlDNEVNA TERMINSKA SEZONUA oomi otroci - do snioiii UTA (XXltOANWA K*01DAN$M TFDENSM 7 DNEVNA ootASu otroci tnNA PMNO ODKASU OTROCI ODBASU OTROCI ODBASil OTROCI SNA KRVAVEC KRANJSKA CORA PLANICA, ŠPANOV VRH, MOJSTRANA GOZD MARTULJEK VOGEL KOBLA 21.12.-3.1.; 23.1.-14. J. do 21.12.; 4.1.-22. T; dročje. na katerem lahko idealno vzpodbujamo v razvoju osebnosti pomembne učne procese Njegova vrednost je v tem, da lahko z njim pričnemo že pred vstopom v šolo. Razen tega začetek ni težak, saj se začenja le z igrami. Pomembne pogoje za kasnejše osvajanje dosežkov si lahko torej pridobimo takorekoč igraje. Starši so prvi in najpomembnejši »trenerji« v življenju svojih otrok. Od njih je odvisno alt bodo otroci obvladovali naloge z veseljem ali ne Sprva se potrudite da boste pazili samo na to, kaj so otroci naredili pravilno. Opozarjajte svojega otroka samo na to vedno znova, nenehno, vsak dan Ne tratite časa za to. da bi vbijali otrokom kaj so naredili napak. S tem obremenjujete malčke dvakratno. Kajti naučiti se morajo ne samo, kako se kaj izvaja pravilno ampak tudi to, kako se izvaja napak. Mislite na to. da morajo upati na uspeh K temu pa sodi tudi to, da se učijo oceniti, kaj je uspeh. Ko bo vaš otrok že nekoliko večji in bo hodil že v šolo, boste morali napredovati tudi sami bolj sistematično. Otroci v tej starosti dobro dojemajo m se učijo dvakrat hitreje kakor odrasli. Zato je pomembno. da znate demonstrirati ves potek gibov pravilno Malčki opazujejo kot lisjaki in posnemajo vse vaše najmanjše napake m individualne posebnosti v gi-banp Stvari, ki jih nameravate vaditi, morate tudi pojasnjevati bol| kakor doslej Vsekakor pa se omejujete na celotno gibanje ne razcefrajte ga v odseke. Otroci se laže naučijo celotnega gibanja, kakor pa posameznih gibov, ki smo jih iztrgali iz celote Najnapornejši m najtežji, a tudi najpomembnejši m največ obetajoči čas vašega poučevanja pa je še pred vami Pričel se bo tedaj, ko boste imeli pred sabo mladostnika v pubertet; Puberteta je najburnejša razvojna doba. To je življenjsko obdobje zunanjega m notranjega nemira, negotovosti in protesta. Mladostnik ni zadovoljen niti s sabo niti s svetom okoli sebe Pojavi se toliko novih in nerešenih problemov, da doživlja mladostnik šolo še kot zoprno prisiljevanje. Dosežki se ustrezno zmanjšajo. Šport je prav posebno primeren za obvladovanje mnogih problemov pubertete Pomanjkljivo samozavest in smešno domišljavost je moč s Športnim udejstvovanjem spremeniti v zdravo m realistično predstavo o samem sebi Športni dosežek, tekmovanje, imata mnogo skupnega s kasnejšo vsakdanjostjo v poklicu: intenzivno delati, voljo in veselje doseči meje lastnih zmogljivosti, kosati se z nasprotnikom, priznavati in spoštovati pravila. Čim bolje se naučiš tega v mladosti, tem laže se znajdeš v svetu odraslih. Najlaže je tistim staršem in trenerjem, ki imajo moderen odnos do mladostnikov Ne obnašajo se avtoritativno, temveč tolerantno in demokratično Smučarska oprema za otroke Razumljivo je, da se staršev loteva neugodje. kadar pomislijo na