*
ta
PBIHOHSKI DHEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA tRŽAŠKEGA OZEMLJA
Predsednik Slovansko-italijanske antifašistične unije za Tržaško ozemlje je prejel iz Lake Successa sledeče sporočilo v francoščini, ki nosi datum 14. maja 1948 št. 1302-1-9/HG:
»Glavni tajnik Združenih narodov ima čast potrditi prejem vašega pisma od 5. aprila 1948 kakor tudi vaše spomenice glede sedanjega položaja v Trstu*.
jjglV - Cena 10 lir - 5jugohr - 2.50 din
TRST sreda, 2. junija 1948
Poštnina plačana s gotovim Sptdizione m abbon. postale
Stev. 912
Hriškola
cet	obveščevalni	urad
d« se bo sreda 2. jur nl A dan druge obletnice pro-W(ue italijanske republike, ®*®W anglo-ameriškem pod-N Svobodnega ozemlja sma-, * j j w praznik. Isti obveščenih lij Mrad je sinoči ob 18Jf5 jjti vse tržaške novinarje aiti |,_rsd* sporočitve s. važne no-ej ]	- kovinarji so po muko-
dolgotrajnem čakanju prejeli kos belega pa-* «besedilom note bri-Lr*e vlade Sovjetski zvezi e“e Svobodnega trlaškega ,	ki	je	bila	izročena
L?***0 ob 15. uri po Green-sovjetskemu veleposla-
irt*icft«
.njs ; * ni > sle
vlada čast prositi veleposlanika, na j "Ja^° dober in čim prej stališče sovjetske vla-jj Mde postopka pogajanja # *e»tauo protokola k mirov-'■* Zgodbi ..................
'eri
z Italijo», in v ka-
ša
angleška vlada navaja v noto z dne 16. aprila, pč\ta ,e, *Ponovno potrdila veli-I,;s--,aznost, ki jo pripisuje vla-:, č ^onega kraljestva pred-rnft C’ ga je stavila dne 20. ^upno z vlado Združe-1 držav in Francije glede ^• V‘ ki bi jih bilo treba P za vrnitev Svobodni?. tržaškega ozemlja pod j^Nuts/co suverenost.» Kajti, ;*$IS J^ddljuje nota, «ureditev, IBh ^re<trAdeva mirovna po-* Italijo, se je izkazala jjj^ktično neizvedljivo in tj/10® ter koristi prebival-; i ^mlja zahtevajo, da se navanjem tega predlo-l^kakor ne sme več zavla-
{n
i) Lrnarec> 16' april in 1. ju-So dat timi, ko se ame-Itfcrj'Angleški in francoski im-Um . {i v svoji povojni ha-kartaški partiji trikrat J »lastjo proglasili naše me-|	glavno karto svoje igre,
Mo y!ekoč za adut, za briško-I	dejali.
/ iij0^c' in drugič je šlo za Ita-j	ostat	satelit	De
m	ali ne. To pot pa gre,
k^mo dejali za italijanske w'3s> (Bevinu je Cirenaica % n.° Prt srcu), kolonije wtistega satelita, ki so ga Vr' ® znanimi metodami za *- J časa ustoličiti v Rimu in
M^daj ponujajo tisto, kar Krtovo, da bi ga tako po-i>je ‘ »a izgubo kolonije, ki '%^ravičeno nadejala osvo-tistih in sedanjih goje postal briškola v Be-rolcah ravno včeraj, 30 v Pruksi priklju-^ k Italiji z uresničenjem k ^ e in monetarne unije \gVedli, kršeč v osnovi do-\ krovne pogodbe (na ka-\3e h svojih poročilih Var-\ierriu s™tu tako radi po-f°na *M P°tem ko so hoteli %Ja način že izvedeno pri-itij# **®u * proglasitvijo 2. ju-% 5® nekakšen državni praz-Tržaškega ozemlja še tv P°kazati. Tako so trenutnim željam svo-^dla^dla v popolni meri: hbrjjf^ttev Trsta je realna in Šrn’-’ ° zaradi zmanjšane t ,e nive premagane Italije, 'Wne more reva braniti pred <i^nskimi hordami», (ki Za nalašč mirovno po-%c spoštujejo), pa ščiti Vi® tembo della terra ita-u ^ p>na ai confini orientali rVwV?tr*a> deset tisoč anglo-’ Si . v°iakov z vsemi po-^i tanki, mornariškimi m. i torpedovkami in križar-:j \\ijn treba tudi e letalo-®v ' ier civilno policijo, če-4ij-e nHhov poveljnik general \ nerad čuje o dejstvu,
rifljlii,0** Prt tej briškoli gene-
■of) «id».
'ij>dbe ničesar skupnega), praktično neizved-
Kakor vedno, sFedi tudi sedal policijskemu terorju fašistovski
..TOIHIEREMO E BRUCIEREMO1“
Skvadristi so v ponedeljek v Sesljanu vdirali v slovenska
stanovanja, terorizirali žene in otroke, jih psovali s in grozili, da bodo požgali ves Sesljan
„sccm"
Na Proseku še niso pokopali tovariša Emila Miliča, ki so ga v soboto na divjaški način, kakor zajca, ustrelili pobesneli divjaški policaji pri Briščikih in niso se še zacelile rane, ki so jih zadobile žene in otroci ob pretepanju istih policajev, ko so nesle cvetje na grobove obešenih talcev, herojev naše narodno-osvobodilne borbe.
Kakor pred tremi leti, ko je s terorjem nad tržaškim delovnim ljudstvom in posebej še nad nami Slovenci začela civilna policija, tako je tudi letos, kakor smo že v naši nedeljski številki poudarili takoj po objavi znamenitega poročila generala Aireya, začela s terorjem nad nami zopet prav ista policija. Pred tremi leti so nadaljevali s terorjem tukajšnji domači in tuji, stari in novi fašisti, in divjanje je doseglo svoj višek v juniju 1946. Letos vidimo, da se način in metode na las ponavljajo: s terorjem, ki ga je začela policija prejšnji teden na Proseku, so včeraj dopoldne nadaljevali fašisti v Sesljanu.
«Ta pravljica je stara že nad tisoč let», je dejal naš Ivan Cankar. In to pravljico poznamo najbolje mi, tržaški Slovenci, ki smo se tako pred sto, pred sedemdesetimi, pred petdesetimi, pred tridesetimi leti borili iz dneva v dan proti iredentistični in šovinistični prenapetosti ter nato proti fašističnim razbojnikom, ki smo jih končno tudi vojaško premagali, ki pa so zopet ravno tu v Trstu s pomočjo ameriških in angleških imperialistov začeli dvigati svoje glave. Tisočero poglavje te pravljice, za katero smo bili prepričani, da je je je bilo že pred tremi leti končnoveljavno konec, se, evo„ pričenja te dni v istem znaku, z vedno istimi sovražniki, ki jim je grabežljivost in pohlepnost ter želja vladati, zasužnjiti in izmozgavati druge, pretkala njihove možgane s slepoto, s katero so zvesto služili dučeju, s katero služijo sedaj prekoiftorskim imperialističnim interesom.
»Ritorneremo e bruciere-mo...!», je vpila fašistična banda po Sesljanu v ponedeljek zvečer z vratovi zavitimi v
italijanske trikolore ter pljuvala na slovenske napise ter se znašala nad našimi ženami in otroci.
Pobijali, streljali, mučili in požigali so nas in zato so mnogi prejeli zasluženo plačilo, zaradi katerega še danes stokajo in razlivajo krokodilske solze po svojem hinavskem in zlaganem tisku, namesto da bi se vsaj potrkali fia prsa in dejali: «Mea culpa!»
Če pa se to ni zgodilo še doslej, pomeni, da je bila lekcija nezadostna. Zato naj vedo, da smo še vedno tu, da so z nami demokratični Italijani, da nas je dovolj, ki bomo lekcijo, ki jo dobro poznajo, ponovili, toda tokrat tako korenito, da se nihče več ne bo imel priliko niti trkati na prsa niti izreči: «Mea culpa!»
V ponedeljek zvečer so lega-ški skvadristi zopet izvajali svoje »kulturno poslanstvo* v Sesljanu. Okrog 20. se je vračal avtobus podjetja SAT, ves okinčan z italijanskimi zastavami in z napisi Lege Naziona-le iz Vidma, kamor so šli gledat kolesarsko dirko. Avtobus se je Ustavil pred prvo gostilno v Sesljanu. Iz njega je izstopilo okrog 35 kričačev, ki so začeli stikati po gostilnah in hoteli vedeti, katere so »slovenske* in katere »italijanske*.
Tako so bili v gostilni »Zora*. Dva od teh nadebudnih »mladeničev* sta se ustavila pred dvojezično napisno desko, ki kaže pot na postajo. Oba sta imela okrog vratu italijansko zastavo in sta začela pljuvati na napis in bruhati naj-podlejše sramotilne besede na račun Slovencev. Pozneje so šli še v druge gostilne, in ko so pred hišo zraven gostilne »Pri gradu* zagledali nekaj moških so začeli metali tudi kamenje in razbili dve šipi na oknu družine Grahovec. Eden od njih je vdrl tudi v kuhinjo, kjer je bila 60 letna mati s svojo hčerjo ter dvema otrokoma.
Zenske in otroke so psovali s »ščavo* in zagrozili »Vrnili se bomo zopet, požgali ves Sesljan in hiše vseh ščavov*. Pred hišo so napadli nekega moškega, pa se je izkazalo, da je bil policijski podčastnik v
civilu, po imenu Alberti. Ta je legitimiral nekatere od napadalcev in zapisal tudi številko njihovega avtobusa.
Ko je trajalo to divjanje in izzivanje po vasi že okrog četrt ure, so se začeli zbirati kmetje, ki so prihajali s polja. Junaki, ki so korajžni le v borbi s ženami in otroci so jo tedaj brž popihali.
Pričakujemo, da bo policija sedaj, ko so ji znana imena teh škvadrističnih razgrajačev nastopila proti njim in jih kaznovala kakor zaslužijo. Vsekakor je zelo čudno, da so le-gaši lahko skoro pol ure nemoteno razgrajali in izzivali mirno prebivalstvo, ne da bi se prikazala policija, dočim je bi-
la ista policija takoj na mestu, kadar je bilo treba razgnati matere, ki so nesle cvetje na grobove svojih sinov. Legaše pa opozarjamo, da naj ne mislijo, da bodo lahko delali z našim ljudstvom kakor za časa fašizma, ker so ti časi za vedno minili in če ne bo policija, bo ljudstvo samo napravilo red tako temeljito, da bo zadostovalo enkrat za vselej.
V vojašnici smo obiskali omenjenega podčastnika Albertija in ga vprašali za imena šovinistov, ki so ga napadli in za druge podrobnosti. Alberti pa je odklonil vsako pojasnilo z izgovorom, da ne sme dati nobenih poročil ali izjav tisku.
Sestanek delegatov Demokratične ironte iz Beneške Slovenije
BENEŠKI	S
zahtevajo slovenske šole
Na nedeljskem sestanku v Čedadu so delegati beneških Slovencev iz Sv. Jurija, Sči-glarja, Brišč, Škratova, Čedada, Št. Lenarta, Grmeka, Ažle, Laz, Podvršiča, Mjer-se, Barce, Sovodnja, Ošenj, Loga, Klodiča in Podbonesca odločno zahtevali, da italijanska vlada spoštuje svojo lastno ustavo In da ne krši določb mirovne pogodbe ter da že končno beneškim Slovencem prizna najosnovnejše človečanske pravice
ČEDAD, 1. — V nedeljo se jc v Čedadu, sestalo predstavništvo glavnega odbCra Demokratične fronte goričkih ,beneških In kanalskih Slovencev » delegati sedemnajstih slovenskih beneških vasi. Poleg dveh odbornikov glavnega odbora fronte so bili navzoči delegati krajevnih organizacij fronte iz Sv. Jurija, Siig-larja, Brišč, Skrutova, Čedada, St. Lenarta, Grmeka, Ažle, Lok, Podvršiča, Barce, Sovodenj, O-šenj, Loga, Klodiia in Podbc-nesoa.
Na sestanku so obravnavali vprašanje slovenskih šol v Beneški Sloveniji. Navzoči so najprej poudarili namenoma propagandistično razbobnano proslav-
Na demokristjansko vpitje: „Viva Trieste“ odgovarjajo poslanci fronte:
Živelo bratstvo med narodi s
BURNA SEJA V ITALIJANSKI POSLANSKI ZBORNICI — TOGLIATTI ZAHTEVA OD DE GASPERIJA POJASNILA GLEDE OROŽJA, KI SO GA «NAŠLI» V RAZNIH KRAJIH ITALIJE — NADALJUJE SE STAVKOVNO GIBANJE V SEVERNI ITALIJI — ŠKANDAL PATRA LOMBARDIJA
(Od našega pasebnaga dopisnika)
RIM, 1. — De Gaeperi je danes poročal v zbornici o programu svo-, je »nove* vlade. Seja je bila zelo burna. De Gasperi Je navedel v svojem poročilu nekatere «retorme» industrijskega in agrarnega značaja, ki jih .predlaga za Izvedbo. Na koncu svojega poročila pa je zaključil: «Vse to bomo lahko to-vedli, če bo naš finančni položaj izven nevarnosti*. Neki poslanec fronte pa je pripomnil, da bodo morali čakati precej časa, preden se bo to zgodilo.
De GaSperi Je nato na dolgo našteval orožje, 'ki ga je Scelba «našel» po Italiji, medtem ko ni niti enkrat izvršil preiskave v samostanih in v hišah veleposestnikov. Trikrat je Togliatti prekinil De Gasperija tn ga vprašal: »Zakaj pa so vedno komunisti med/ umorjenimi in žrtvami?* De Gasperi pa je nadaljeval svoje poročilo, ne da, si bi upal kaj odgovoriti na tako mučno vprašanje. Govoril je nato o potrebi »urejevanja* stavk, o Marshallovem načrtu in ameriški «pomoči». V tem trenutku so se poslanci centruma dvignili
in kričali «2ivela Amerika*. Poslanci Fronte pa so odgovorili «Naj živi Italija!* De Gasperi je potem omenil carinsko unijo s Francijo in sodelovanje z vsemi drugimi državami. Dejal Je, da se je ob prizadevanju italijanske vlade (('.zboljšal položaj Trsta....*. Desnica in center vpijeta: «2iye Trst*, na d/rugi strani pa poslanci fronte odgovarjajo s klici »Živeli Briga !n Tenda*, «Zivelo bratstvo med narodi*.
De Gasperi ni niti omenil odnosov s Sovjetsko zvezo in z vzhodno Evropo.
* * *
• Med tem se poostruje delavsko gibanje v severni Italiji. V Bologni so se prekinila pogajanja med predstavniki Confide in Confindu-atrie. Stavka se odločno nadaljuje. V .pokrajini Pavia so se prekinila pogajanja med predstavniki poljedelskih delavffev in delodajalcev. Pričakuje se, da bo stopilo v stavko 90.000 delavcev.
V Modent pa se je znatno (poostril položaj, ker so delodajalci odločno zavrnili pogodbo, ki predvideva, da bodo polovinarji dobili 57% pridel-
POGREB UMORJENfeGA TOVARIŠA MILIČA
Zločinski morilec mora pred sodišče!
VEČTISOČGLAVA MNOŽICA JE Z GODBO IN S ŠTEVILNIMI VENCI SPREMILA MILIČA NA NJEGOVI ZADNJI POTI. ŽENE IN DEKLETA V NARODNIH NOŠAH V SPREVODU. GOVOR TOVARIŠA IZIDORJA-GRMEKA. PIONIRJI S CVETJEM IN VENCI NA POGREBU MALEGA TOVARIŠA LUKŠE
* 'Nahaja pritisnjen s hrb-
;eJVrcyu prav nič ne škodi \ Položaj, da ne bi s svo-\wt‘°r°čilom Varnostnemu •Odi ,9a no^cna mirovna Vr/i0 ne predpisuje in ga % j, Ponuja kot trgovec ">	la<J0 po Lake Successu
\	tega nimajo ta nje-
‘ r,. Poročila z določili mirnu-
nn rov ne pogodbe in po-ter koristi ozemlja», prebi-
*Pravice
'dlst
va
f tojo ^ {*a nJc90v* policaji
v
!X> ki mu po treh letih fašizmom niso še
\ če se vozi z motor-u<iaslimx lučmi, prebi-1
vS.
;Jo n’’ ^ t)i izrazilo svojo »terj v°Htvah, prebivalstva, ,/i dobršen del še vedno JV , terorjem istih faši-/*' «n *■ so mu branili govo-,ati « svojem lastnem ^hh!u^fltov> ki ob besedah ijtitni	k Italiji» pretijo
. ra*bojstvi, ki so jih fi.	pred kratkimi tremi
^ ti«
6 to pa generalov ob-
Včeraj popoldne ob 18. Je bil ne Proseku pogreb tov. Milana Miliča iz BriSčikov, ki je padel kot žrtev policijske krogle.
Okrog 18.30 je pr.šel sprevod le Br*Sčikov po cesti do bližine Proseka. Na čelu so nosile žene in mladine, vence, prijateljev, znancev in krajevnih ljudskih organizacij iz bližnjih vesi in ;z Trsta. Vseh vencev je bilo preko 50 in r_noge so nosile žene ob.ečene v kraške in tržaške slovenske narodne ncše.
Za vena! je šel domač; g. župnik in takoj za njim so vaščani iz Bri-ščikov nesli belo krsto zavito v slo-vensko zastavo z rdečo zvezdo. 25a krsto so v strnjenih vrstah kora-
kali s svojo sindikalno zastavo na čelu zastopniki delavstva glavnih tržeškCh tovarn in ladjedelnloe.
Pfed Prosekom je domači pevski zbor zapel- žalost.:iko in nato je ves snreycd s proseško godbo na čelu In med špalirjem domačinov odšel dalje v cerkev in nato na pokopališče. Na poti skozi vas in do
zapel še žalostinko «2rtvrtn». Tov. Grmek je imel nato kratek govor in dejal med drugim:
«Ni se še polegel srd ljudstva zaradi nezaslišanega divjanja civilne policije, ki je zah ranil a počastitev spomina junaških talcev, ko smo priča novemu zločinu, pri katerem je «najbolj-
pokopaJišči so se	J	'	ša na svetu* vzela življenje Te-
sprevod vedno nove skup.ne, tako	»»suz
da je bilo na pokopališču in okrog | hi, tov. Milan Milič. Padel si njega vse črno ljudstva, ks je pri- ! P°d pretvezo, da nisi imel luci. Slo ne samo iB Briščikov. Proseka j Po vseh deželah se za tak pre-in Kontovela, ampak iz vseh so- j sto pek plača majhno globo. Pri sednth vasi, saj Je vso okolico glo- nas pa je menda edini košček boko pretresle, tragična smrt zavednega mladeniča.
Pr; odprtem grobu je pevski zbor
OOOOCOOOOOOOOOOOOOGOOO oooooooooooooooooooooo
veščevalni urad seveda ne ve, ker mu je pač glavna 3krb, da bodo za boljo voljo zaradi «koristi in pravic» vsi Tržačani praznovali italijanski državni praznik, čeprav se nanj ni spomnil niti sam conski svet, ki je prav na ta praznik določil svojo sejo in ki mu niti zdaleč ni padlo na um, da bo kljub vsem trojnim šele ■— predlogom imel to veliko srečo zaradi raztegnitve praznovanja tudi na Trst, to sejo odložiti. To je sicer neznaten dokaz — toda kljub temu dokaz — kdo v tej celi priključitveni gonji prednjači celd pred šovinističnimi conskimi in občin-! skimi svetniki, t. j. pred vsemi tako imenovanimi italijanskimi nacionalističnimi strankami, ki v iredentizmu in šovinizmu med seboj tekmujejo, a istočasno vsem tem predlogom globoko v sebi ne verjamejo.
Briškola je namreč selo očit-
nega Marjana Dukšo, ki ga je v nedeljo povozil nek dnATiač civilni pol last. Na čelu sprevoda je ko. fakala dolga vrsta pionirjev In belo oblečenih pionirk, ki so nesle vence tn cvetje ter spremile na zadnji poti svojega malega tovariša. M.adinci so nesli; belo krsto in zadaj se je zvftala vsa množica ljudstva.
Civilne policije ves 6as pogreba ni bilo na spregled, pa vendar je kljub udeležbi mnogo 'tisoč ljudi potekala svečanost v najlepšem re-lu. Zopet en dokaz več, da neredi nastajajo le tam in le tedaj, kadar je poleg civilna policija, kakor smo lahko ugotovili tudi v soboto zvečer.