nakup smučarske opreme za svoje otroke Če začno računati, dobijo vsoto, kr bo prav občutno načela družinski proračun A tudi tukaj se obnese stara modrost, da so »drage stvari naposled vendarle najcenejše« Prehudo skoparjenje m v zvezi s tem slabša kakovost ne koristita ne staršem ne otrokom. Zares sledite na napačnem koncu če nameravate pripeljati malčke na smučanje z neelastičnimi, nerobniče-nimi smučmi z zasilnimi vezmi m z običajnimi škornji iz gume. Ne glede na fizikalne probleme ki bodo otrokom onemogočili hitro in smotrno učenje bo že samo optična primerjava posameznih delov opreme z opremo malih prijateljev na vadbenem pobočju opazno ohladila navdušenje. Kdor žeti nakupovati za malčke, naj si za to vzame dovolj časa. V trgovinah s športnimi potrebščinami vam bodo v večin, primerov zelo dobro svetovali, a naposled so le starši listi, ki se morajo odločiti, ali na primer ne bo delovanje izbranih varnostnih vezi mlademu tekmovalcu prekomplu irano in ali se bo v modnem anoraku zares dobro tudi počutil. V vsakem primeru bi morali malčkom že ob nakupovanju prepustiti določeno pravico do soodločanja. Pri nekoliko večjih, kr jih že štejemo k smučarski družim, naj bo oprema približno prilagojena opremi staršev. Veselje do skupnega smučarskega podviga bo hitro splahnelo, če se bodo zaradi slabših vezi ali neprožnih smuči otroci s svojimi šibkejšimi močmi in manjšim znanjem morali truditi bolj kakor oorasli. Na žalost je zelo razširjena razvada kupovanje »na prihranek«. Včasih je kar nerazumljivo kako velike čevlje in kako dolge smuči prisojajo starši svojim otrokom. Pustiti otroka da bo »že še zrasel« v opremi, je varčevalni ukrep ki se ni še nikdar jjoplačal Če že lahko zatisnete oko pri obleki, pa boste malčkom učenje več kakor otežkočili, če boste kupili prevelike čevlje ali smuči Posebno morate gledati na usklajenost med smučarskimi čevlji in vezmi. Zahtevo, naj tudi otroci uporabljajo var ŠE NEKAJ NASVETOV PRI NAKUPU SMUČI ZA NAJMLAJŠE Za smučarske pritlikavce, približno od četrtega do šestega leta, vam ni treba zahtevali posebne kakovosti. Za začetek zadoščajo preproste kratke »dilce" iz lesa znamke CICIBAN. Malčki so vendar še zelo oddaljeni od pravega smučanja in naj bi se za začetek samo v igri gibali na snegu (oh tem začutili, kaj je drsenjel. Pri tem smuči ne smejo preveč omejevali gibanja. Prav zaradi lega priporočamo dolžino 70-90 cm. Navadno se otroci s šestimi ali sedmimi leti ne bodo več zadovoljevali s čisto preprostimi smučmi. Čas iger in navajanja na smučke je minil, želijo si poskušali prve zavoje. Zato pa že potrebujejo smuči z ustrezno obliko, mostičem in opremljene z robniki. Slabe smuči zlahka pokvarijo veselje, razen tega pa samo oležujejo smučanje. Priporočamo mladinske smuči, ki približno ustrezajo trenutni otrokovi velikosti. Otrokom, ki znajo zelo dobro smučati, lahko izberete smuči, ki so d" I S cm daljše, kol so sami visoki. Ker je krajše smuči laže obvladovati, le zmerom priporočljivo izbrati krajše. . S približno 12 leti naj bi smučarska mladina, ki se je