Ljudstvo pa je s svojo ogromno udeležbo pokazalo, da ne bo dd-stopilo Od svojih priborjenih pravic in da se ne boji policijskih pendrekov, kakoC se ni ustrašilo nekdaj neofašističnih pušk. Naj bo to v resen opomin vsem onim, ki mislijo, da so se zopet vmMl časi, ko bodo lahko s terorjem zasužnjili naše ljudstvo.
Polk. GARDNERJU
Vojaška okupacijska uprava Trst
Prebivali iz Briščikov pri
kov. Položaj je napet tudi, ker je policijski načelnik prepovedal javna zborovanja za jutrišnji dan. Delavci in demokratično prebivalstvo pa so odločili, da bodo zborovanje kljub temu imeli in da bo govoril senator Tecracimi.
Siri se »škandal patra Lombardija*, kot ga že vsi imenujejo. Mestni odposlanci ljudskega bloka za Rim so ostro kritizirali početje patra Lombardija. Škandal je imel odmev tudi v poslaniški kbomici. Medtem ko skušajo demokristjanski listi braniti početje zloglasnega patira, se celo republikanci, podrepniki ameriške stranke, zgražajo nad besedami jezuita. Uradni pooblašče. nec ministra za obrambo Pacciardi-ja je izjavil: »Patec Lombardi ima vso pravico; da posveti svojo dušo fašistom, toda nima nobene -pravi' ce izkoriščati svoj duhovniški stan za slavospeve fašizmu*.
E. MILIC
PALESTINA«
Židi in Arabci pristali na premirje
Grof Bernadotte, posredovalec OZN, ki je razpravljal te dni s predstavniki Izraela v Tel Avivu, je odpotoval v Aman. Zidovska vlada je izjavila, da je pripravljena Skleniti mit, če ustavijo Arabci napade ne Sdovslco državo, nikakor pa ne pristanejo 2idi na pogajanja za določitev novih mej, icj so s sklepom OZN postale konono-ve. javne.
Po zadnjih vesteh je arabska liga sprejela sklep Varnostnega sveta in bo za štori tedne usteviia vse sovražnosti.
Češkoslovaški delegat pri OZN Hudek je tajništvu OZN izročil noto češkoslovaške vlade, v kateri pro-testira proti obstreljevanju češko-
ralšnu“'vmttie zvlva' Triesie*	k,°P in da (,obi *ft *voi tcžek obešenih talcev v času nemške j siovaiških in jugoslovanskih kon-
T^-nZT^Za	2» v■"-i"-*.H str	r
zemlje na svetu, kjer si oni, ki hi morali služiti skupnosti in redu, sami jemljejo pravico za Opčinah ogorčeno protestiramo take zločine.	j	/<a,radi zločinskega početja ci-
Vemo, da je ta kločin posledi- v|jne policije, ki je v nedeljo po-ca vzgoje «najboljše», da človek' ,10£j ustrelila sovaščana Miliča
rok. Demokristjanskim poslan cem v rimskem parlamentu pa za enkrat zadostuje tudi to. Njim je dovolj, da iz parlamenta njihovi volivci slišijo ob
na in *m6tir> so pri tej igri
f) £miSjo l»'|k» JM1? svojep, bliii.jega j Enill^ ko «, je vrač.1 domov.
*«*» •"** S??nTA'«5«;!*£?££?.&££
navaden šport.	ljudskih elementov v uniformah
Toda našemu ljudstvu je tega c[vilne policije, kakor je pokazal nasilja dovolj! Žrtev je že pre- tudi primer v Proseku, kjer so več! Zato zahteva, da se zločin- £ianj jste policije pretepali in
takih datumih kakor je vče- ski mori'®« postavi na zatožno aretlrali sorodnike in prijatelje
Statišfe ČSR
glede kolonij
LONDON, 1. — V svoji spomenici, ki jo je vlada CSR predložila komisiji namestnikov, ki razpravljajo o italijanskih kolonijah, izjavlja med drugim, da je češkoslovaška vlada zvesta svoji poli tiki, ki nasprotuje slehernemu kolonialnemu imperializmu, ter predlaga,* naj se zastavijo vse sile, da Se dv%ne življenjska in kulturna raven v bivših italijanskih kolonijah, tako da bo prebivalstvo lahko v mejah možnosti uživalo popolno neoGVisnost. V tem pričakovanju zahteva češkoslovaška vlada, naj se te kolonije postav f jo pod mednarodno varstvo Združenih narodov in naj bo za upravo tega ozemlja odgovorna Italija.
Ob koncu varuštva, ki naj bi se omejilo na kratko dobo, naj b; štiri velike države ob sodelovanju zainteresiranih držav odločale o popolni neodvisnosti teh krajev.
Češkoslovaška vlada podblrn a-bestoske zahteve, ki hoče neposreden dohod do morja.
Ijanje sedemdesetletnice italijanskega učiteljišča v St. Petru off Nadiži, na katerem je bilo baja sklenjeno, da italijanski narod nikakor ne sme nikoli več dbvo-liti, da bi se v Beneški Sloveniji kdaj koli vzpostavile kakšne druge šole rasten italijanskih, o čemer smo sicer v gor iški izdaji na-Štga lista že pisali. Seveda s& pri tem šovinistični nepoboljšljiva mislili na slovenske šole, kajti kakor je videti, jih zadnji temeljiti porast njihovega otroka — fa šistma ni prav nič spreobrnil, da bi končno že enkrat uvideli, da so šole nlkega naroda najosnovnejša njegova pravica. Prav tisto sedemdesetletno učiteljišče v St. Petru pa je sdasti sta beneške Slov&nce prava sedemdesetletna centrala potujčevanja in poitalijančevanja našega naroda na njegovih skrajnih zapadnih narodnostnih mejak Zato «o delegati vseh sedemnajstih slovenskih vosi naše Be-nečife sklenili, da ne bodo od nehali prej, dokler tudi beneški Slovenci ne bodo dobili svojih šol v svojem lastnem slovenskem jeziku, kajti to jim pripada po vseh najosnovnejših in demokratičnih pravicah im ker jim to končno tudi jamči mirovna pogodba z Ita K jo kakor tudi najosnovnejša ustava italijanske republike. Z vsemi sredsttrt se bodo borili za to, da De Gasperijeva, vlada ne bo več kršila kakor je to delala doslej, dotočil svoje lastne ustave in jasnih odredb mirovne pogodbe, ki jo je njegova vlada sama pred nedavnim časom pod pisala in italijanski parlament ratificiral. Pri tem se bodo obrnili na vse demokratične sile Ita lije in če bo treba tudi na vso demokratično javnost si-eta ter na Organizacijo združenih narodov, ki ima nalogo voditi račun, ali premagane države izpolnjujejo prevzete mednarodne obveze.
Posebno se je za sklep zavzel sedemdesetletni možak iz S Ciglarja rekoč poleg drugeg^t: «.8tori} bom vse, da bodo imeli moji vnuki in pravnuki, ki jih pri teh svojih letih že imam, pouk v svojem materinskem jeziku in ne bom dovolil, da se mi bodo potujčili*.
Italijanska vlada pa, ki toliko govori © preganjanju istrskih in reških Italijanov, ki da jih v Jugoslaviji preganjajo samo zato, ker so Italijani, — naj M vzame za zgled jugoslovansko ljudsko oblast, ki je istrskim in reškim
Italijanom dala več italijanskih Šbl, kot so jih imeli pod samo fašistično ItaHjo, a da ne nušteva-mo pri tem stalnega italijanske ga državnega opčrnega in dramskega gledališča na Reki, ki Jim ga niti sama Italija ni dala.
10.000 Jugoslovanov se je vrnilo v domovino
BEOGRAD, 1. — Od/ konca vojne do danes se je vmio v domovino 10.000 bivših izseljencev tu evropskih držav in Amerike.
Prva skupina povratnikov je prispela iz Francije v ptvi polovici 1946 leta in Je štela 2200 oseb. Drug*h 1500 oseb se je vrnilo iu Franclje leta 1947. Istega leta se je vrnilo iz Belgije 600 bivših Izseljencev, iz Nemčije 2000 &n iz Italije 600. Iz Kanade jih je prispelo v treh transportih nadaljnjih 1250, iz Avstralije lin Nove Zelandije pa 1020. Iz Južne Amerike bodo te dni prispeli z jugoslovanskim prekooceanskim pernikom »Partizanka* še drugj povfatnikt, ki so se te dni vkrcali v Buenos Airesu.
Ker je izšel naš list zaradi objave spomenice SIAU Varnostnemu svetu ZN na štirih straneh včeraj, je moral danes iziti le na dveh straneh.
Ali bo Dalton nadomestil Devina?
LONDON, 1. •— Telepress poroča, da je angleška vlada odložila konferenco dominionov, ki je bila določena za prve dni julija ln na kateri so bila na dnevnem redu važna finančna in politična vprašanja v zvezi s pristopom Anglije lt zaipadnemn bloku držav. Politični krogi so mnenja, tfa je prišlo do te odložitve zaradi poraza Smut-sa in negotovosti 'alf bodo ZDA dale vojaška jamstva zapadnemu bioku in kakšno stališče bo zavzel glede angleškega Commontvealtha južnoafriški nacionalist Malap.
Londonski tisk še vedho komentira povrnitev Daltona v vlado «Tlmes Je mnenja, da povzroča povratek Daltona neko razburjenost. «Daily Work«r» pa1 smatra, da se je vlada bala, da bi Dalton prevzel proti njej vodstvo opozicijo in da Je verjetno, tfa bo Dalton, če bi Bevin odstopil zaradi zdravja in drugih razlogov, postal njegov naslednik.