že naučila zavojev, dobila običajne smuči za odrasle, seveda v primernih dolžinah. Vclikosl in teza mladinca, konstitucija in smučarsko znanje odločajo sedaj o izbiri dolžine Tudi na lej slopnji je bolje kupiti nekoliko krajše smuči. Znane lovarne zadn| čas olajšujejo izbiro z dobro pripravljenimi tabelami, s katerimi si lahko dom in učinkovito pomagate ob nakupih. Seveda naj imajo vse smuči dobro drsno oblogo. Otroci s slarimi in poškodovanimi smučmi se mnogokrat obupno borijo s snegom, ki se je trdno nalepit na les, kjer se je obloga odluščila. (SMUČANJE ZA OTROKE) nostne vezi, vsekakor pozdravljamo, a njena slaba stran je v tem, da prezapletenih tehničnih mehanizmov pogosto ne bodo niti razumeli niti znali uporabljat' Smučarski čevelj se mora po obliki m P° višini podplata tako prilegati vezem, da bo sedel trdno v njih in da bodo prl padcih vezi še vedno delovale Pri nakupu posameznih delov opreme naj bosta v ospredju vprašanji kvalitetein praktičnosti. Če denarnica dopušča, lahko tudi pri otrocih mislimo v določeni men še na modo Zadnji čas v mnogih primerih tudi tekmovalci, kot vzori smučarske mladine, vplivajo na izbiro Skrajno tesne smučarske hlače tekmovalne jopiče vseh barv in poslikane čelade najdemo danes skoraj obvezno na seznamih želja naših najmlajših Res pa je, da so preproste in lanke otroške varnostne čelade dobro obnesle kot zašcM pred poškodbami na glavi, čeprav za na|' mlajše niso potrebne stran 30 vestnikova priloga, 10. decembra 19^2 * -------------------------------- NEGA POZIMI Koža opravlja pri človeku zelo važno vlogo. Pokriva vso telesno površino in vpliva tudi na notranjost ter splošno zdravstveno stanje. Kot obrambni plašč varuje človeški organizem pred škodljivim delovanjem zunanjih dejavnikov. Deluje tudi kot čutilo in organ ki uravnava telesno temperaturo in tvori pregrado med zunanjim svetom in našo notranjostjo. Na koži se zazna utrujenost, nerazpolo-ženje, duševna preobremenjenost in živčna napetost. Prav posebno se na koži kažejo naše duševno življenje, veselje, žalost, bolečina... Obraz je edini del človeškega telesa, ki ni zaščiten, kljubovati pa mora vsem vremenskim spremembam v vseh letnih časih. Koža na obrazu ni pokrita, zato mora reagirati na zunanje dejavnike tako, da se jih obrani. Na njej se nabira nečistoča iz okolja, v katerem živimo, zalo je zelo pomembno, ali delamo v prašnem ali čistem okolju. Na koži se odlagajo prah, saje in drobni delci umazanije iz zraka, nanjo pa vpliva tudi suh zrak v ogrevanih prostorih. Zdrava in lepa koža je odvisna od pravilne nege in splošne higiene. Mleko, tonik in krema so tri glavna in osnovna kozmetična sredstva. Mleko kožo čisti, tonik dopolnjuje delovanje mleka in utrjuje kožo, krema pa osveži očiščeno kožo z novim zaščitnim plaščem. Ta tri dermato-kozme-tična sredstva pa morajo biti prilagojena vrsti kože. Ker se nam približuje zima, zahteva naša koža poleg osnovne še dodatno nego. Mraz in suh zrak v centralno zakurjenih prostorih sta huda sovražnika naše kože, če ni pra vilno negovana. Koži, pa tudi