Proglas grshe demokratične vlade
Dovolf |e krvolitja
Demokratična vlada ho podprla vsako pobudo, M hi Grčiji vrnila mir, pod pogojem, da se v državi vzpostavi prava demokracija
kot to, da bi jih oglušilo, da	vamo’ da 80	spoštujejo ^ naše	^ hoteii	počastiti njihov spo-1
ne bi slišali tistega, ki pravi,	pravice in da	bodo naša živi je-	min.
da- so zanje socialne reforme	!,Jft Kftscitena,	ne pa ogrožena.	Dovolj	nam je preganjanja in
važnejše od Trsta in da je spo-	l Tebi, dragi Milan, pa	zago-	Grozodejstev, ki nas spominjajo
štovanje podpisane in ratifici-	Javljamo, da nas bo Tvoja na-	na pretekle čase!
rane mirovne pogodbe pogoj	silna in prerana smrt se bolj	Zaradi	tega odločno zahtevarnim, ki si ga tudi v Italiji že-	strnila v enoten blok, ki	s« bo	mo> da se enkrat za vselej na-
lijo kot povsod na svetu.	boril do k«"čne zmage.	Tvoja	pravi konec zločinskemu pošto-
Kar se pa Tržačanov tiče, žrtev ne 1)0 *aman!».	panju policijskih organov na
-	v	imenu	mladine iz BrlAčlkov	ec nagem ozemlju. Obenem zahte-
je poslovil tov. Iz Br.Sčikov od po- ,	takojšnji* aretacijo zlo-
kojnega, ki jim Je bil tlovariS. pri- ;	,. . t in
ja tel j in bret: «Nnj tl bo rahla cinvca> J	^	j
domača slovenska zemlja. muče- • vaščana Emila Milica, m da se
naj avtorji trojnega predloga vedd, da nočejo biti več briško-la v njihovih rokah. To so dokazali s svojo preteklo in sedanjo borbo in bodo dokazali tudi s svojo borbo v prihod-njosti.
n:ca».
Po tem ipogrebu Je spremilo ljudstvo na zadnji poti tudi Wrtleb-
postavi pred sodišče!
Smrt fašizmu - Svoboda narodu!
(Sledijo podpisi)
'Sctiumsn se je izognil krizi
PARIZ, 1. — Na današnji seji je glasovala francoska« zbornic«' o vladni zaupnici, ki Jo je zednji pe. tek postavil vladni prpdšednik o vprašanju vladnega načrta glede epuracije uradnikov. V Imenu skupine komunističnih poslancev je ttjAvll Duclos, da hočejo komunisti e svojCmi glasovi poudariti, da so proti vladn, politiki in da bodo K-radi tega glasovali proti zaupnici. Ostale stranke so glasovale za vlado, tako da je bila zaupnica ■prejeta.
ATENE, 1. — Radio »Svobodne Grčija* je danes oddajal proglas grške demokratične vihde. Proglas pravi, da je grška demokratična vlada na svojem rednem zasedanju preučila položaj Grčije in ugotovila, da so atenski /monarhofašiBti kljub pomoči ZDA ln Velike Britanije, v veliki stiski in da je gospodarski položaj Grčije obupen. Edina gospodarska aktivnost atenske vlade so neusmiljeno plenjenje dežele, množična prodaja zemlje in poneverjenja, Pamnožujejo se pokol ii «n ustrelitve demokratov <A>
Proglaa pravi dalje, da so ge v8e monarhofašistične ofenzive tega leta izjalovile. Vedno večje uspehe pa ima demokratično odporniško gibanje, ki kontrolira vse predele severne in severnovzhodne Grčije.
Proglas pravi dalje, da je grška demokratična vlada preučila notranji položaj Grčije ih j® prišla do zaključka — ker hoče prispevati k utrditvi miru v svetu — da Je pripravljena p»odpretl vsako pobudo, ki bi vrnila mi/r grški zemlji. Grška demokratična vlada pa stavi nekatere pogoje, to je, da bo zopet vzpostavljena prava demokracije v Grčiji, da bo vsakdo spoštoval suvemost in neodvisnost grške države, da bo ljudstvo postalo gospodar na svoji zemlji. Zato in pod temi pogoji izjavlja začasna grška vlada, da je dovolj krvopre-titja v državi.
Proglas nadaljuje, da je čas, da monarhogašisti prenehajo s pokolji in preganjanjem demokratov. Demokratično gibanje se ni nikoli zateklo k nasilju in je pripravljeno razpravljati o vsakem vprašanju, ki je o blagor domovine. Toda demokratični borci trdno držijo v rokah svoje orožje. Prepričani so o pravilnosti svoje borbe »u o moči ljudstva.
je mnogo močnejša kakor lansko leto in lahko nadaljuje svojo osvobodilno bcabo. Ce monarhofaaist; nočejo odnehati s svojimi aločint in grozodejstvi, smo pripravljeni nadaljevati borbo, ta vsa krivda bo padla na atensko vlado*.
Večina Nemcev
za enotno Nemil jo
BERLIN, 1. — V sovjetski coni je po vesteh agencije ATI od 11,025.563 oseb glasovalo 86.41% z., enotno Nemčijo. Pri tem je glasovalo za enotno Nemčijo tudi 1,382.208, tedaj 83.38% volivno upravičenih mladincev.
Na Meklenburškem pa znaša število pripadnikov enotne Nemčije po tem glasovanju 80.9% odraslih in 77.04% mladincev, na Brandeu-burškem pe 77.9% odraslih in 72.2% mladincev, med tem ko maša v zzvpadnih conah Nemčije njihov odstotek 60 do 70.
Združitev na Madžarskem
komunistov in socialdemokratov
BUDIMPEŠTA, 1. — Včeraj gO v
Budimpešti ta okolici slovesno izvedli združitev vseh političnih organiaaoij komunistične in social-demokratične stranke. Na zborovanju, ki so ga delegati priredili, so sprejeli resolucijo, s kater-o brezpogojno sprejemajo osnutek programa madžarskim delavcev ter enotnih političnih organizacij komunistične in socialdemokratične stranke.
HELSINKI. — Včeraj sta sovjet, ski rrinfster v Helsinkih Bavonen-kov in finski zunanji minister En-nel izmenjala ratifikacijske listtae o pogodbi o prijateljstvu, medsebojnem sodelovanju ta vzajemni pomoči.
BEOGRAD, — Ob priliki 5. kon-Proglas pravi dalje, da Je. skrb |TtT
demokratičnih borcev za pomiritev znak moči. osvobodilnega gibanja in vdanosti domovini. Nato zaklju-
čuje: »Grška demokratična vojritaieiu.
vije, ki bo v Beogradu, so delavci v rudniku Trepča sklenili, d»: bodo zvišali prc'zvodnJo, tako da bodo rudniki lahko sprejeli nova naro-
PRIMORSKI DNEVNIK
_ 2 —
2. junija 19^
Dobro ime...
Ko smo vodka preiskavo o kraji zavojev, ki so namenjeni v Jugoslavijo, smo hoteli doseči razkrinkanje krivcev, toda nikoli si nismo mislili, da nam bo kdo drugi delal rkonkurenco* m brihtno prišel do zaključkov, ki smo jih prezrli.
Torej nek tržaški klerikalni list si je toliko prizadel, d^t je razvozlal zagonetko. Čudno je pa ie, da temelji vsa njegova preiskava na obrambi edobrega imena* policije, jarmih skladišč in železničarjev. «Krivce nepomembnih poneverb, moramo iskati izključno med luškimi težaki*. H Hala lepa za opozorilo. Ker je vse tako jasno, se nam zdi' škoda tolikega truditi in vneme omenjenega lista. Njegov čas je mnogo bolj dragocen, ker mora pač napadati tslavokomuni-ste* in ne spuščati se v take uma-lenkosti*. Na njihovo žalost pa moramo pripomniti, da so gospodje, ki so vodili «senzacionalno preiskavo*, pozabiti tri neizpodbitna itcjstva.
1. Zakaj so uslužbenci javnih skladišč sestavljali seznam izkrcanih vreč dva in v nekaterih primerih celo t8 dni po prihodu in iitovorjenju ladij?
t. Vojaško sodišče nam dokazuje dovolj jasno, da so v Nabrežini odnesli sladkor Vnrre civilisti skupno z — železničarji in — policisti.
S. Policija je n. maja zvečer aretirala železničarja Franca Murena na glavnem kolodvoru in mu našla aktovko natrpano s kavo. Železničarja obtožujejo, da se je udeležil kraje neke vreče, ki je izginila iz vagona namenjenega v Jugoslavijo.
Klerikalni flsi je torej napravil tun buco nell’acqua» in naj drugič vodi bolje slične preiskave. Sicer pa ga ne briga prav nič o zavojih. Briga ga samo tdobro ime tržaške lukev in policije, pripominjamo mi , tiste policije, ki brani tako ognjevito interese onih ljudi, ki jih predstavlja omenjeni list.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Kdo krši mirovno pogodbo?
Kršitve mirovne pogodbe z Itajijo v pogledu Tržaškega ozemlja se načrtno nadaljujejo. Komaj H dni je preteklo, ko je finančna komisija iz Birna uradno razpravljala *n odločala o davčnih vprašanjih. Njen prihod v Trst je bil javno razglašen ter lahko z gotovostjo sklepamo, da je komisija uradovala v Trstu z vednostjo i» odobren jr m vojaške uprave (če morda ne celo po naročilu).
Zdaj pa je tržaško prebivalstvo presenečeno z novim ukrepom vojaške uprave. To je ukrep, ki do ioča t. junij kot dela prost dan za praznovanje obletnioe obstoja italijanske republike. Ta uradni čin vojaške uprave, ki predstavlja javno aplikacijo italijanskega zakona na Tržaškem ozemlju, je demonstrativna kršitev mirovne pogodbe in je v popolnčm nasprotju s njenimi določili o ustanovitvi Tržaškega ozemlja kot posebnega mednarodnopravnega telesa. 8 to nafnovejšo flagrantno kršitvijo je vojaška uprava dok*nčno odkrila, da ji ni do spoštovanja mirovne pogodbe v anglo-amčriški ooni Tr-, iaškega ozemlja in da jo smatra za navadno ounjo. Sicer pa je vse to precej v skladu z Airegevimi mnenji v njegovem zadnjem poročilu V8 združenih narodov. CudnO, za Tržačane že ne več, ker smo takih že več doživeli, da vodijo in upravljajo Tržaško ozemlje, ki je od vsega in tudi zapadnega sveta, priznana državna enota, ljudje, ki te državne samobitnosti ne priznajo.
Kongres delovne mladine je pred vrati
Delovna mladina zaključuje še zadnje priprave
Se nekaj dni nss loči od kongresa delovne mladine Tržaškega ozemlja. Mrzlična- hitijo mladinoi z zadnjimi pripravami, da 6i čim bolje organizirali to veliko manife-stavijo vse delovne mladine. Navdušenje med mladimi delavci je vedno večje in vsak hoče po svojih močeh pomagati pri pripravah za kongres.
Ze ves meseo »o se vršila v raz niA krožkih zborovanja, na katerih je mladina Obravnavala probleme brezposelnosti, strokovnih šzi, enakopravnosti mladih dekfct s svojimi tovariši itd. Udeležba na teh zborovanjih je bila vedno polnoštevilna, kar je zgovoren dokaz da je mladina pravilno razumela pomen toga kongresa, ki bo začrtat pot po katčri bo mladina do-Segla uresničitev vseh svojih pravi o. Na zborovanjih je bila vedno zelo živa diskusija, ketere so se ud~ležili mladi vajenci obrtniške, trgovske in poljedelske široke, to vtrniški delavci in. mlade delavke. Vsi so opisali svoj položaj, krivice, ki se jim godijo ter poudarili, da bo edino le skupna borba vse demokratične mladine lahko• rešila vse te probleme.
Toda mladima je sklenila pripraviti tudi mladinsko razstavo, ki naj bi bila viden dokaz sposobnosti in marljivosti mlddlh delavcev vseh kategorij. Tega- dela so se s prav posebno vnemo udeležili mladi delavci tovarn, ki so izdčlali že nešteto majhnih preciznih strojev, in še več drugih stvari, ki pa jih danes še ne moremo našteti, ker n O. čejo pokazati še svojih izdelkov. Sevčda ne zaostajajo- v teh pripravah niti mlade delavke, ki so baje pripri vile že več prekrasnih ročnih del, oblek, slik in risb.
Kongres, ki se ga bo udeležila dčlovna mladina vsega Tržaškega, ozemlja, bo prav gotovo ena r.aj-večjih mladinskih manifestacij, ki br. združila in povezala še bolj trdno vso mladino v borbi za njene pravice, in ki bo dala mladini novega poleta v borbi za dosego bolj šega in srečnejšega življenja.
Mladine! in pionirji,
kupujte časopis »GLAS MLADIH* z stalno prilogo »Mihec in Jakec*.
MLADINCI, PIONIRJI! Kupujte, iitajte, širite «GLAS MLADIH*!
POZOR
V prihodnjih dneh bomo priložili naročnikom iz Jugoslavije poštne položnice. Zamudnike prosimo, da nam nemudoma nakažejo zapadlo naročnino in da na položnici označijo svoj točen naslov.
Uprava.
Nastop pevskih zborov v Mavhinjah
Tabora OF dne 30. maja v Mav hinjah so se udeležili tudi številni pevski zbori. Od teh so samostojno nastopili pevski zbori iz nabrežinskega okraja. Prvi je nastopil zbor iz Saleža, ki ga vodi marljivi pevovodja Janko O-bad. Zbor je zapel tHej brigade* in »Ti zemlja, ki združuješ brate* z lepimi, prijetnimi glasovi in pravilno interpretacijo.
Za temi so pevci iz Zgonika, 19 po številu, prav lepo in samozavestno zapeli rPesem bratstva* in r Dneva nam pripelji žar*.
Zadnja pesem ni enostavna, toda Zgoničani so vse težave z lahkoto obvladali in prepevali s svojimi svežimi glasovi.
Za njimi so nastopili že dobro znani Sempolajci, ki so si nadeli kar težavno nalogo: Foersterjeve tNaše gore* in pa — zUdar na
<KjuHjtlLhCL
KNJIGE - GLEDALIŠČE - KONCERTI
RAZSTAVE -FiLMl KRIT1KE-DR0BT1NE
udar*. Sicer je bilo pri zNaših gorah* malo kolebanja, pri tUdar na udar* pa je vse malo preveč hitelo proti koncu, toda v glavnem so prav častno rešili svojo nelahko nalogo. Hvalevredno je, da se lotijo zbori tu pa tam tudi težjih nalog.
Kot zadnji so nasto-pili Nabre-žinci, katerim so se pridružili Skedenjci in tako improvizirali kar impozanten zbor. Zapeli so »Soči* in *Heja ho», posebno slednjo tako ognjevito, da so jo morali na zahtevo poslušalcev ponoviti. Vsi nastopajoči zbori so pokazali, da se vztrajno in resno trudijo. Posebno presenetljivo je bilo, da imajo vsi zbori prav lepe glasove.
Po samostojnih nastopih so združeni zbori nabrežinskega in drugih okrajev, med katerimi smo z zadovoljstvom opazili polnoštevilen zbor i« Bazovice, skupno zapeli pod vodstvom domačih pevovodij nekaj masovnih pesmi, ki so žele pri poslušalcih mnogo odobravanja.
Bolniška blagajna ni monopol
posameznika ali skupine brezvestnežev
Zakaj si odgovorne oblasti ne ogledajo pobliže delovanja uprave Boiniške blagajne ?
Kolikokrat se Je te govorilo in pisalo o Bolniki blagajni in njenem po&lovamju in vendar se razmere v tamkajšnji upravi kljub kritiki s strani prizadetega prebivalstva niso izpremenile, temveč se še vedno nadaljujejo. Da ne bi bilo ogromnega deficita (govorijo, da znaša okrog 400 milijonov), bi se odgovorne oblasti prav gotovo niti ne arenile za delovanje uprave bolniške blagajne. Toda tudi to dejstvo, da j« primanjkljaj tako ogromen, ni preveč razburilo od-govornih oblestl in položaj se zaradi tega prav gotovo ne bo Izboljšal, saj cedo nadzorniki, ki jih pla-čir]e uprava, niso zmoZni, ali pa nočejo prepreč.ti nadaljevanje nes-ramnih špekulacij, katerih rezultat Je petem seveda takšen ogromen denarni primanjkljaj v bilanci Bolniške blagajne.
Ze večkrat smo govorili, da je nadaljevanju tega obupnega položaja v vejlki meri kriv sedanji direktor Bolniške blagajne, vendar
pa moramo prstaviti, da nosijo za to odgovornost tudi oblesti, ki dovoljujejo nespremenjeno poslovanje tcoikajšnje uprave, katere posledica je ogromna denarna zguba. Ogromen upravnj aparat zaposluje preveliko število uslužben-cev. Izplačevanje raznih podpor, kritje stroškov za bolniško oskrbo v tukajšnji bolnici, vse to požira milijone in milijone lit, kj bi bili lahko uporabljeni v bolj koristne namene.
Nihče ne more trdit', da primanjkuje nadzornikov, katerih dolžnost je imeti pregled nad izdajanjem raznih podpor in izplačil. Toda delovanje teh je bilo do sedaj pač tako, da se prlmenj-kljaj iz leta v leto veča.
Obstoja pogodba rr.ed Bolniško blagajno 'n glavno bolnico, v kateri se obveže prva drugi, d® pla. ča dnevno za vsakega bolnika 1200 lir. Nj nam treba še posebej poudariti, da se tudi tukajšnja bolnica ne nahaja v preveč rožnatem
položaju, kar se tiče denarja, zato ji je seveda ta vsota zelo dobrodošla in si jo skuša za čim več časa zagotov.tl.
Bolnik, ki pride v bolnico na o. pefacijo, mora ostati osem do 10 dni m radiološkem pregledu, po. tem mora čakati še več dni predenj ga prenesejo na kirurški oddedek; ko prestane operacijo mu sami zdravniki, katerih je povšečl, da se njegoyo bivanje podaljša, svetujejo, da ostane še nekaj časa v bolnici. Tako se podaljša bivanje bolnika na prblCžno 30 dni. Zeto naj se nihče ne čudi, če mora Bolniška blagajna plačevati glavni bolnic'. 120 milijonov Ur letno.
Kar se tiče seveda raznih «esu-lov», ki so z «zadnj:mi» močmi zbežali iz Jugoslavije v obljubljeno deželo «demokracije n svobode*, je postopanje seveda še boljše in lepše. T, so takoj sprejeti v bolnico, da se pozdravijo in da si naberejo novih moči, ki so jih v tolikih letih «brpljenj»» izgubili.
TEŽKA IZGUBA
mladeničev** na v« ale
99
Mladina na Vi ale XX Settembre je utrpela težko Izgubo. Policijska roka, ki sicer malokdaj poseže mednje, je iztrgala predvčerajš-njim, hočeš, nočeš, dva zvesta tmladeniča*, ki sta po svojih mladih močeh vedno prispevala k utrjevanju slovesa smladeničev*.
Bila std pogumna in močna — kot dva Herkulesa. Ob brezbrižnosti policije sta, če sta le mogla, skupno z drugimi seveda, prisostvovala napadom na posamezne antifašiste in vneto pisarila grozil na pisma raznim antifašistom, da r.aj s1, pripravijo kovčege, ker da bo Trst o kratkem priključen Italiji.
V svojem dčlu sta vztrajno napredovala, vedno drznejša sta postajala, toda kljub temu Italije ni hotelo biti. Kdo ve, kaj sta vse pričakovala, ko bi prišlat Oba sta bila namreč italianissima: Sergio Troiano je sin nekdanjega fašističnega podrepnika, katerega so se bali osi železničarji, ki jo je potem ko je bil epuriran, pobral v Italijo kjčr so mu takoj preskrbeli dobro delo. Mlchele Brescia menda prav tako.
Zsto sta se borila L golega idealizma. In namesto da bi /e napadala mimoidoče, sta predvčerajšnjim poskusila še oropati nekega avstrijskega profesorja, fci se je vračal na svoj dom na Vi ale XX Settembre. — Da ne bi bilo čisto brez haska!
Toda življenje je fako strašno kruto, da včdno pleča jo idealisti.
Pri tem poslednjem junaškem podvigu, jima je kljub dobro premišljeni akciji, močnim pestem in plamtečemu čustvu spodletelo. Peč smola.
Bila sta prepeljana v Coroneo, kjer bosta lahko malce premislila vse, kar sta doživela.
Mladina na Vi ale ju to gotovo težko pogrešila. Vendar naj se ne Žaloste preveč: prej ali slej se bodo zopet srečali.
Iz sindikalne beležnice
Izšel j® iz ljudstva
in ljudstvu bo ostal zvest
Proslava 25-letnice gledališkega udejstvovanja M. Sancina v Skednju
V soboto zvečer je Modest Sancin proslavil svoj jubilej 25-letnega gledališkega udejstvovanja v svojem rojstnem kraju-Skednju. Da kedenjsko ljudstvo ceni in spoštuje slovensko kulturo in njene Ho-Atelje, je pokazalo na tej prireditvi. Dvorana Kulturnega doma v Skednju je bila fhnogo premajhna, da bi sprejela vse občinstvo. Ne 'oomo se spuščali v op i s o v a n j e
predvajanja Mo-l ierovega <tSko-puha», ki so ga predvajali ob tej priliki, ker smo o tem pisali v naši sobotni številki. Omejili se bomo le na zaključek priredit, ve, ko je ške-dehjsko ljudstvo izrazilo svojemu rojaku Sancinu Modestu svoje čestitke in pohvalo.