naši duši dobro dene, če si enkrat tedensko vzamemo pol ure časa »samo za nas«. Pripravimo si masko Maska ne služi le lepoti, večini žensk pomeni tudi pomiritev in sprostitev. Obstajajo maske za vsak tip kože, maske za čiščenje, za pomiritev kože, za poživitev in za sprostitev. Preden si masko namažemo, mora biti koža čista. Maske učinkujejo na dva različna načina. Nekatere se na obrazu posušijo in strdijo ter prekrijejo kožo kot skorja. Pod skorjo se akumulira toplota, koža se močneje prekrvavi in napne. Maske, ki se ne posušijo, vsebujejo veliko vode, prepojijo kožno plast z vlago, koža se napne in postane rožnata. OSVEŽILNA MASKA: na obraz si nanesite jogurt ali skuto, ki ji dodate nekaj kapljic limoninega soka. Maska naj učinkuje do dvajset minut, nato jo izperite z mlačno vodo. ČISTILNA MASKA: 2 Žlici kvasa zmešajte z vodo m nekaj kapljic limoninega soka. Ta maska je priporočljiva za mastno in nečisto kožo. Ko se maska strdi, jo s konicami prstov rahlo odrgnete, ostanek pa posnemite z vato, namočeno v toplo vodo. Ta maska deluje kot blag .peeling'. POMIRJEVALNA MASKA: pri razdraženi koži z rdečimi lisami. Močan kamilični čaj zmešajte z dvema žlicama bele gline v gosto kašo. To namažite na obraz in prekrijte z vlažno krpo. Maska se ne sme posušiti. Čez 15 minut jo sperite z mlačno vodo. MASKA, KI NAPENJA KOŽO: stepite trd sneg iz beljaka in dodajte nekaj kapljic limonovega soka (ali malo kisle sme tane). To namažite na kožo m odstranite čez deset minut z mlačno vodo. Razumljivo je, da mastna koža ne potrebuje veliko dodatne maščobe medtem ko suhi koži zelo dobro dene, če jo boste od časa do časa namazali z oljem. Nekaj kapljic rastlinskega olja nanesite na kožo, nato pa ga enakomerno porazdelite z nežno masažo. Če je koža čez nekaj minut še vedno videti mastna, odstranite odvečno maščobo s oa-pirnatim robčkom. Olje pa lahko pogosteje uporabljate za suho kožo na vratu. Olje malo segrejte, ga vtrite na kožo na vratu, nato pa vrat ovijte s primerno krpo ali brisačo in pustite oljno oblogo čez noč. Poleg mask in oblog, ki si jih .privoščimo' tedensko, pa je za vsakodnevno nego pozimi priporočljiva še uporaba tekočega pudra. Nekatere ženske ga ne uporabljajo, ker so prepričane, da koži škoduje. V resnici pa je ravno nasprotno, puder kožo ščiti pred prahom in umazanijo in prepreči, da ne odda preveč vlage. Seveda pa ga moramo vsak večer odstraniti in kožo temeljito očititi. Osnovni ton naj se samo za odtenek ra-zlikje od naravne barve kože, lahko je svetlejši ali temnejši. Pri pravilnem ličenju bi morali nanesti tekoči puder tudi na vrat in na ušesa. S tem pa si seveda umažemo obleko, zato si vrat in ušesa pudramo samo ob posebnih priložnostih. Pn kupovanju pudra se vedno ravnamo po barvi kože na roki. Puder uporabljamo tako, da si majhno količino razdelimo na čelo, lice in brado ter z rahlim glajenjem enakomerno razmažemo Seveda pa mora biti koža prej namazana z dnevno kremo, ki je podlaga za tekoči puder. Posebno dodatno nego pa zahteva koža tudi v hribih, na primer na smučanju. Takrat