Po zaključku predstave so se na odru zbrale delegacije ljudstva in kulturnih ustanov, ženske v ške-denjskih narodu h nošah ter slavljenčevi tovarišiMlanj SNG.
V imenu članov zadnjega kulturnega krožka v Skednju je tov. Mo. destu spregovoril Karlo Sancin-Kotal, ki je orisal vso trnjevo pot slovenske kulture v Trstu od konca prve svetovne vojne do zloma fašizma in še posebej težko borbo tov. Modesta, ki je moral v svet, ker mu je bil doma razvoj in na. predek onemogočen. Za njim sta Sancinu čestitala mala pionirja ter
nato Srečko Merlak v imenu sedanjega škedenjskega prosvetnega društva. Karlo Sancin-Smec je če. stltal slavljencu v imenu slovenske glasbene šole, Sancin Slava pa mu je izročila krasen šopek poljskega cvetja v imenu škedenjskih ant i-fašistik, dočim mu je Kocijančič Viko čestital v imenu SIAU Skednja, in tov. Kenda v imenu ške-denjsklh partizanov. Tov. KcT.da je v svojem kratkem nagovoru podčrtal, da se kultura more razvijati in rasti le tedaj, če prihaja iz ljudstva in zajema vso svojo si. lo iz ljudstva samega. Med čestitkami je bilo tudi pismo škedenjskega italijanskega kulturnega krožka. Za zaključek je spregovo. ril tov. Žerjal Ernest, zadnji predsednik kulturnega krožka v Skednju, ki je opisal malo zgodovine prvega dramskega krožka v Skednju In -njegove uspehe ter težke dni do žalostnega 11. nov. 1922, ko so fašisti med predstavo vdrli v Dom kulture in razgnali ljudi, v upanju da bodo s tem uničili slovensko kulturo in <morda tudi slo-ženski značaj Skednja.
Na vse te pozdrave in čestitke »e je tov. Modest Sancin zahvalil prav na kratko. Ginjenost mu ni dopustila daljšega zahvaljevanja. V kratkih besedah se je zahvalil svojim vaščanom za lepo prireditev ter pribil, da kakor je izšel la ljudstva, tako bo tudi ljudstvu ostal zvest, kajti on je le del njega. Ze tedaj ko je iel v svet, je bil trdno prepričan, da se bo ponovno vrnil domov, kjer bo lahko nadaljeval svoje delo v svobodi.
Predvčerajšnjim so bila na .uradu za delo pogajanja med sindikal nimi predstavniki in predstavniki delodajalcev zaradi spora med de lavstvom in lastniki tvrdke Vene-zian:, ki nočejo izplačati produkcijske nagrade. Po večurnih disku, sija.a so pogajanja preložili na ne I določen čas. Medtem bo tovarniški odber zbral vse podatke nanašajoče se na produkcijo
Danes popoldne ob 16 se bodo začela na uradu za delo pogajanja za sklenitev normativne pogodbe za pekovske pomočnike. Urad za delo pa nj ukrenil ničesar glede protesta Enotnih sindikatov, zara. dl nedavnih odpustov pekovskih pomočnikov, čeprav so Enotni sin diloati dokazali, da so bili vsi odpuščeni za »represalije* po zadnji stavki.
O nadaljevanju pogajanj na uradu za delo, bodisi glede sklenitve mezdne pogodbe za delavstvo gradbene stroke naše industrije, kakor tudi glede tovarniških odborov, ni še nobene vesti.
Kdo bo dobil dom
v novih hišah ?
Včeraj zjutraj ob 10 so obiskaU voješkj in c. Vrini oblastniki skupaj z zistopn ki t:ska prve štiri hiše ljudskega tipa, ki so jih zgradili pri Sv. Ivanu ob Lonjersk: cesti. V vsaki hš. je po deset sta-novanj, s po dvema spalnicama, družnsko sobo, kuhinjo lo stren'-ščem 6 kopalnico. Sobe so velike ekrog trikrat Ši^rl metre. Za hišami Je ograjeno igrišče za otroke.
Mesečna najemnina za vsako stanovanje je določena na 3600 lir, vendar bo morala vsaka' družina plačati ob vstopu 10.800 lir kavcije, kar bo zopet ovira revno za naj. revnejše, ki so najbolj potrebni pnrernega stanovanja in ne bodo .melt dovolj denarja.
V kratkem bodo pri Sv. Ivanu dokončaš! še drugih 351 stanovanj, od katerih pa bodo večinoma za eno sobo manjša od teh.
C r prav bo to olajšava stanovanjske kflze, vendar je še daleč do rešitve, ker je za ta stanovanj« kar 7.300 prošenj. Poleg tega pa smo le pl šali, da fo nrmer.ivali naka zrti civiini policiji ker polovico teh stanovanj. Sed.tj govorijo, da Je civilna policija nekaj zmanjša.
la svoje zahteve. Pravično bi bilo, da dobijo stanovanja y prv;, vrsti Tržačani in sicer tisti, ki so za reš najbolj potrebni.
14 veselih
slovenskih narodnih
pesmi
Vse vesele pevce in ljubitelje naše prelepe narodne pesmi opozarjamo na tč, da je SHPZ izdala v Učni žepni obliki prvi zvezek veselih slovenskih narodnih pesmi, ki so zelo preprosto prirejene za moško štiriglasno petje in ki jih bodo naši moški pevski zbori, kvaf-tčti, kvinteti in okteti lahko s pridom uporabili pri raznih društvenih prireditvah in v veseli družbi. Pesmarica vsebuje sledeče pesmi: Pojdmo na Štajersko, Cez tri gore, Slnoč’ je rčs luštna noč bila, Kaj pa dekle tukaj delaš, Trije kovači Moje dekle je še mlado, Jaz sem Krajnčičev Jurij, Furmanska, Ko b’ sodov ne b’lo, Majolčica, Tukaj leže, Lčpo mi poje črni kas, Naš maček, Odpiraj dekle kamrico.
SHPZ je izdala to pesmarico v prvi vrsti zato, da popularizira med našimi ljudstvom našo narodno pesem- Posebno mlajšemu ro du je naša narodna pesem še ne poznana. Prosimo tov. pevovodje, da priporočajo nakup te pesmarice posebno mladini, ne glede, ali kdo poje v zbo-ru ali ne.
Cena pčsmarici je 70.— Ur.
Tajinsiven zaboj
ali fantazije „Giornale di Trieste“
Z mastnim podnaslovom kar v treh kolonah je včerajšnji jezuitski cGiomale di Trieste* objavil fantastično vest, da so nekje v bližini Bazovice in sicer v jami, globoki tO metrov (da bo še bolj zanimivo!) odkrili nek skrivnosten zaboj. Zmešan kronist, ki ima najbrže bujno fantazijo, je celo napisal, da je bilo v zaboju nekaj kilogramov tajnih dokumentov in denarja. Vse skupaj, da je last komunistične partije, ki da skrivaj pošilja vse to v cono B.
To poročilo pa so ga kot podobna druga skuhali sami kuharji v uredništvu časopisa. Najbrže prav zaradi tega ga niso objavili njihovi dobri prijatelji od Messaggera, ki se v teh ozirih ne razlikujejo prevet od prvih. Toda vse delo in tajin-stvenost, v katero je zadevo odel kronist Gtomale, se je na mah tez nekaj ur podrlo. Udareo mu je zadala prav tnajboljša policija*, ki je u svojem jutranjem poročilu razkrila tajnost. V poročilu je bilo napisano, da je policija po daljši preiskavi delno našla izgubljene predmete iz zaboja, ki ga je v noči od SO. do 31. aprila t. I. izgubil nek angleški vojaški oddelek iz Bazovice. Popoldanska rVoce libera* je tud i s mastnim dvokolonskim naslovom napisala, da znameniti zaboj ni bil komunistični, pač pa angleški.
S tem je bil misterij o zaboju tudi za sitalijanissime» kroge odkrit. In to prav z njihove strani! Klerikalno glasilo, ki se je nekaj časa
Tragične posledice pasjega ugriza
Včeraj se je pred tukajšnjim okrožnim sodiščem vršila razprava proti Alojziju Gorjupu, gostilničarju s Proseka. Ta Je imei še leta 1946 majhnega psička, irskega terrlera. Dasi je psiček bil precej razburljiv in je grizel, ni nihče mislil, da je stekel. Psiček je ugriznil sedem oseb, toda nihče ni v prvem trenutku mislil na kaj hudega. 2ivinozdravnik, ki je psička pregledal, ni megel točno povedati, kaj prav za prav ima žival, tako da so na splošno mislili, da ima žival kakšne bolečine v črevesju ali v želodcu. Na žaket pa so posledice teh ugrizov bile žalestne. Najprvo je dva dni po ugrizu crknil pes, ker je bil stekel. To Je izzvalo preplah med ljudmi, ki jih je pla ugriznil. Posebno pa ko je eden Izmed sedmih uj-riznjenih oseb, in sicer neki triletni otrck, pokazal znake meningitisa in stek line. Otroka so sicer prepeljali v bolnico, kjer je umrl, toda sami zdravniki sl niso bili na jasnem, zakaj Je prav za prav otrok umrl. Ali zaradi meningitisa, ali zaradi stekline, ali pa, ker je steklina povzročila meningitis. Mesec kasne, je je domača služkinja Karla Se-glna, ki jo Je tudi pes ugriznil, zbolela za steklino. Med groznimi bolečinami Je med napadi ugriznila celo svojo mater. Nesrečna služ-kinja je tudi kmalu nato umrla. Toda zadeva še ni končana. Se dve osebi, ki Jih Je žival ugriznila, sta pokazali znake pasje stekline. Razprava bi se morala že davno začeti, vendar pa je bila vsakokrat edgodena, tako se je začela šele včeraj. Obteženi gostilničar Gorjup, katerega brani odvetnik Tu-rola se mera zagovarjati, ker Je obtožčn dvojnega namernega umora in resnih telesn:h poškodb proti drugim dvemi osebam.