si morate obraz dobro zavarovati, vsaj tako dobro kot poleti. Sončni žarki so pozimi celo bolj intenzivni kot poleti, saj se odbijajo od sonca. Za hud mraz so na voljo posebne zaščitne kreme proti mrazu z zaščitnim faktorjem proti soncu. Če si boste primemo dozirali začetek sončenja in si zavarovali kožo s kremo za sončenje, boste porjaveli sicer nekoliko počasneje, prihranili pa si boste neprijetne sončne opekline. V prvih dneh uporabljajte kremo z visokim zaščitnim faktorjem, ki ga lahko počasi zmanjšujete. Dobro si zavarujte tudi ustnice, saj ima tanka koža na njih le malo lastne zaščite. Nekaj sončnih žarkov zadrži že normalno rdečilo za ustnice, učinkovitejši pa so čitalniki za ustnice z visokim zaščitnim faktorjem. Z njimi si namažite ustnice večkrat na dan. Sredstva za sončenje na nesite na kožo že trideset minut pred sončenjem, saj se popolna zaščita razvije šele po tem času. Vsem opozorilom navkljub pa nas hrepenenje po lepo zagoreli polti vedno znova zapelje. Zato se pogosto odločimo za uporabo solarija ali sončne klopi, ki pa so po mnenju dermatologov zelo sporne. Strokovnjaki svarijo pred pogosto uporabo te sončne naprave. Po njihovem mnenju bi si z njimi smeli pomagati kvečjemu v določenih časovnih razmakih, npr. letno dve dvotedenski kuri sončenja v solariju. Čas sončenja naj bo na začetku krajši, nato ga lahko počasi podaljšujete, ob tem da upoštevate navodila proizvajalca. Nikoli ne smemo pozabiti, da zagorelosti ne moremo izsiliti. Če težko porjavite na soncu, vam tudi v solariju ne bo uspelo, ker ste pač svetlopolti. Os-nvnih sestavin kože ne more spremeniti nobena tehnika. Če boste kljub vsemu vztrajali. tvegate tudi prezgodnje gube, Letni čas vpliva tudi na ličenje. Osnovna nega je vedno enaka. Pozimi si moramo kožo vedno zavarovati s kremo in pudrom, make up za oči je nekoliko bolj izrazit, dišave ki jih uporabljamo, pa bolj močne kot prej. Vsi ti kozmetični pripomočki pa bodo pošli še bolj do izraza, če bomo živeli zdravo. Priporočljivo je čim-več gibanja na svežem zraku, zdrava prehrana ter dovolj spanja. Vsakdo si mora prizadevati živeti zdravo. Spanje je vir mladosti in krepi učinek kozmetičnih sredstev, pa tudi zdravje in veselje do dela. Kozmetični salon DARINKA Zdravilišče Moravske Toplice MODA NA SNEGU Tudi po smučanju smo lahko športne, modne, tople. Moda nam omogoča, da se izkažemo, predvsem v pleteninah, pletenih materialih, kocastih, toplih Ividih, buklejih, ki pa so vsi spleteni in stkani iz čiste volne - po možnosti z dodatkom zajčje dlake. Dolga pletena krita, hlače, še vedno iz sireča, pa tudi iz štofa, ozke, jahalne ali široke v stilu 30 let. Puliji, kockaste jope, telovniki, enobarvni, karirasti, največ pa v lepih nordijskih vzorcih v barvah polarnega območja. Pomembni so površniki. Lahko uporabimo smučarske puhovke, ki pa naj bi bile iz satenastih, svetlečih pa seveda impregniranih materialov; namesto njih pa se lahko za večerni sprehod ogrnemo s Parkami, bluzoni in vestami najrazličnejših krojev, pri čemer ne bo odveč, če bodo modeli oplemeniteni