Trda tuda tudi včerajšnja razpra va je bila odgodena zaradi odsotnosti nekaterih prič. Predsedn'k sodišča J« bil dr. Fabrio, državni tožilec De Franco
Dvanajst obtožencev zaradi enega strela
Včeraj je major Bayl!ss ponov no predsedoval razpravi, zaradi strela, ki Je počil v krožku- Percs-sa. Na zatožni klopi pa Je sedaj namesto pet obtožencev 12. Razen dveh so vsi mladoletni, tako da bi lahko imenovali proces o otroškem zavetišču. Po čitanju obtož nice, ki našteva tem otrokom raz na dejanja, celo taka, ki so oz raža la Javno varnest, je »cdlšče razpravo odgodilo do četrtka 3. t. mi Razen dveh obtožencev, in sioer
Simčiča in Kariža so vsi obtoženci izjavili, da se ne čutijo krive dejanj, katere jim našteva obtož nlca. Obtožence branijo odvetniki dr. Karel Ferluga, Moro, Kezich, Ghersa in Celettl.
Razen Simčiča, ki je bil 7. maja slučajno v krožku Perossa in ranil nekega tovariša, nima nihče od ostalih obtožencev opravka s krožkom. Tako je n. pr. obtoženec Ugrin Josip, po poklicu cestni pometač, na zatožni klopi zato, ker je baje imel pri sebi štiri naboje. Večina ostalih pa so navadni otročaji, ki so se kot mnogi drugi otroci bavili s pobiranjem Im skrivanjem orožja in mtnicije. Zato je poročilo in režija policije, ki hoče ustvariti iz tega procesa peptični prcoes, navadno podtikovanje in natolcevanje. Vse skupaj spada pač v ekvir anglo ameriški uprave, da bo imel general Airey snovi za po ročanje o podtalni delavnosti slavo-komunistov.
OOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOO
GORICA
Pridržan zaradi preiskave
Goriška policija je iz varnostnih razlogov pridržala 22-letnega mehanika Lucijana Sigura cd Alojza, tu stanujočega v ul. Fcrmlca 28, o katerem s« vedi preiskava.
Aikobol In tobak na črno borzo
Goriške finančne straže so te dni prijavile sednim oblastem za nadaljnji postopek več trgovcev, ki so predajali na črni borzi tobak, cigarete in papirčke inozemskega izvora ali pa,alkoholne pijače, katere niso pooblaščeni predajati.
Med prijavljenimi so Katarina Munih, gostilničarka v ul. Levoda, ker j« prodala 10 litrov žganja In drugih alkoholnih pijači zaradi prodaje inozemskega tobaka in pa pirčkov tihotapskega izvora pa Izidor Vidmar iz ul. Volta št. 9 (1200 cigaret); Vitale Depiculzuanc iz ul. Pascoli št. 2; Ktrel Godnič iz Treta. ul. Gatteri 10 (kg 10 tobaka); Jožica De Grossi iz Gorice, Verdijev korzo št 30 (0.500 tobaka); Viktor Barbariči in Pavel Drossi, oba natakarja v Garibaldijevi ka varni, zaradi 21 kgi vtihotapljenega tobaka.
Po doma se mu je tožilo
Na obmejnem sektorju med Ra-futom in. ulico sv, Gabrijela so italijanske straže prijele 38 letnega Oskarja Brana pok. Teodora, po poklicu mesarja, ki j« nameraval iti čez mejo k družini, ki Jo ima v Ajdovščini.
skušalo jezuitsko prikazovati kot res.no in nepristransko glasilo, je še enkrat prevartio svoje ritalianis-sime kroge*, ki so najbrže napeto pričakovali uspehe policijske pre-iskanje. Saj jim je pri tem njihov cGiornale* zmešal možgane z izj<v-vo, da se preiskava o zaboju vrši v največji tajnosti. Sicer si pa o časopisih, ki pišejo zgodbe iz sanjskih bukev, o mrtvih dekletih, ki prihajajo na plese in ki se potem vračajo v svoje grobove, res ni treba pričakovati kaj pametnega.
Zborovanje zveze borcev
za sežanski okraj
V nedeljo dopoldne ob 10 je bilo v Sežani zborovanje Zveze borcev narodne-osvobodilne borbe, za sežanski okraj ob izredno dobri udeležbi.
Tajnik okrajnega odbora tov. Miro Jelarčič je otvoril zborovanje in pozdravil vse zbrane borce, po sebej pa še predstavnika jugeslo venske vojske. Zastopana je b.la tudi ZPP iz Trata po svoji dele-
gaciji.
Po izčrpnem političnem in organizacijskem poročilu, ki ga je podal podpredsednik Zveze borcev za
eežanski ekraj, se je razvila živahna diskusija, v kateri se je ugotovila, ozirom« iz katere je izzvenela globoka zavest in borbenost bivših borcev NOV in kateri vidijo v fazi njegovega razvoja na ekonomskem in političnem polju urea-niččnje onih ciljev, za katere so se berili.
Borci so si postavil; svoj načrt dela za okrepitev ljudske oblasti narodne in socialne zavesti med ljudstvom, utrditev planske ekonomije in izvedbo petletnega načrta. Pcstavili so si nalogo, da bodo zvesti čuvarj; pridobitev narodnoosvobodilne borbe, da ne bodo do puščali provokacij na svoj- moji,
KOLEDAR
Sreda 2. junija
Velimir, Srčan Sonce vzhaja ob 4.15, zahaja ob 19.48. Dolžina dneva lo-«-Luna vzhaja ob 1.51, zahaja ob 14.12.
Jutri 3. junija
Radoslava, Sinja V
Spominski dnevi
l?Ji so Italijani pričeli na več odsekih ofenzivo proti osvobojenemu ozemlju na Dolenjskem.
Konferenca zen - delavk
Dne 3. junija bo v krožku grafikov zelo važna konferenca za vse žene — delavke, na kateri bodo obravnavale problem odpustov. Vabljene so vse delavke, da se v čim večjem številu udeležijo te konference.
PRESKRBA
Izredna delitev olja, riža iu testenin za potrošnike z dodatnimi nakaznicami AVISS. Danes se bo začela delitev zavoja s pol litrom olja, pol kg riža in pol kg testenin na nakaznice AVISS. Cena zavoju je 213 lir. Zavoje bo razdeljevala «La Provvida* na odrezke 12 e, 19 e, in 26 e nakaznic AVISS. Vodje podeželskih prehranjevalnih uradov naj dvignejo pri Sepralu v ul. Genova 9-1 nakazila za razdeljevanje zavojev potrošnikom dotičnih občin. Konec razdeljevanja 9. t. m. Sledeče trgovine bodo razeljevale imenovane zavoje: v ul. Gioia od 8 do 12 ter od 14.30 do 17.30; na trgu Veneto, v ul. Udine, v ul. Mu-zio ter v ul. Cesare od 8 do 12.30 ter od 16 do 19.
Oddaja odrezkov. Občinski prehranjevalni urad sporoča, da bodo zaradi današnjega praznika trgovci oddali odrezke jutri. Urad bo delovaj danes od 8 do 13 ter jutri od 8 do 19 nepretrgoma.
ENOTNI SINDIKATI
Kmetijska strokovna zveza ES. Vsi posestniki, ki so utrpeli škodo s strani anglo-ameriške vojske, naj se takoj vpišejo pri naših referentih na terenu.
Javijo naj povzročeno škodo tudi tisti, ki so jo že sporočili svoj čas v pristojnih uradih.
Oblačilni oddelek. Tovarniška prodajalna ES v ul. Zonta 2 javlja vsem delavcem, da ima na razpoia go modre delovne obleke po 2.740 lir, kakor tudi hlače in suknjič iste barve po 3.215.
Zveza prehrambene stroke. Danes 2. junija ob 19 seja upravnega odbora prehranjevalne industrije.
Kino in gledališče. V petek ob 10 občni zbor v ul. Imbriani 5.
Zveza bančne stroke. Danes ob 18.30 seja upravnega odbora v ul. Zonta 2.
Zveza kemične stroke. Seja upravnega odbora je preložena na petek 4. t. m. ob 18.
Tiskovni odsek. V petek ob 17.30 seja tiskovnih referentov upravnih in tovarniških odborov v ul. Imbriani 5.
Kulturni odsek. V petek ob 19.30 seja kulturnih referentov upravnih in tovarniških odborov v ul. Imbriani 5.
Občni zbor pekov, V petek 4. t. m. ob 17 bo zborovanje pekov, kjer bodo obravnavali o delovni pogodbi, dopusftu. Tjnvtirovalnl fond, o sindikalnem delu in razno. Zaradi važnosti prosimo polne udeležbe.
oooooooooooooooooooooo
8 SLOVENSKO'
o
MR00N0  gledališče
O ZA TRŽAŠKO OZEMLJE |
Danes 2. junija ob 20:
K. Simonov:
RUSKO VPRAŠANJE
Gostovanje v dvorani pr®' svetnega društva perle» pri Sv. Ivanu. (Za jake znižane cene).
Četrtek 3. junija ob tO.SO:
Moličre:
»SKOPUH*
Gostovanje u dvorani prosvet nega društva na Kontovelu.
[«
GLEDALIŠČE VERDI J
Nocoj ob 20.30 zadnja	p
»Onih dni* v režiji Peppina de
Jutri se prične prodaja vstopi\
—	.	.1	*	-1	Po r^onfS
ne Merlini-Baseggio Goldon.. delom »I rusteghi*.	I
KONCERT TAMBURAŠEV KROŽKA «ČEBULEC»
bo **
kultur, rem ^
sodeloval tamburaški zbor^ W!t ^ r,
V petek 4. t-.m- ob ^j-uitur 4 sedežu ES v ulici Conti U M
ni umetniški večer, na
1 -*-1- vri
katerem ^ *
ouueiuva.1 idimiui«,— 7hor * nega krožka »Cebulec*. "	<ji
šteje 17 članov, vodi učitelj 4 Bensi. Spored je pester. ce.varaffy bo vreme bo koncert v ,* Pobirali se bodo prostovolj spevkl.
IZLETI
Tržaški alpinistični z!ra v nedeljo 6. t. m. izle in Novigrad. Vpisovanje in ,y nila na sedežu v ul. Conti
pDl
PROSVETNA DSUSTVA
Prosvetno društvo tSlovenec* is Boršta priredi v nedeljo 6. t. m. ob 17 na prostem kulturno prireditev pod geslom «Praznik naše pesmi*. Sodelujeta pevski zbor Ivan Cankar, pevski zbor z Brega ter godba. Vabljeni vsi ljubitelji petja in glasbe. Za jedačo in dobro domačo kapljico bo preskrbljeno.