s krznom. Ne pozabimo na vatirane prešite tkanine. ANDREJA BELE vestnikova priloga, 10. decembra 1992 stran 31 MARIBOR IN POHORJE VABITA! MA, ZIMA... PREBIVALCI MESTA IN ŠE POSEBEJ PRELEPA POHORSKA SMUČIŠČA VAS VABIJO, DA PREŽIVITE NEKAJ LEPIH AK-HVNIH TRENUTKOV MED'NAMI. ZA ZIMSKO SEZONO SMO PRIPRAVILI PRECEJ NOVOSTI NA SMUČIŠČIH TER OBOGATILI PROGRAM IN VSEBINO BIVANJA S ŠTEVILNIMI DOBRO UREJENIMI SMUČARSKIMI PROGRAMI. VABIMO PA VAS TUDI V MESTO: V GLEDALIŠČE, GALERIJE, NA KONCERTE, V RESTAVRACIJE IN GOSTILNE, NA VINSKO CESTO IN V RAZPOLOŽENE VINOTOČE, V CASINO, NA LENT, NA DRSALIŠČE, NA NOČNO SMUKO, V POKRITO KOPALIŠČE, NA PRIREDITVE, NA ZLATO LISICO, ... SKRATKA, PRIDITE V MARIBOR - VESELI VAS BOMO! VSE INFORMACIJE GLEDE VAŠEGA OBISKA PRI NAS DOBITE V NAŠI AGENCIJI »MATIO, GRAJSKI TRG I, TEL. (062) 211-262; FAK. (062) 25-271. Hotel Orel je udoben hotel v samem središču Maribora s preurejenim 1 50 let starim hotelom Zamorc kot depandanso Od pohorskih smučišč je oddaljen 6 kilometrov. Hotel Orel, Grajski trg 3a, 62000 Maribor tel. (062) 26171, fax. (062) 28497 Zaokrožite bivanje v našem mestu z obiskom CA-SINA MARIBOR! Casino vas pričakuje s francosko in ameriško ruleto ter black-jackom vsak dan od lo. ure dalje. V kavarni, videobaru m snack-baru pa vam bodo izpolnili tudi najbolj skrite gastronomske želje. HARIBOR HOTELI, RESTAVRACIJE, CASINO, DUTY FREE SHOPI Informacije dobite po telefonu (062) 23-155 ŽIG ARTO V WJ 1341 ARKH 1250 , ' UF 1050 XXX.POHOttSKI POKAL MARIBOR '93 WORLD CUP ZLATA LISKA J.-6. 1, («93 PODATKI GKSMUČIŠČEH NA POHOR|U: Smučišvana Maribor skeb; Pohorju se razstezajo nad do Areha in 10 L zgraditvijo- nežnega sTarhnna, ki se nzsLeVtTod vznožja Mariborskega Pohot a do'vrha (7 25 m višin-skr razlike), imajo smučarji zagotovljenih najmanj 70-"™, * dni smučanja, saj desetSnežnih topov tt> omogoča . 5 kljub slabim zimam žabjih let- štirje kilometri smu- ' carskih prog, ki so z»nežt-ne s kompaktnat snegom,^—--omogoča tudi vsakoletno fevedbo svetovnega pokata za ženske - tradkkma^^^^nlišičar - DRAH Prijetno okolje, odlična kuhinja v restavraciji Zimski vrt Zamorc ter razpoloženjska glasba v Orlovi kleti bodo vaše bivanje v hotelu Orel naredili nepozabno. Mariborsko Pohorje, z najvišjim vrhom 1147 m, leži v severovzhodnem delu Slovenije in je oddaljen samo . . 6'km od središča Maribora. -.Pohorje sestavlja kopasto hribovje, pokrito z gozdovi in (ravniki, greben se razteza v dolžino 15 kilometrov z maksimalno visitisko razliko 730 metrov. Urejenih je več kot' 150 kilometrov gozdnih cestnih poli z možnostjo sprehodov, jahanja in kolesarjenja z gorskimi kolesi. ., Na Mariborskem kategorije: ‘"s, ARE H, BEU.EVUE, iborju so na razpolago hoteli 8 AKUK in dvanajst planinskih koč s skupno zmogljivostjo 700 ležišč 1. kategorije. _ Šole, ki vas vabim na Pohorje: ...C—'-'*" - — smučarska |ofa Pohorje — šola letenja z jadralnimi padali in zmaji — snovvboard šola SMEJCARSKl KLUB BRANIK Mladinka 29 j 62Wft) Maribor, Slovenija ,» tel.: (062) 26-240, '23-740 fax: (062) 28-088 RUŠE