Prosvetno društvo «S. Jenko* priredi v četrtek ob 20.30 v vseh prostorih pri Kraljiču pester zabavni večer s sporedom. Prostovoljni prispevki bodo v korist Rdečegla križa.
Pripravljalni odbor za ustanovi-tev slovenskega kulturnega krožka
REDNI OBČNI ZBOR Danes 2. t. m. ob 3^.°Trej. dvorani tiskarjev v ulic' -j „ to 2 redni občni zbor. I	„
red je celoletni pregled de	j.
n ja društva.	_	•	p.
Vabljeni vsi člani in 0 ’ žele postati.
S. K. Sv. Ivan priredi v «« e. junija izlet k Oblerstkun J , rom (Sapada). Navodila no društvo kakor tudi v ul. S. Cilino 95.	ppr ]
Izlet na Snežnik priredi j U nedeljo 20. junija. Vpisov^ A informacije d*o vključno s
miuiinauijc viv/
junija v čevljarni Pirc, -Mit* ----- •> Odhod ob 5.30
fontane 3. iz ul. Fabio Severo.
iz Ul. ranio oeveru.
DAROVI IN PRISPE
v
Za Rdeči križ je daroval ^ kleva s prijatelji 890 lir. » oeVri men je darovala skupin«
iz Bazovice 962 lir.
Rojstva, smrti in
Dne 1. junija 1948 se J«j£ ji
6 otrok, umrlo je 5 ljudi, P° je bilo 9.	•	jež*
CERKVENE POROKE- ^ Pletro Meton in rheet>rACA i; Spillar, uradnik Ugo nrsit’ zasebnica Romana Gobet, 'u Gino Cavallaro in uradnica■ rina Pinter-Vollmuth, T tant Riccardo Chiopris in j
 c •i.vt.ntehnn-1"j
ca Viola Serchi, elektrotehn1® Le vedenec Virgilie Radimiri^
^	1	prt	Sv.	Vidu	priredi	v	četrtek	3.
da bodo razkrinkali vse protiljud- jun!j ob 20 30 v dvorani krožka
clrs alcMfints mn olrraui in Hn net a	     _	.
ske elemente v okraju in da ostanejo tesno povezani s slavno jugoslovansko armado in z ljudsko oblastjo. Postavili so si nalogo, da bodo organizirali delovno brigado, kateri bodo dali ime kraškega heroja Stjenka in tudi pomagali pri graditvi proge Sežana-Dutovlje z dvesto člani Zveze borcev NOV.
Z zborovanja so poslali borbene pozdrave partizanom Tržaškega ozemlja, s katerimi se čutijo povezani, kakor v času NOB.
«Perossa» Sv. Vid, pester kulturni večer. Gostovali bodi «Fantje s Krasa*. Vabljeni vsi! Opozarjamo na točnost!
IZPITI
na nižji trgovski strokovni šoli
Prošnje za privatne vstopne, dopolnilne in nižje tečajne izpite na Slovenski nižji trgovski strokovni šoli v Trstu je vložiti do 10. junija t. 1.
Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9-12 predpoldne v ulici Scuole Nuove 12-111.
Dreher in Skedenj napredujeta
v škodo Magdalene
Dreher Je takoj začel svoj napad. Uspeh je bil viden. Po prvem polčasu je štel Dreher v svojo korist kar dva gola prot; Magdaleni kar je pomenilo popoln poraz druge enajstortce. Magdalena pa ni popustila kljub temu, da je občutila težo še tretjega gola. Igralec Magdalene Blasini, ki je igral v napadu, se je pomaknil v obrambo, Carmi pa v napad. Uspeh je bil viden. Magdalena je sicer zgrešila enajstmetrovko, toda zabila je dva gola in Dreher se mora zahvalili za svojo zmago samo smoli Magdalene. Sicer pa smo zvedeli, da je Magdalena vložila pritožbo zaradi tehnične napake sodnika.
Tudi Skedenj je v nedeljo, kljub srednji igri, premagal Tovarno strojev, ki je večkrat zgrešila lepe prilike za gol. Sicer je tudi Skedenj imel precej prilik, toda napadalna petorica ni streljala dovolj na cilj. Presenečenje dneva pa se nam zdi izid tekme med Rojanom in Piranom. Nič Je kaj dober izid za predzadnjo enajstorlco v lestvici proti Piranu, ki zaseda 7 mesto. Koper pa je zmagal nad Sv. Ano, ki si lahko šteje v čast, da Je premagala škedenjsko enajstorlco. Milje, si Je po trdi borbi pridobila v tekmi s Ponziano 2 točki in se tako zasigrala na gotovem mestu v sredini lestvice. Nhhrežina, ki igra zadnje čase nepopolna, je morala kloniti pred odličnim napadom Prlstanlščnikov, ki Je kar štirikrat pretresel mrežo nasprotnikov. Velik uspeh je tudi dosegel Umag s zmago nad Ižolo. Koštalunga pa sl je zopet pridobila 2 važni točki v tekmi s Montebellomi ki sedaj zn-zvema zadnje mesto v lestvici Ih
Je tako obsojen na izpad iz prvenstva.
V lestvici vodi sedaj Skedenj pred Drehenjem s 42 točkami, toda z bpljšo razliko golov, sledi Magdalena s 38, Aurora s 35, Sv. Ana s 35, Ižolu s 34, Piran s 33. Milje s 26, Umat? s 26, Pr is« aniščnliki s 23, Tovarna strojev s 23. Koštalunga s 21, Ponziana 19, Nabrežina s 16, Rojan s 13 in končno Monte-bello z 12 točkami.
Prvenstvo Tržaškega ozemlja v balincaniu
Balincarski odsek ZDTV organizira svoj tretji turnir v letošnjem letu za prvenstvo Tržaškega ozemlja v dveh delih. V primeru enakosti po točkah bo zadnje srečanje na nevtralnem igrišču. Pristopimna Je 500 Ur za ekipo 5 igralcev. Dovoljeno je največ štirim ekipam istega igrišča, da se vpišejo v turnir. Opozarjamo zato vse referente, da se vpišejo na ZDTV do 20. Vplsovanie sc zaključi nepreklicno 7. t. m. Žrebanje srečanj bo istega dne ob 20 in turnir se bo začel 13. t. m.
Začetek balkansko- srednjeevropskih Iger
Danes bodo v Zagrebu zaplapolale zastave osmih držav, članic bal-kansko-srednjeevropsklh iger. Tudi Tržačani, ki so odpotovali v soboto, bodo tekmovali z ostalimi rokoborci sosednih držav za največji naslov. Našim atletom želimo v tej ostri konkurenci mnogo uspeha.
dajalka Remigia Rumen, Pe^»erj» to Bencl in prodajalka Ana eevar Natale Požega in šivilj ; rija Stefani, učitelj Josip Tu uradnica Marija Fabris, “	^
Ronald Henry Berglund m ca Štefanija Florjančič. yfj UMRLI so: 3-letni Man»J' di Olmini, 31-leJ5‘
24-letni Rinaldi Olmini,	nC
sip Legovič, 78-letna Ana	!
Viviani in 26-letni Emilij Mil"*
Radijski sporef^
TRST II (m 203.6, Kc 147^
v sredo 2. junija
7 35. J® i
7.30. Koledar.
glasba. 7.45. Napoved časa A/A ročila. 11.30. Reproducirana Ajt ha. 13 00. Sodobna AngliF- »{i Češke vesele melodije. I--1 'g!«« poved časa in poročila. I«-00. , f>, ba po želji. 13.40. Slovene«‘ rodne pesmi. 14.00. Dnevni P tiska. 14.15. Pestra g'3*1?®;.,«! d c‘j Plesna glasba. 18.00. Tehnišk i gospodarstvo. 18.15. °PeIS„»an5> 1; ture in fantaz’je. 18.45 BJ* 0 narodne pesmi. 19.00. Ml® j9> h tvoja pot. 19.30. Lahka	2o£
Napoved časa in P0®0®*!?.'»o.
Napoved easa in POIWV',5>'«o. Glasba raznih narodov. poteh umetnosti. 20.45.	k
poten umetnosti.	j,6	>
glasb«. 21.45. Biseri slove«® d sedi. 22.00. Lahko glasbo i*™ f ganist Leibert Rihard. 22. ;
 ------------- j,)]	t.
batni orkester — prenos )	i
11« n, 03 m VeSerne	i:
IJane. 23.00. Večerne uZ.rokf\ 23.15. Napoved časa 35.
23.30. Citanje sporeda.
nočna glasba. 24.00. Žaklj®^ .1
KSBII KINO
10
KINO OB MORJU. 16 °°:
ukročeni*. — Odlikovano L f netkah.	gtMi
ROSSETTI. 15.00: »Najboljši«
M Loy, F. March, D. AjLp*
SUPERCINEMA. 16.00: pustolovec*, G. Grant, 1* 0 p | FENICE. 16.00: »Govori , 1 veku-senci*. Willlam *
M'rna Loy.	,
IT ALI A 16.00: »Človek zv' J Pidgeon, Claire Trevor. M’ F1LODRAMMATICO. 16 lSob Ja ljubljena brunetka*.
fjot*
pe. D. LanK-ur.
MASSIMO. 15.30: «Sue*»'
Ycung in T. Power. ,dnj»}'
A LABA RD A. 15.00; «7j!KirnO(*Li Saimuei Go!dwin, Uary . ob IMPERO. 16.00: »Skriv°° ka*. L. Dav. B. Akeroe-ODEON. 14.00: »Beznic® p bUr<t.
dah*, M. Oberon. K. /V1 t> IDEALE. 14.30: »Ta dežela ja*. C. Langhton.	I
VTALE. 14.30:	»Prv!	$•.&.
kih*. Leslie Howard, D® )e<J. i, NOVO OINE. 14.30:	J	,
mori*, E. Stroheim, J fci vo". GARIBALDI 16.00: »OtoSR«
vri1
mori*, E. Stroheim, ARIBALDI. 16.00: « dlak*, Boris Karloff'
KINO V NABREZIH* are do in jutri v četrte"-,^«^ rod bo živel*. Prvi J1«0® film.
Odg. urednik STANISLAVAMI:'’
Tisk Etabillmento Tip.